List Tečaj LX. i m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub-Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". ubijani 14. februvarja 1902. C I » ' I 1 r J ' t f ¥ ' i * ' I 1 • f 1 f j -4 i I I ~ t ''f ^jT r * 1 # 'Jf * I | t ^iT' - * * « ' ar • 4 f" f f » ' f ♦ ' | 1 r i ' r v ' * f * * » ■ Politični oddelek. ' ^L^- . i 1 * * * * m. m . m. 9 . • . > W * ^ 9 * m. 9 m • . M . - > . 1 * i M. 9 A ti 1 t t j m 9 M m. 9 M iT. kij * • ■ • . • - > : J L m m j, JD ; . t : » 9 . » 11 ' kJKt^ 1 i^i f tJ,. t / 1 f Vojaška justica. poslanski zbornici je bil te dni na razpravi rekrutni kontingent za letošnje leto. Pri priliki se je oglasil socijalni demokrat Daszynski in kar je mož povedal o vojaški justici v naši državi, je po vsem omikanem svetu vzbudilo senzacijo. Mi nismo nasprotniki armade, nasprotniki pa smo izrastkov militarizma, vsled katerih ljudstvo trpi, tudi naše slovensko ljudstvo, tako da je dolžnost pravih rodoljubov, tudi v tem oziru povzdigniti svoj glas. Mej najobčutneje izrastke militarizma se po vsi v* pravici šteje vojaški kazenski postopnik. Ta zakon smo podedovali iz onih temnih časov, ko še ni bilo splošne dolžnosti, služft i pri vojaštvu, ko so armadi sami prostovoljci, najeti ljudje najsumljivej-šega kalibra, mej katerimi se disciplina ni dala drugače vzdržati^ kakor z železno pestjo. Ali že pred pol stoletjem se je spoznalo, da ta kazenski postopnik ni več primeren razmeram sedanje dobe, a čim se je uvedla spošna vojna službovanja, čim armada ni dru-zega več, kakor ljudstvo v orožju, od tedaj se je pravdnik, potem je zagovornik in nazadnje sodnik. Vse je tajno, tako da nihče prav ne ve, kaj se je zgodilo. Očitno je > da take razmere bijejo pravnemu čustvu naravnost v obraz. Vsa čast avditorjem, ali kazenski postopnik, po katerem se morajo ravnati, je vender tak, da jemlje ljudstvu zaupanje v vojaško justico. Ljudstvo je namreč vajeno na javnost kazenskih obravnav, vajeno je, videti v neodvisnem zagovorniku ne toliko obtoženčevega branitelja kakor kontrolo nad sodniki, vajeno je, smatrati kot dokaz neodvisnosti sodnikov, da ti niso imeli posla s preiskavo, da je državni pravnik poseben organ in končno je vajeno videti, da se ne sodi po izpovedbah prič, katere so bile izrečene v preiskavi, ampak po ustnih izpovedbah teh prič. Ze dolgo vrsto let zahtevajo ljudski zastopniki, naj se vojaški kazenski postopnik preustroji po tistih bili v principih, po katerih je ustrojen civilni kazenski po- stopnik. Toda doslej je bilo vse prizadevanje popolnoma brez uspeha. Vojna uprava obljubuje sicer vsako leto, da se tej zahtevi ugodi, in domobranski kakor tudi vojni minister izjavljata leto na leto, da se že vrše priprave in priznavata, da je sedanji vojaški kazenski postopnik skrajno pomanjkljiv, ali ostalo je vedno le pri besedah, storilo se ni ničesar. pojasnilo, kake krivice zamore roditi sedanji premnogokrat, skoro leto na leto, čulo zahtevanje, da naj se vojaški kazenski postopnik sodobnim raz- vojaški postopnik tudi če je sodnik vseskoz pravičen, meram primerno premeni, ker je ta kazenski postopnik pošten in nepristranski, se je tekom let tako v dr- v kričečem nasprotju s pravnim čustvom ljudstva. žavnem zboru kakor v delegacijah navedlo na stotine Kako se pa godi dandanes pri kakem vojaškem konkretnih slučajev. To zbirko je letos pri razpravi kazenskem procesu ? Tu ni ne obtožitelja, ne zagovor- o rekrutnem kontingentu znatno pomnožil socijalni nika. Ves proces se izvrši v odsotnosti obdolženca, demokrat Daszynski. % Obdolženec ne vidi ne sodnika, ne prič in ne ve, kaj Kar je Daszynski povedal, to kriči do neba. Ali in kako se je o njem sodilo, in tudi sodniki ne vidijo je vse tako, kakor je povedal, tega seveda ne mo- prič, nego imajo opraviti samo z mrtvim papirjem, remo vedeti, toda senzacija, ki jo je provzročil njegov namesto z živimi ljudmi. Vse namreč opravi avditor. govor, se ne da popisati. Izvzemši avstrijske liste se Ta je najprej preiskovalni sodnik, potem je državni bavijo vsi listi sveta z Daszynskega razkritji. V nas Stran 62. Letnik LX. Slovencih je za to zadevo še najmanj zanimanja, dispozicijskem fondu. Ta je bil vladi dovoljen. Proti fondu so Sicer je tudi na tisoče sinov slovenskega naroda pod zastavami, ali za njih usodo se nihče ne meni, ker pri nas vlada mnenje, da postane človek že ne- glasovali <*5ehi, Slovenci, Hrvatje, Vsenemci in nemški nacijo- stranke, katerim so se pridružili češki nalci. Ostale nemške veleposestniki in Poljaki, se niso sramovale izjaviti, da vo- tirajo dispozicijski fond radi tega, da omogočijo vladi brambo lojalen, ako izreče o kaki vojaški zadevi svoje mnenje, cislitvanskih interesov proti Ogrski. Tako smešnega utemelje- vsem razkril slučai nadporoč- vaQja Pa& Qi bilo slišati, kar stoji naš parlament. Ako se nika Matačića. Taje bil ljubinec p r i n cezinje Li4iz e Koburške, zapravljive hčere belgijskega kralja. Prince- zinjaÜI Mj ■ ■ ■ ■ ■ ■HliMH računa po tem, koliko prebivalstva zastopajo tiste stranke, so votirale dispozicijski fond. in tiste, so glasovali proti postavki, se vidi, da je ogromna večina prebivalstva v taboru onih, ki nimajo zaupanja v dosedanjo vlado Pri razpravi o a ni živela • • njim. Ker s svojimi dohodki proračunu ie poslanec Povše predlagal, naj se dovolijo po ni izhajala, si je pri notoričnih oderuhih jemala denar na posodo. Dne 15. junija 1898. je zapadlo pet menic v skupnem znesku 575 000 gld. in princ potresu prizadetim posestnikom na Kranjskem olajšave, poslanec Schwegel pa je predlagal, naj se mestni občini ljubljanski dovolijo olajšave glede državnih ponapredščin in posojil. Koburg jih je tudi poplačal. Nakrat pa se je reklo Avstrija in Rusija. Nadvojvoda Fran Ferdinand » se mudil ta teden na dvoru ruskega carja. Sprejet bil z da sta na teh menicah nahajajoča se podpisa prince- veliko slovesnostjo a pri slavnostnih dinejih ni bila izrečena zinje Lujize in bivš^ nadvojvodinje Štefanije ponare- nobena beseda, bil Matačić, da je oba jena. Obdolžen podpisa ponaredil in — - - —— - - - —f leto dni je višje vojaško sodišče razsodilo, da podpis litični pomen To segala čez običajne meje in imela popa, da je nadvojvodovo potovanje velike na šest let ječe. & •*J% -H, Čez važnosti, se da posneti iz ruskega časopisja. Želimo le, da Rusija ne doživela razočaranja. minih u da princezmje Lujize ni bil ponarejen, ampak samo dinastične podpis nadvojvodinje Štefanije, a dasi ni bil nihče oškodovan, dasi Matačić ni niti vinarja od tistega denarja dobil, je bila prisojena odobrena. Daazynski je z navedbo vsakovrstnih detajlov tteitschke pa poroča, po tem dokazu mu kazen vender Svet bo s ko je nesebičnosti vzkliknil feldmaršal Schwarzenberg: načf našo nehvaležaostjo. In^svet-jfi strmel, krimska vojska U Lahi in Nemci. Lahi so silno razburjeni, ker je proračunski odsek z nemško pomočjo odklonil njihov predlog, da dokazoval, da je Matavčič, ki leži že štiri leta_v ječi, naj se hrvatska gimnazija premesti iz Pazina v Kastav. Lahi nedolžen, da so drugi ljudje falsificirali so glasovali z Nemci glede Celja in so upali, da bodo tudi podpis nadvojvodinje Štefanije. Ko bi bil na menicah ostal samo pristni podpis princezinje Lujize, Nemci glasovali ž njimi glede Pazina, kar pa se ni zgodilo. oderuhi najbrž ne bili dobili krivičnega oderuškega pro- Zdaj delajo Lahi na to. naj prišla pazinska za leva v ple- Oderuhi so potrebovali ponarejeni podpis, da tudi Lahi glede Celja ne šli z Nemci fita. imajo revolver v rokah in si ž njim zagotove oderuški profit, kar se jim je tudi posrečilo. Matačićev slučaj je izjemen. Daszynski pa je navedel tudi druge in sicer iz Gališke, iz voja fem. Galgoczyja. Kakor Matačićev slučaj, tako so tudi ti slu- numu prej na vrsto, kakor celjska, ker hočejo tako si zagotoviti nemške glasove oziroma če bi Nemci ne šli z Lahi, bi Rusija. Tekom letošnjega leta bo imel ruski car še dva važna obiska. V kratkem ga hoče obiskati nemški cesar Viljem, meseca junija pa ga obišče predsednik francoske re- publike Loubet Meseca maja bo v Petrogradu velika slav- nost rs Slavjanskoe običestvo" priredi namreč maja proslavo 25 letnice osvobojenja balkanskih Slovanov. To utegne postati čaji tacega značaja, da zamorejo še mrliču zvabiti solze znamenita slovanska manifestacija. v oči. Tudi teh ni kriva armada, kriv je pred vsem ka ženski postoonik, ker daje osebam uprav strahovito oblast v roke, ne nobenih jamstev zlorabi tega postopnika pa in slabosti, katerim je lahko podvržen Vojna v južni Afriki. čana Angleška vlada je prepri- da vojna v južni Afriki ne bo še končana do meseca zoper tudi kak avditor Kakor rečeno, nečemo dolžiti vojaško justico, da <*a burski voditelji nimajo še te vol[e in da tudi je komu vedoma in namenoma storila krivico, a slučaji, ki jih je Daszynski navedel, pričajo, da se pri merjajo prav nečuvene krivice, katerih je v prvi vrsti kriv vojaški kazenski postopnik. junija in hoče vsled tega za dan 26. junija določeno kronanje kralja Edvarda preložiti. Londonski iisti poročajo, da je aa-gleška vlada že naročila lordu Kitchenerju, naj obvesti burske voditelje, da je angleška vlada voljna sprejemati eventualne mirovne pogodbe, če )ih hočejo Buri staviti. Vender se kaže, angleška vlada ne verjame v to dobro voljo. Temu se ni čuditi. Prezi-dent Krüger je dobil obvestilo generala Schalk-Burgherja, da je položaj Burov v obče prav ugoden Na bojišču je še vedno 20 000 Burov, njih število pa se množi, ker se jim pridru žujejo Afrikanderji iz Kaplandije in iz Natala Vsled tega zna vojna še več let trajati. miru se bodo burski generali po- Politični pregled. gajali samo sporazumno s Krügerjem in njegovimi svetovalci, ker so se pri svojedobnem razhodu zavezali, da nihče ne bo postopal na svojo roko. Kitebener je prepričan, da vojni ne Državni zbor je imel ta teden samo jedno sejo, v bo konec, dokler ne bo ujet burski vodja Dewet. Vsled tega kateri je razpravljal o rekrutnem kontingentu za letošnje leto. debati, zaukazal splošen lov na Deweta in njegovo Četo. Te opera- se mestu. vnela pri ti priliki, govorimo na drugem cije se je udeležilo 22 angleških oddelkov in angleški listi so z velikim ponosom prorokovali, da je Dewetovemu generalstvu Proračunski odsek je končno dognal razprave o pro- odbila zadnja ura, da bo Dewet zanesljivo ujet ali pa v boju so se zbrale vse rečene čete, več računu in odobril finančni zakon. Zanimiva je bila razprava o ubit. noči na t. m Letnik LX. Stran 63. tisoč mcž, po veČini jeidecev, in so sestavili močno falango od Wolvehocka do Falangshowe in Kafirkoha. Zjutraj 7. t. m. vsa četa prodrla proti Dewetu, da bi ga obkolila in «ajela. Ves prostor, na katerem se je nahajal Dewet z 2000 možmi, bil zastražen, a vender je Dewet ušel in sicer na prostoru, ki je bil zaprt z žično ograjo. j Ruska svetovna trgovina v Orijentu. Rusija pripravlja vsestransko pot za svojo sve tovno trgovino v Orijentu. To, kar pripravlja Rusija je združenje vseh železničnih in plovbenih zvez v ruskem cesarstvu na temelju jednoletnega znižanja tarifov v prometu z blagom. V prvo se to tiče izvoza v bližnji in daljni Orijent, v kratkem pa se bode ta uredba tikala tudi uvoza v Rusijo. Ustanovila se je nadalje direktna prekomorska prometna zveza z jugom in zapadom, katera deluje že od zadnje jeseni, ki se je pa pomnožila z letošnjim novim letom za več plovbenih družb. velikih potezah bodi v sledečem povedano kar se tiče tega fenomenalnega preobrata v ruski svetovni trgovini, o katere svetovni važnosti daje še poseben dokaz okolnost, da se je preskrbelo za ta promet vozne listke v ruskem, francoskem in an- i gleškem jeziku, izpustivši popolnoma nemški jezik t s čemer je zlasti zadeto domnevanje, kakor da bi predstavljala Nemčija sama veliko važnost v svetovni trgovini. 2 * w v A Vse te brodovne družbe ruske in pa ruska žele- znična mreža (z izjemo onih železničnih prog, katere so pri tej zvezi po naravi izključene, kakor transkav- in kažka, osrednjeazijska, sibirska, transbajkalska V ML W V . — ■ LI _ _ % . - * . - *' > 1 L. L J • « W J urijška železnica) — tvorijo v tarifu jedinstveno, tako-rekoč nekako — državno eksportno družbo, katera ima oskrbovati izvoz blaga iz Rusije deloma preko Odese in deloma preko Novorosijska (na iztoku Azov-skega v Črno morje) v velikanskem slogu na bližnji in daljni Vztok, 1 Te postaje so: pristaniščem Črnega morja oziroma k po- * ^ stajam ob Donavu (via Odesa): v Sulin, Tulčo, Galac, Brajlov, Girševo, Črnovodo, Silistrijo, Žurževo, Ruščuk, Zistovo, Zimnico, Turnu Magurelo, Nikopol, Korabijo Rahovo, Lom-Palanko, Vidin, Kalafat, Radujevac, Turn Severin, Kladovo pristaniščem Črnega, Marmara in Sredozemskega morja (via Odesa in Novorosijsk): Varna, Burgas, Carigrad, Dardanele, Ineboli, Linop, Samsun, i f Ordu, Kerasund, Trapecund, Smirna, Kijos, Merzina, ) i Pirej Solun, Atene, Tripolis, Bejrut, Jafa, Port-Said Aleksandrija, Neapolj, Genova, Livorno in Marseilles 3. K azijskim in afriškim pristaniščem Rudečega morja, Indijskega in Velikega oceana (via Odesa in Novorosijsk): Suez, Perim, Aden, Colombo, Singapur San haj, Kanjkov, Rakazaki; » 4. ruskim pristaniščem v daljnem Vztoku (via Odesa in Novorosijsk): Port-Actur, Vladivostok, Alesandrovsk, Korzakovsk in Nikolajevsk ob Amurju. Ta jednotna organizacija ruske svetovne trgo- Dva zgodovinski odlična moža sta bila, ki sta vine takorekoč državnim potom, je nekaj občudovanja ta načrt izmislila in izvršila. Ta moža, sta ruski nančni minister S. I Witte in pa ruski minister prometa knez M. N. Chilkov. Prvi, da si po imenu Nemec, vrednega in Rusija sme biti hvaležna ministroma Wittu in Chilkovu. Želeti pa bi bilo, da bi se tudi Avstrija zbudila Rus od nog do glave in moderni finančni genij, iz spanja in bi sledila vzgledu Rusije ter bi se tičala katerega ves svet občuduje in kateri je preživel svojo vse žive dni le med Donavo in Adrijo, marveč da bi mladost v divjem Kavkazu, drugi pa je živel dolga naj genijalno vporabila priliko in se energično lotila leta v Severni Ameriki, kjer si je nabral duha ameriške podjetnosti. Ta dva moža sta se zjedinila v orjaškem delu, ki je za preporod Rusije neizmernega pomena. In sedaj k stvari, o kateri nam je govoriti Od leta 1870 dalje izvršuje prekomorski ruski promet čez O3eso do pristanišč v Črnem morju, v Marmaramorju in Sredozemskem morju jedna ruska trgovinska plovbena družba. Od leta 1886 dalje oskrbuje ruska družba „Svo- dela. Od Rusije in njenih mož se učimo, kako se dela za blagor narodov. * Zdravilna vrednost sadja. pred strogimi očmi modernega higijenika, a mejd-te spada na prvem bodna plovba" promet preko Odese v Vladivostok in mestu sv&že sadje, kaj da-ol^pljeno. Kemična Nikolajevsk ob Amurju Od leta 1895 dalje oskrbuje ruski promet po preiskava sicer dokazala, da sočnato redilne vrednosti, ker razum malega odstotka stajališčem ob Dunavu ruska črnomorska in podu- sladorja ne obstoji iz nobene druge redilne snovi, navska plovitbena družba. Sladorja je v sadju le kakih 17 odstotkov. Z.ato pa temu sti se pridružili dve ruski parobrodni je dglež s. družbi: vztočno azijska (v zvezi s kitajsko železnico) večina vrst sadja obstaja iz in pa baltiška parobrodna družba. . melonah (angurijah) nahajamo bogato, ker do 95 delov vode. odstotkov vode > Stran 64. Letnik LX. limone in jagode imajo po 90 odstotkov, breskve 88, najvišje v glavi trsovi, kjer se vsa moč steka, kobilo (konjič). marelice 86 in hruške 84 odstotkov vode, češplje in slive imajo vode 83 odstotkov, grozdje pa 80. Iz teh številk pa se da v prvi vrsti posneti, da in igra v je tem pogledu Ista bode trs potegnila, ti dobiš nazadnje lep dobiček, in še sedaj prekopaj omenjeni prostor. Gnojenje travnikov. Ako nisi v jesen pognnojil trav-hlevskim gnojem), ne -delaj tega spomladi, razun če se gooj brez koristi nikov Kdor bilo deževno vreme. Kajti v suši na travniku posušil. Gospodar in gospodinja! Kaj bomo letos redili, da kaj prihranimo? Konji in goveda bodo na spomlad zavoljo po-mankanja krmi pri slabej ceni. Najbolje bode, ako pustimo več svinj na plemen, iste imajo še zmiraj dobro ceno. Sadimo čino spojeno z jako finim, ukusom. Zaradi tega je mnogo krompirja in sočivja, ter sejajmo več ovsa. Gospodinja, mnogo sadja, onemu je naravno treba manj piti in je za utešenje žeje jako priporočati uživanje večjih množin sadja, to pa radi tega, ker nudi sadje potrebno teko- jako razumno, da si zlasti za vroči poletni čas preskrbimo obilo sadne pijače. Seveda je najbolje jesti sveže zrelo in sočnato sadje. Ali uživanje sadja je še z nekega druzega stališča velikega pomena. Znano je, da mnogo uživanje sadja ti pa nasadi mnogo kur, gosek, pur, vse se lahko speča v jeseni v denar. Pomanjkanje slame in sena spomladi? Mnogokrat si je marsikateri kmetovalec sam kriv, da nima kaj položiti V• • • živini spomladi, akoravno pridobi mnogo krme. Kako to Za omejuje Na- vsako reč mora biti red. Ako v redu piplješ samo seno, da vse v najlepšem redu, da ne rabiš krampov v skednju in dalje vzbuja uživanje Badja apetit in pospešuje pre; ako zmerno polagaš, ne bode ti treba skrbeti, kaj boš polagal bavljenje. K temu je sok svežega sadja popolnoma Zlvmi sP°mlaai- Pokline na rokah. Komur se od mraza ali iz drugih vzrokov narede na rokah pokline, temu je priporočati nastopno K temu je sok svežega sadja popolnoma brez vsakih bakterij in sadna kislina hrani v sebi tudi zmožnost, da zatre v človeškem telesu kali raznih boleznij. mazilo: Vzemi 16 gramov čistega voska. 16 gramov fine kafre, jeden beljak od jajca, 16 gramov smerekove smole in sadju je nadalje znano, da prežene škorbut, 10 gramov govejega mozga, in zmešaj vse to nad ognjem. To katerega tudi sovražniki so različne sadne kisline. Je za razpokane roke najboljše mazilo. Po večini so tem kislinam naravno primešane neke množine kalija, kar omogočuje, da ob uživanju sadja zadobi kri zadosti potrebne zdravilne kalijeve primesi ki odvaja iz celic razne kisline, ki so provzročiteljice Gospodarjeva dela meseca februvarija. Drevje se v tem času najvspešnejše snaži in Čisti; zamrzio raskavo namazi 9korjo pri starih deblih ostrži z žicasto krtačo, ter z apnom, večino škodljivcev s tem odstraniš, zvite listke zastalih na vejah skrbno pokončuj, v njih prezimuje sovražni sme, v ce nekaterih bolezni na pr. trganja po udih. Za to vrsto mrčes. Ptice, najboljše prijateljice sadnega drevja, udomači s bolezni so pa najboljše breskve in marelice, ker ima pokladanjem hrane ob hudem snegu. Obrezovati se to sadje najmanjše množine sladorja. toPlina ni Pod ničI°' čas do maia' vsaka rastlina mora biti prej obrezana, kakor se zbudi življenje, vstajajoče pomladi. vročem zlasti o Na gorko gredo, se da pred snegom pokriti, že lahko isto ne sadiš cvetoči kapus (karfijol), vmes ali posebej špinačo, so- hladi, marveč odvaja iz človeka tudi raznih ne- lato» meredkev, korenčke. V rastlinjaku je treba zra- zdravih sokov, ki zlasti o vročini provzročajo mnogo- vročini se mnogi ljudje ne morejo tere bolezni. čiti pri lepem vremenu; prenagla sprememba topline škoduje; z okna cvetice umakniti, kadar zračiš sobo, je razlika topline velika. Rastline devaj na svetlo, kolikor mrazom. Zalivaj le z mlačno vodo, in ^HAfc. _—^IBk. _________jMflM^k.. mogoče pred redkokedaj; vzdržati, da bi čezmerno ne pili, kar pa jim provzroča mnoge neprijetnosti. Ob uživanju sadja in ako tudi izmij z milno vodo v večjih množinah, pa človek ne občuti nobenih zlih moIii se očedijo gnilobe ter s fino smletim ogljem otro. Vzgajajo se cvetne čebulice, šmarnice. Vsa vzgojevalna dela tega _ _ prah cepijo. Georgine in drugi go- posledic, kajti sadje vpliva h kratku tudi blagodejno na organizem. Ako bi ljudje pomislili, kako velike važnosti je meseca se lahko odlože na prihodnji mesec V februvariju : Ako vreme januvarijevo ni bilo ugodno, dela njegova opravi sedaj: Drevje gotovo obreŽi, breskve še-le konec meseca sveže zrelo sadje za človeka, skrbeli bi za to, da si cepiče shrani v zračni kleti v nekoliko kar najdalje prihranijo sveže sadje. slučaju pa, da si svežega sadja ni mogoče debla, v širini krone, zemljo obkoplji. sejaj pečke divjakov, kadar se zemlja otaja. . Okrog nisi jeseni nasejal, Trto obreži sedaj, če se bojiš zmrzline, počakaj do marcija. Reži tako, da ohraniti za daljšo dobo, pak je vender le previdno, da ostane niže pri trti enoleten poganjek z dvema razvitima oče- se preskrbimo s posušenim sadjem in sadnimi kon- soma" nad n)im dolg napnenec 10 očes), prvi (palec) bo servami. Suho kuhano je jednako zdrava in nobena razumna gospodinja ne bode opustila prilike, da napravi za svoj dom primerno množino suhega sadja. pognal dve krepko razviti mladiki za prihodnje leto, drugi pa bo imel šibke mladike, a zato več sadja, drugo leto se odreže cel napnenec proč. Napnenec upogni, če je mogoče navzdol, razpelji solncu nastopno. Prav velike rane namaži s smolo. Lahko še cepiš v sobi ključe in korenjake; polagaj cepljenke poprej v mah. Na gredo (gorko) se sejejo zgodnje rast- line, kumare, dinje, grah, fižol, krompir, radič, špinača, so- Kmetijske raznoterosti. lata. Na prosto, če je vreme ugodno, špinača, peteršilj, solata, maj nikov grah. cvetličnj aku lončke posadi be- Prekopavanje v vinogradih. Ako hočeš kak del gonije, cvetne kaladije, gloksinije. Cvetne čebulice se na prostem svoje gorice prekopati, storiš si korist, ako prej staremu trsu, zračijo, ako se ga še kaj nahaja, vzameš zadnjo moč. Pusti namreč zalivaj. svetlobe in toliko o* Letnik LX. Stran 65. Kako se spravijo iz obleke madeži od vina. Raz- njegova žena nam rekoč: »Stric Frol moke po- topi v vreli vodi vinskega kamena, omoči z raztopino i madež od vina, drgni ga in izperi trebujemo u Pojdi v shrambo", dejal sem jaz D m Miši ° 1 & preženeš najložje z oleandrovim suhim To sfcolči v prah, pomešaj s suhim peskom ter nasuj v vzemi, kolikor potrebuješ". In kadar je pri meni kaj zmanjkalo, šel sem tja in stari Gardej mi je rad dal, mišje luknje Mišim je duh oleandra tako zopern, da nagloma zbeže pred njim ter se ne vrnejo z lepa. < i če je imel. Tako je bilo nekdaj, in tako bi bilo Roks-Drops se imenuje neka slaščica (cuker), prodaja v prodajalnicah in katero posebno otroci radi kupujej se Ta slaščica je kiselasta, kakor jabolčni sok Kdor ima rad lahko tudi sedaj. Ti si gospodar v hiši, moral bi dajati vsem lep kak vzgled jim daješ? Kaj jih učiš? Prepi- zdrave zobe njej, razkrojuj naj se varuje te slaščice, kajti kislina, ki je v zgled, rati se, drugega ne. Zadnjič je Taraska, to malo zobni (glazura), in zobje postanejo prej ali otroče, zmerjalo staro Arino. Mati pa, ki ga je slišala, poznej gotovo črni in razpadejo. Milnica je izvrstno gnojilo vrtnarju. Milnico ali žajfoico, ostane pri pranju, proč izlivati je potrata. Zakaj izvrsten je gnoj drevju, trtam in njivi. Ako gnojiš ž njo več- se mu je smejala. Ali je to prav? Za vse to bodeš nekdaj odgovor dajal Misli vender malo na svojo nas je Izveličar. ko je hodil po tem krat trti, preženeš ji plesnobo ; akj škropiš ž njo drevje, za- dušo! grešnem Ali svetu, tako učil: meni jedno besedo, a razne mrčese, zelenjadi, posebno zelju ni boljšega gnoja jaz tebi dve; ti meni jedno zaušnico, a jaz tebi dve. treš od milnice, pomešane z gnojnico. Poučni zabavni Ne, ne dragi moj! Krist je dejal: Ako ti kdo po krivici očita hudo, molči in tvojega bližnjega bo pekla vest Ako te je udaril na jedno lice, nastavi mu še + drugo rekoč: Tu udari, če sem zaslužil, in jaz pravim tvojemu bližnjemu se zbudi vest, spozna Gasi 9 dokler tli! Spisal L. N. Tolstoj. (Konec). Iz globoke zamišljenosti ga je zbudil kašelj sta rega očeta, ki je sedel za pečjo. Stari se je počasi svojo krivdo in te bo prosil odpuščanja. Tako nas je učil naš odrešenik. ! Ali, kaj molčiš, ali ne govorim resnice? Ivan ni odgovoril ničesar. Stari se je nekoliko odkašljal, ter nadaljeval: „Pomisli malo, koliko si na škodi, odkar se to- obrnil, zlezel izza peči, ter se privlekel do klopi, se je odkašljal, se naslonil na mizo in vprašal: Tu J9 Kaj je ali so ga obsodili®? žuješ! Le preračunaj, koliko si že izdal sodnikom, koliko si zavozil in koliko si zapravil na potu. Tvoje premoženje je vedno manjše; in zakaj? Ker sam ne „Dvajset palic dobi na hrbet". Stari je zmajal z glavo. delaš. Namesto, da bi šel s svojimi sinovi na te goni hudi duh v mesto sodniku, ali pa polje, ka- n slabo ravnaš, Ivan! — slabo! Hudo ne delaš kemu drugemu sleparju, li ne bodeš oral in sejal v samo njemu, ampak tudi sebi njega tepejo po hrbtu" ? Je li tebi bolje, ako pravem času, ti ne bode dala mati zemlja svojega blagoslova. Zakaj sedaj oves ni obrodil? Kdaj si ga n stori14. Si vsaj zapomni in prihodnjič kaj takega ne sejal? Ko si prišel z mesta. Ej, mladi, skrbi raje za svojo hišo! Delaj s svojimi sinovi na polju in drugod, 15 Kaj si zapomni? Kaj ne stori? Ali ravnaš kaj boljše od njega a Ivana je to jezilo. » Sinaho bi bil lahko ubil", je dejal, „in sedaj mi preti, da mi zažge hišo. Ali naj se mu zato zahvalim in se pred njim priklanjam"? Stari je globoko vzdihnil, ter pravil: „Sovraštvo te je tako zaslepilo, da ne vidiš bruna v svojem očesu, a izdreti hočeš pezdir iz očesa tvojega bližnjega. Vedno trdiš, da je le on hudoben. Veruj mi. da hudo ne pride nikdar od jednega samega sosedu pa odpusti, ako te je razžalil in imel bodeš zopet čisto in mirno vest". Ivan je molčal. J ' l ' V f T _ Stari je nadaljeval: „Vanja, poslušaj mene izku- šenega starca; vpreži lisca, naredi tožbe konec, potem pelji pojdi se sodniku in Gavrilu in spravi njim. Jutri je praznik Male Gospojnice in naredi obed, pripravi žganja in samovar s čajem in povabi se človeka. Ko bi bil samo on hudoben, a ti dober, ne prav si povedal Gavrila k nam, da se bodemo zopet jedenkrat veselili ■■*** 4 T. i" ' ^^ iNe. \ m^ t in obhajali skupno dan sprave". Ivan je globoko vzdihnil: Mislil si je: Starec srcu ni občutil nobenega sovraštva bi bilo nobene tožbe. Kdo mu je izruval brado, kdo več; bil je pripravljen, sprijazniti se s sosedom, a ga je tožil? Ali ne ti? In vso krivdo vališ nanj, in vedel ni, kako bi pričel. za vse bode moral trpeti samo on. O, Ivan, to ni prav t Bog je pravičen; prej ali slej pride kazen tudi Stari je uganil njegove misli, zato je nadaljeval: „Vanja, nikar ne odlašaj! Pojdi takoj. Ogenj se na tebe. Jaz nisem nikdar tako ravnal in tudi mora pogasiti dokler tli, kadar bo vsplamtel, ga ne tebe nisem tako učil. Ali sem jaz tako živel z nje- boš mogel več zadržavati. govim očetom? Kako sva živela midva? Lepo Stari bi bil govoril še, ko bi ne bile prišle prijateljsko. Kadar je njemu pošla moka, je prišla ženske v hišo. To so vpile in kričale, kakor srake. Stran 66: Prišle so s pašnika, kjer so zvedele, da je Gavril obsojen in da je zapretil zažgati njihovo hišo. Na poti so se prepirale s staro Gavrilko, ki je dejala, da sodnik sedaj vso stvar obrne, ter da je vaški učitelj odposlal tožbo zoper Ivana naravnost do carja. Ko je Ivan Cul to govorjenje, je staro sovraštvo z nova vsplamtelo in sklenil je, Gavrilu ne odpustiti. • - Vstal je in šel vun, ne da bi spregovoril z ženskami jedno besedo. Šel je v skedenj in na pöd, kjer je pregledal, je lf vse v redu. Solnce je jemalo slovo in pošiljalo zadnje žarke na širno zemljo, ko so prišli sinovi s polja domov. Ko jih je Ivan zagledal, jim je šel nasproti, ter jim pomagal zapreči konje. Jeden komat, ki je bil raztrgan je vrgel v stran, , da bi ga vzel v hišo in zašil, drugo opravo pa je ukazal spravil na svoj prostor. Kmalu je bilo popolnoma temno. Ivan je vzel komat in je šel v hišo. Ko je stopil v vežo, je čul, kako je govoril sosed proti neki osebi s hripavim glasom tele besede: „Hudoba naj ga vzame! Umreti mora"! Ivan je postal za trenutek, zmajal z glavo, potem pa stopil v hišo. V sobi je bila prižgana luč Vse je bilo tiho. Vsak je bil pri svojem delu. Sinaha je sedela v kotu pri kolovratu in je predla, tašča je pripravljala večerjo, starejši sin je pletel iz bičevja čevlje, mlajši je imel pred seboj knjigo, Taraska pa se je odpravljal, da bi s konji prenočil na polju. Ivan je stopil v sobo. Jezno je pahnil mačko s klopi in začel kričati nad ženskami, češ, da ni nobena reč na svojem prostoru; potem se je vsedel, nagu-bančil Čelo in zičel krpati raztrgani komat. Gavrilova pretnja pred sodiščem in besede, katere je ravnokar čul — „umreti mora" — mu niso šle iz misli. Po večerji je vstal Taraska, ogrnil si je kožuh in kaftan, vzel je kruh in šel k konjim. Najstarejši brat ga je hotel spremiti, a Ivan je vstal in šel sam s svojim sinom. Na dvorišču je bilo popolnoma temno Niti jedna a, 4 . i i I' * ä • , J| -1 I i f" zvezda ni razsvetljevala temne noči, kajti nebo je ^ '' ■ v■ r . ijt- i '» 9 » ^ K t -b' ' • />• \ . v * I V tm * t „ ■ bilo prepreženo s črnimi oblaki, katere je podil veter sem in tja. Ivan je pomagal Tarasku na konja, je pognal v žrebe; potem je postal in zrl za mladim, dokler ni izginil ta v temno noč. Nekoliko časa se je čulo peket konjskih kopit in krik Taraskovih tovarišev, ki so se sešli na konci vasi, a slednjič je utihnilo tudi to. Dolgo je še stal Ivan na dvorišču in besede: Da bi le pri njem ne gorelo preje — mu nočejo iz spomina. Sam s seboj ne bo imel usmiljenja . . .< isedaj je suša . . . veter je močan . ; . Priplazil se bode % ' 1 "i I " Tis*' i* ._, p _« kje od zadaj . . . zažgal poslopje . . . in . . . zbežal. Letnik LX. Moje premoženje bo upepeljeno . . . sam bode ušel brez kazni ... O, da bi mogel presenetiti! Ne da bi ga spustil iz rok. ^M j . " • * * Ji 1 1 . • ' ' i ■ ♦ * 1WW t ' Hotel je stopiti v hišo, a notranji glas mu je velel, naj gre okolu poslopja. Kdo ve, kaj ima ta Gavril v mislih. Tiho se plazi ob zidu. Ko zavije okolo prvega ogla, zdi se mu, da je na drugem oglu nekaj skočilo in se zopet skrilo. Postoji. Vse tiho. Le tamkaj v slami je nekaj šumelo. Najprej ni vedel ničesar, a počasi so se oči navadile temote in dobro je razločil brano in plug. Ostro zre tjakaj. Ne vidi ničesar — vse mirno. Samo dozdevalo se mi je — vender je bolje, da grem naokolo. Tiho je stopal dalje. Že je bil na drugem koncu. Blizu ogla se je nekaj zasvetilo, a hipoma zopet ugasnilo. Srce se mu je začelo krčiti, korak mu je zastal. Zdajci je vsplamtelo ravno na istem mestu. Ob žarečem svitu je zapazil človeka s čepico na glavi, ki je čepel na tleh, tako, da mu je kazal hrbet. V roki je držal snop slame in jo zažigal. Od strahu zavzet je strmel Ivan nekoliko časa na ono mesto, potem pa je hitel z velikimi koraki poži-galcu nasproti. Ne uide mi, — takoj ga zgrabim. — O groza! zdaj je vsplamtelo tudi na drugem oglu. Vsa slama je že v plamenu — in tu stoji Gavril — dobro ga vidi! Kakor jastreb na goloba tako se je spustil Ivan na Gavrila. Zvežem ga, ne uide mi. A Gavril je čul njegove korake, obrnil se je in zbežal kakor zajec. „Ne uide mi", je kričal Ivan, in hitel za Djim. Že ga je prijel za vrat, a Gavril se mu je izmuznil iz rok, podrl ga na tla in bežal dalje. Ta se % je hitro pobral, kričal na pomoč in hitel za begunom. Zopet ga je držal za vrat, a zdajci je začutil po glavi udareci stemnilo se mu je pred očmi in zvrnil se je na tla. Ko se, je zopet zavedel, ni videl Gavrila nikjer. Pogledal je proti svoji hiši. Gorje, tamkaj je svetlo, kakor po dnevi. Ves skeden je v ognju, kmalu \ * « *• objame uničujoči plamen tudi hišo. A zdaj j£ začel im i • . / »J I i il^- , # j, f ijl^ » * jr^^^^m u) - - -i r*r ^IVJIjJ pihati še veter. Iskre lete kakor pušice po zraku in padajo na streho. JU* v t* * t i' v I * ^ 3, „Kaj je? bratje"! je kričal Ivan, ter dvigal in sklepal roke. „Samo goreči snop bi bil moral potegniti izpod strehe, ga poteptati, in vse bi bilo dobro". j V strahu ni mogel niti dalje. Noge so se mu zapletale, le s težavo je naredil par korakov. Ko je prišel do svoje hiše, je ogenj že na vseh oglih švigal iz nje Rešili so se le ljudje, vse drugo so morali prepustiti uničujočemu plamenu. Pogorela je živina, kokoši, plug. brana, telega, omara kjer so bile spravljene obleke, žito — sploh vse. Edino premoženje Ščerbakovo so bili konji, katere je Taraska že preje gnal od doma. Zdaj je začelo goreti tudi pri Gavrilu; odtod je raznesel veter iskre tudi na sosedne strehe. Kmalu je bilo pol vasi v plamenu. Gorelo je m NOVICE Letnik LX Stran 67. vso noč. Pri Gavrilu so rešili vsaj živali in nekaj orodja. Ivan je stal na svojem dvorišču, zrl v plamen in vedno ponavljal: » Kaj je oče ? Kaj naj storim ? Kako se pre živimo sedaj"? Starec je zbral poslednje moči, pogledal svojega sina, ter dejal n Kaj je 9 bratje! Samo goreči snop bi bil moral Ako živite v Bogu, se lahko preživite. Poslušaj potegniti izpod strehe, ga poteptati in vse bi bilo me Ivič. Ne povej nikomur, kdo je zažgal. Odpusti dobro". Ko se je udrla streha, je zlezel Ivan v hišo, Gavrilu, in Bog tudi tebi odpusti. a Ko je rekel te besede je zgrabil luč z obema zgrabil tram in ga vlekel venkaj. Ženske so ga hotele rokama, zdihnil, zatisnil trudne oči ter zaspal na veke. zadržavati, a on jih ni slušal. Drugič je plezal v Ivan ni tožil soseda, in nihče ni zvedel, kdo je hišo; a zdaj se mu je zvrtelo in on je padel v ogenj, zanetil ogenj. Najstarejši sin je skočil sa njim in ga privlekel vsega osmojenega venkaj; tudi jedno roko je imel ranjeno. Ivan. Gavril se ni mogel dovolj načuditi, da je molčal prva se ga je bal, a kmalu se je privadil Polagoma je ugasnil ogenj. Ivan je stal še vedno nani- Ko s<> drugi videli, da sta si gospodarja dobra, na pogorišču in govoril pred se: sprijaznili so se tudi ti. Sezidala sta novi hiši in n Kaj je? bratje! Samo goreči snop bi bil moral prijateljsko kakor sta živela -prej stara dva, živela potegniti izpod strehe, ga poteptati in dobro". vse bilo sta sedaj tudi ona dva. Čestokrat se je spominjal Ivan besed svojega Kdorkoli ga je videl je dejal: „od žalosti je oöeta: „Ogenj se mora pogasiti dokler tli"! izgubil pamet a Ivanovega očeta, ki ni mogel hoditi, so prenesli iz goreče hiše ležal do jutra. županu sosedne vasi. "Pamkaj je Zjutraj je prišel županov sin k Ivanu na pogo rišče, ter mu pravi: Viljem . *' Osebne vesti. Okrajni glavar v Postojni, gospod t . ^ ^ ' _ ' 14 » V \ » L a s c h a n , poKlican k deželni vladi kot refe- »Stric Ivan, tvoj oče umira, on te hoče videti rent, deželnovladni svetnik v Ljubljani, gospod dr. Ludovik I _ _ F- _ * ■ * I j f I f , I ( • i . , 3 '^r g ■ ' .i i * A' " _ J W 4 . Thomann, pa prevzame vodstvo okrajnega glavarstva v in vzeti od tebe slovo". Ivan ni mogel takoj razumeti, kar mu je pravil mladenič. Pozabil je na očeta. Pozabil je na vse. » » Kateri oče ? Kdo kliče" ? Tvoj oče te kliče. Pojdi k njemu; on umira. naši hiši leži. Stric Ivan, pojdi hitro a Postojni. Ministrstvo za notranje zadeve odpošlje c. kr. deželni vladi prideljenega višjega okr. živinozdravnika gospoda Alojzija Pavlina v štiritedenski kurz za bakteriologijo in mikroskopijo na visoko šolo za živinozdravstvo na Dunaj. Predstojnik računskega oddelka pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, računski svetnik gospod Anton Svete k, je dobil Le s težavo ter šel za njim. Pri županu razumel Ivan mladeničeve besede bila samo žena z otroci doma, naslov in značaj višjega računskega svetnika. Imenovani so notarski kandidatje • • dr. Julij Guštin v črnomlj u notarjem v Senožečah, Ivan Gregorčič.v Ribnici notarjem v Žužemberku in dr. Ivan Winkler v Krki na Koroškem vsi drugi so bili na pogorišču. Ivanov oče je ležal v notarjem v Tržiču. Ali je dr. Winkler slovenščine v besedi in sobi na klopi, držal gorečo luč v roki in zrl k vratom. Pisavi popolnoma zmožen? — Okrožni zdravnik v Mokronogu, Ivan je vstopil. Ko ga je stari zagledal, sklonil se je nekoliko ter dejal: gosp Mahorčič je šel v pokoj p na njegovo mesto pride dr. Josip M a 1 n e r i č, sedaj okrožni zdravnik v črnomlj u. Nadinžener srbskih „Ivič, ali ti nisem pravil, kdo je požigalec" ? železnic, g. Seb. Ros, naš rojak iz » On, oče on. Jaz sem ga videl, ko je zažigal slamo. Jaz bi bil moral samo goreči snop potegniti podelila izpod strehe, ga poteptati in vse bi bilo dobro". » Moja zadnja ura je prišla. Ivan tudi ti bodeš moral enkrat umreti. Povej mi sedaj, kdo je vsega kriv?" Trbovelj, je dobil za svoje zasluge Takova red III. vrste. Častno občanstvo je občina Bistrica pri Pliberku dr. Alojziju K r autu, odvetniku, Vekoslavu Legatu, vodji tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu, in Ant. Svetini »notarju v Pliberku. t. Poroke. Poročil se Josip Filic, c. kr. poštni oficijal v soboto z gdč, Milko R o z m a - , ' i • , f ' . m __. . ^ •• m."»* f i A novo, hčerko gosp. Frana Rozmana, kontrolorja deželno- Pri Bogu Ivan je zrl srpo pred se in molčal. r te rotim, da mi poveš, čegava je krivda". Ivan se je zavel, spoznal svojo krivico, padel pred očeta na kolena, ter je jokaje: „Moj oče, odpusti plačilnega urada Isti dan se 3® poročil gospod Makso a mi; zavoljo Boga mi odpusti. Kriv sem jaz pred notico, v kateri smo se norca delali iz teboj in pred Bogom Starec je vzel luč v levo roko, z desno se je hotel prekrižati, a ni dosegel čela. „Hvaljen bodi Bog! Hvaljen bodi Bog!"je mrmral in gledal svojega sina. Bradaška, c kr. finančni računski asistent z gdč. Minko Zame j ic Čestitamo! Oficirski ples v »Narodnem domu«. Ta teden smo se prav od srca smejali. V zadnji številki smo priobčili , ki so kar iz sebe same navdušenosti zaradi oficirskega plesa, ter se popolnoma pozabili, da imej naše socijalno življenje slovenski značaj. Mi si nikakor ne domišljamo, da je bila naša satira kdo ve kako duhovita, dasi smo še veliko slabših čitali izpod n Ivič, ah Ivič kaj a renomiranih peres; tudi se nič ne čudimo, da ni po ! ukusu tistih, ki se čutijo zadete, ali da se našel človek, Letnik LX. Stran 68. ki bo smatral tisto notico kotresno, tega bi pač ne bili pričakovali. In vender se je zgodilo tako. Pripomnimo pa, da katoliški listi nimajo vzroka liberalcem kaj očitati. Na plesu so bili skoro vsi klerikalci, kar jih je bilo povabljenih, in OTfiralgfrj nfr!PK pi^lft-fi-hforko pn- §laDoa. Katoliški gospi>df^u^ijs&XL^te^^ nega doma" zi^n^be^^denar, ali oficirskemu plesu so vse žrtvovali, tudi svoje sovraštvo proti „liberalcem" in njih domu. — Podpiranje domačih obrtnikov. „Za danes dovolj, pisali pa bomo še, kadar bo gospod Toman najel — tuje kamnoseke" — tako stoji v „Slovencu" št. 30 z dne 6. t m. Gospodje pri „Slovencu" se hočejo s tem kazati zaščitnike domačinov, proti tujcem so pa pozabili, koga oni in njihovi najvernejši pristaši najemajo za mastna plačana dela. Slikarska dela. ki se bodo letos ^ rdila v šentpeterski cerkvi v Ljubljani, so že oddana tujcu, Nemcu Kastnerju, ki bo slikal tudi božje-potno cerkev na Brezjah in hvaležno odnesel tisočake, ki so jih nanosili slovenski romarji. — Uzoren župan. Gospod Andrej Modic, po domače oče Puntar, župan na Rakeku pri Cerknici je v kazenski preiskavi. Državno pravdništvo ga toži radi hudodelstva udeležbe pri različnih tatvinah, in tudi radi tega, da je pričam prigovarjal, da naj krivo prHajo Ravno istih hudodelstev je tožena Andreja Modica zakonska polovica, mati Marjeta. Trudila se je namreč cela Modičeva hiša, da bi pri ti preiskavi provzročila kako krivo pričevanje. Zares vzorna hiša! Rakek pa je popolnoma opravičen, da je čez vse mere ponosen na svojega — župana! ■ ip ^ : ii, ' •« • <' 4L ' — Bohinjski železniški predor. Dela za približno 6300 m dolgi, dvotirni predor pri Bohinju so razpisana v „Wiener Zeitung*. Ponudbe je poslati do 8. marca ravnateljstvu za zgradbo železnic na Dunaju. Pogoje in druge podrobnosti se izve tudi pri ekspozituri za trasiranje v Jesenicah — Starosta v goriškem deželnem zboru italijanski poslanec pl. Dottori, je odložil mandat. Zastopal je gradiške kmetske občine dvainštirideset let — Dopolnilne volitve na Goriškem. „Soča" piše: Takoj po novem letu so bili storjeni pri namestništvu v Trstu koraki, da bi razpisalo nove volitve na Krasu in na Tolminskem s — starimi volilnimi možmi Ker pa deželni zakon ne pozna takega postopanja, ni bilo dobiti zaželjenega zagotovila; pač pa se je Čulo, da se bodo vršile povsem nove volitve, torej' volitve novih volilnih mož. Zdaj se zopet čuje, da utegnejo voliti stari volilni možje, cesar zaman iščemo v deželnem' zakonu. — Umrli. Umrla je v Podčbradih na češkem gospa Ana Hrasky vdova gozdnega oskrbnika in mati profesorja na češki tehniki, g. I. V. Hraskega, v visoki starosti 83 let. — V Gradcu je umrl prelat K ar Ion v starosti 67 let. Bil je vseskoz konservativen, a častivreden mož Od leta 1873 do leta 1900. je bil državni poslanec in deželni poslanec štajerski. Bil je tudi Član deželnega odbora štajerskega. & # ^L * ' a M « *JI a*, BI Mi j . j * ~ % — Prijeli so v Pontebi nevarnega tatu Franceta Zu-panca iz Duplice, ki je meseca oktobia m. 1. ušel iz zapora v Gradiški in je mej tem časom izvršil več tatvin . Med eksortiranjem v Ljubljano jo je hotel v Trbižu popihati, a se mu ni posrečilo. Dobro uklenjenega so prepeljali v soboto zvečer orožniki v Ljubljano in ga izročili sodišču. — Mlad samomorilec. V Trstu se je ustrelil 15 let star dijak, sin stavbenega mojstra Jurija Katalana. — Žalostni junaki. V Dobrunjah pri Ljubljani se je zgodilo veliko junaštvo. 14 konsumarjev je napadlo nekega fanta samo zato, ker ni hotel nikdar ž njimi v konsum iti in je na konsum zabavljal. Fant je šel v družbi dveh znancev, toda njegova spremljevalca sta zbežala in siromak je ostal1 sam v krempljih napadalcev. Ti so se fanta lotili z vilami in> jeglicami od voza, s poleni in remeljni in so ga skoraj ubili. Grozno razmesarjen je fant obležal na cesti. Jeden napadalcev mu je vile zasadil v prsi, drugi pa so svoje „orožje" nanj zmetali. Fant je v smrtni nevarnosti in ga zdravnik še v bolnico ni pustil prepeljati, češ, da vožnje ne prestane. — Pošta v vodi. Pri prekladanju med poštnimi par-niki v Aziji padla je poštna vreča s pismi in denarjem na~ menjena v Kobe (Japon) v morje. Parnik prišedši iz Schang-haia oddajal je namreč poštne stvari parniku „Salazie" in pri tem se je zgodila nezgoda Vzlic marljivemu iskanju niso mogli več zaslediti vreče ter je vse ostalo v vodi. — O zgodovini tobaka razpravlja W. A. Peun v obširnem delu. Najhujši kadilci so pač Mohamedanci, ki so pa tobak dobili od Evropejcev. Leta 1559 je prišel tobak v Evropo in so ga Španci prvi dobili. Leta 1561 začelo se je-kaditi na francoskem kraljevem dvoru; pozneje se je udomačilo na Angleškem Najbolj so ga puhali okrog leta 1650. Kadilo se je po cerkvah v parlamentih, kadile so ženske in s pipami so otroci hodili v šolo. V osemnajstem stoletju je kadilo manj, bili so časi, ko so bili kadilci zaničevani, moderno je pa bilo noslanje. Zavijanje cigaret pričelo se je v preteklem stoletju v Evropi. To navado so zanesli angleški in francoski častniki, ki so se navadili v krimski voski od Turkov. . — Godba — zdravilo. Amerikanci iznajdejo vedno kaj novega, da se jim čudi svet. Ustanovili so sedaj društvo, katerega smoter bodi skrbeti za godbo v raznih bolnicah — in z godbo bolnike razvedrovati in jim s tem lajšati njihovo» bolno stanje. Društvo misli, da bode prišel ča3, ko bode morala imeti vsaka bolnica svojo godbo! — Nevaren tat, ki je pretečeno poletje v različnih deželah v prvih hotelih kradel dragocenosti, vjel se je vendar enkrat v nastavljeni policijski aparat in sicer v Curihu. Celo-poletje znal se je umikati vzlic strogim uredbam policije Imenuje se Sigfrid Künstler po nekem potnem listu, ki ga je vkradel. Za pravo njegovo ime pa ne ve nikdo, niti njegova ljubica, ki ga je spremljala, ter pravi tudi, da svojega pravega imena ne pove tudi, ko bi ga to imelo rešiti smrti. Ta nevarni tat nastopal je povsod jako elegantno, ter govori devet jezikov. Pravi, da je v svojem poklicu, namreč krasti, prepotoval vže vse dele sveta. Sedaj pa je menda na zadnji postaji. • . — Pozor pred trgovci z dekleti. Pretečene dni je ruska policija zaprla v Varšavi deset trgovcev z dekleti, ki so nameravali 25 deklet v starosti 14—19 let iz okolice Vilna čez Kutno, Stralkovo in Poznansko spraviti v Južno Ameriko. Vkljub strogemu nadzorstvu od strani varstvenih oblasti se tem individuvom še vedno posreči izvajati svoje hudodelstvo. Svoje namere ti lopovi izvržujejo na ta način, * * * , ™ * Ai - M. 1 * m v' da obetajo mladim dekletom dobre službe, ako se odločijo iti čez morje. Ti hudodelci, izključno judje, se celo ne sramujejo, da prestopijo h krščanski veri in se potem dajo poročiti z dekleti, da bi svoj ostudni posel tem lože izvršili. — Potovanje na severni rtič. Kanadski raziskovalec, kapitan J, C Bernier namerava preiskavati severni rtič; nabral je za to potovanje že 480 000 k on, a preračunil je, da potrebuje za to potovanje 720 000 kron. Bernier si hoče sezidati posebno ladio ter vzeti 8 seboj 6 učenjakov in 8 pomorskih častnikov. Vozil se bode od Vancouverja preko Behringove ceste ter se oskrbel na Alaski s premogom. Od tam pojde dalje proti severu do 150 angleških milj severno- vshodno od točke, kjer je zamrznila ameriška ladija „Jeanette" v led. Bernier upa, da pride v dveh do dveh in pol letih 150 — 200 milj do rtiča Tamkaj bo ostavil del potovalcev Letnik LX. Stran 69. « » ladjo, da preiščejo kraj. Mornarji hočejo ostati s ladjo v zvezi Creighon živelo do sedaj edino od osobja uradov v mestu s pomočjo brzojava brez žic. Ko bodo raziskali mornarji kraj sklenili so meščani, da se preselijo Ž njimi in sicer ne sami do 60 milj od rtiča, tedaj bo šele prepustil kapitan Bernier ampak tudi hiše vzamejo s seboj. Hiše hočejo podložiti z ladijo druzemu ter pojde prav do rtiča. Drobiž za kuharice. Izkušena gospodinja ali ku valjarji ter tako prepeljati cele, kakor so in jih postaviti v istem redu, kakor sedaj harica pozna tisoč „malenkosti", s katerimi primore bolj Narod lažnjivcev so Grimarji v Afriki. Kakor Semu okusu jedil, katera pripravlja in katere malenkosti zelo poročajo potniki, ima med njimi oni večjo veljavo in ugled, upliva]o na pripravljanja jedij samih sledečem nekaj iz- se zna bolje lagati. Kdor hoče postati minister pri kralju gledov. Omelete n. pr. in kar je tacega se pripravi vedno bolj Aba-Difatu, o tem mora iti preje po celi deželi glas, da rahle in ukusne, ako se zamesi testo mesto z mlekom z gorko velikanski lažnik. vodo in se tudi jajčni beljak ne raztepe, marveč se pridene Čisto nazadnje. Ni pa treba misliti, da se naj mleko nadomesti z vodo zaradi varčnosti, marveč jedino le v interesu stvari same. Beafsteak (bisteki) so tuii mnogo rahlejši in boljši, ako se jim pridene nekoliko v topli vodi razmočenega belega kruha. V ta namen zadostuje na pol kilograma govejega mesa pol žemlje. Za dve osebi zadostuje jedno žlico surovega masla, dve razmočeni in dve stolčeni žemlji, jedno žlico moke na no- ževi špici cimeta in muškata ter kolikor toliko sladkorja Sladko zelje se ne sme pristavljati k ognju ne oparjeno in tudi ne v vroči vodi, ako hočemo, da je ukus dober. Vsako -drugo zelenjavo treba pristaviti v vreli vodi ali v Čisti goveji juhi, da se ohrani pravi ukus. Tudi goveje meso, ako naj je tedaj, ako naj ukusno, treba pristaviti v vreli vodi pa «luži samo za juho. Kako so nastale vžigalice. Dandane*, ko imamo vŽe pravi luksus, kar se tiče vžigalic, misli pač malokdo, da ni bilo lahko izumiti prve vžigalice. Iznajditelj istih je bil neki Charles Saoria, sin nekega generala, ki se je celo živ- ljenje pečal z raznimi iznajdbami, ker pa ni imel sreče, vmrl kakor revni vaški zdravnik v kraju Taint Lothaine na Francoskem Iznašel vžigalice 1. 18-30, pa ravno, ker ni imel denarja za izdelovanje, moral je pustiti vso stvar. Drugi za njim znašel jih je avstrijanec Friderik Kamerer toda tudi on ni imel novcev ne zaščitnikov, da . 1832. imel kake koristi od svoje iznajdbe Približno ob tistem času dogotovil je vžigalice Preschel iz Dunaja toda njegove vžigalice so radi prevelike množine fosfora in kalij-chlorata, prerade eksplodirale. Sele galice, 1848. je profesor Böttger v Frankobrodu iznašel uži so bile neškodljive Največja tovarna užigalic sedaj v Jönköpingu na Švedskem, katera dogotovi vsaki dan do 50 milijonov užigalic Mi Slovenci imamo sedaj pač naj- boljše uŽigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter bi ne smelo biti slovenske hiše, kjer bi se rabile druge. Samo pri teh in enakih užigalicah je neprijetno to, da se prostor za drgnenje na škatljicah obrabi prej, kakor vžigalice v njih. Temu od-pomore se prav lahko na način, da se drgne ne po dolgem temuč počez po škatljici. Na ta način zadostuje vsakokrat prostor drgnenja do cele vporabe vžigalic. Radodaren človek. V Madridu je hodil te dni Lov na orhideje. Kedo ne pozna prekrasne cvetlice orhideje? Ona se s ponosom stavi v eno vrsto z aristo-kratično kamelijo. Ena kot druga zahteva skrbne vzgoje, milega podnebja, da se odpre njen prekrasni cvet, katerega gospoda tako drago plačuje Tuii orhideja inn svojo domovino daleč tam na jugu in le tam se najde v popolnej dovršenosti lepote. Da celo ravno v najbolj zapuščeni divjini, daleč od človeških obču-da bivališč najdejo se često najkrasnejši, eksemplari, kater svet, ako jih je osoda zanesla vani. Ni Čuda toraj duje je marsikaterega vže zapeljala želja, iskati novih vrst orhidej katere drago plačujejo trgovine in društva v prospeh vrtnarstva Življ onih \ so se podali na lov za orhidejami, razlikuj se prav malo od življ onih so se podali iskat zlate žile. Po brezmejnih puščavah, brezmejnih gozdih boreč se sedaj z divjimi zvermi sedaj z lakoto in žeio vodi jih pot. Da celo v kraje, katerih se divji narodi domačini radi grozečih boleznij ogibljejo, niso se pomišljevali iti ti lovci orhidej. Toda prav često se pogumni iskalec niti več ne vrne v svojo domovino. V enej ali drugej nevarnosti našel smrt Tako razpošilj velika trgovina z orhidejami Sander in v St Albanasu vsako leto mnogo plačanih iskalcev po novih vrstah in ta ve orhideje zgubil cenjene Je povedati največ o izgubi vrlih mož Najbolj nosijo njih imena. Tako na primer, Falkenberg življenje na Panami, Klabock v Meksiki, Brovn v Madagaskaru, in še neštevilno druzih, ki so si pridobili zaslug za pridobitev novih vrst orhidej, ki so pa morali te zasluge večinoma pla- čati z življenjem. Pred nekaj leti išlo iz Tamatave osem iskalcev Po kratkej skupnej poti so so ločili, da gredo na razne strani. Po preteku enega leta živel je le samo še eden izmed njih in še ta je neozdravljivo bolan väled bivania v ivo bolan vsled bivanj močvirnatih planjavah. Drug postal je žrtev indijanskega ganstva, ker polili so ga Hamelin mu brat u bilo kralj; z oljem ter sežgali bogovom v dar. našel mnogo vrst novih orhidej, moral je, da mogoče priti v notranjost dežele, Nojambassa, t. j. boriti se je m postati n krvni Zopet drugi lovec našel je in se pustiti skoro vsmrtiti. krasno nepozabno orhidejo na pokopališču divjakov svoje mrtvece na gole skale. Tu je videl veščak orhidej s kraljem pre- so devali , kako je zgrinjalo cvetje dotedaj neke nepoznane orhideje, trupla mrtvih, kakor krasen plašč in korenine so bile zraščene s po najbolj obljudenih ulicah visoko vzrastel, elegantno oblečen kostmi mrtvih. Od začetka lastniki mrtvecev niso nikakor človek, na cesto je metal s polnimi rokami denar v srebru in zlatu med ljudi. dopustiti, da se moti mir njih prednikov s tem, da se ruje Seveda se je nabralo okrog njega čim rastline od njih trupel. Toda razni darovi, kakor mala zrcala, dalje več občinstva, dečki in tudi odrasli so se pulili za denar,' steklo in enake igrače, spremenile so hitro nazore divjakov, radodarni tujec pa je prijazno govoril v angleškem jeziku ob- da so pustili vzeti cvetje. Marsikatero rastlino niso mogli ni- äinstvu ter metal vedno denar iž svojih žepov. Nastal je tak kakor ločiti od dirndaj in vpitje, da je moralo pnfi redarstvo na pomoč Po- kostij in posebno jedno, ki se je vkoreninila ulični dečki so v enomer vpili, da je tujec zadel veliko srečko Qa Angleško v črepinji nekega prvaka, morali so prenesti s črepinjo vred in je vsled tega znorel, kar je bilo menda tudi res, bil je namreč okrog sebe, ko ga je zgrabila straža, tako, da ga je morala zvezati, a ameriško poslaništvo tujca zopet izpustilo« izposlovalo, da so Pred mnogimi leti našli so slučajno nek posebno lep eksemplar med drugimi rastlinami. Nikdo ni znal odkod je prišla in sedem leset let iskali so brezuspešno po njenem izvoru predno so jo našli neka vrsta nahajala se je, ka- Mesto katero se seli mestu Creighon tera je prišla slučajno kot pritiklina iz južne Amerike' došlim v opicam v Zologijški vrt v Londonu. Našli so jih na kupu Nebraski traja pravda radi nameščenja državnih uradov že kamenja ravno tam njihovej domovini se še do danes ne celih dvajset let. Pred kratkim pa je odredil državni sod, da ve. Tako zahteva ta priznano znamenita cvetljica mnogo žrtev, se imajo uradi preseliti 12 milj od sedanjega središča na zatorej pa se redke, nenavadne; oblike in barve tudi zelo drago ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ h^hmmhhhhh morejo armo nekega Wiliama Wiskensoüa. Ker pa malo mesto plačujejo. Bogataši dajo radi tisoče in tisoče, da m i i . m. j* • w # f Stran 70. fc . ' % - h/» NOVICE Letnik LX. imenovati last in neštevilno vrtnarjev bavi se z vzgojo orhidej. Toda vzgoja in kupčija z njimi je jako nevarna, danes se se radovoljno plača za en sam cvet veliko vsoto, drugi dan pa pride dosti enakih in cena se zniža kar hipoma. Tako so bile pred par leti cenjene na imajo vrste nekaterih, 2000 kron, danes samo še vrednost kakih 3 kron. Oni, so primorani trgovati ž njimi, mnogo lažje pri njih zgubijo premoženje, kakorJ pa si ga pridobijo. Tržne cene. V Ljubljani dne 7. februarja 1902. Pšenica K 9 30 K 7 ječmen oves K proso 6 80 h,' turšica K 6 20 h, leča K 9 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. h, ajda K 6 50 h, h, fižol K 8- Loterijske srečke. V Lincu dne A • V , Trstu dne februvarja t. 1.: 67,, 49, 76 9 V Pragi dne 12. februvarja t. 24, 65. februvarja t. 1.: 63, 87, 23, 10, 83. 87, 36, 41, 81, zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher, 10) Deutsche Gasse 8 Budapest. Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje ali preobilno jed, ali s težko prebavljivo, prevročo ali mrzlo jed ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečni katar, želodečnl krč, želodečni bol, težko prebavanje ali želodečno zazližanje, se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno i Yino. To zeliščno vino je lz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi < in poživi oeli človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola so: glavobol, riganje, zgaga, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. 2£af)asanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na labek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. \ Sulii t>leđi obraz, pomanjkanje krvi, slabost^ so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor ve dnem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa da oslabelemu životu novo moč. ZZeliscno vino povzdigne tek,. povspeši prebav-ljenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Liliji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju. Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske, Proti ponarejanju se svari! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Cena zavc/i 50 vinarje^ vsebina aGO gramov/ fiö rinirjo* Varnostna ifjmfr» irnfh. Monakovo Monakovo sladna Samo v teh zavojih se dobiva pristna > ta Ko splošna priljubljena Cm » vMbina uOO gramov. Odgovorni urednik Avgust Pucihar. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki