Krištof Kolumb
Fred štiri sto leti Ijudje 5e niso poznali Amcrike. Našel jo je še le 1492. leta Krištof Kohimb, n&>ni niož iz Genove na Italijanskem. Kri-štof Koluinb je bil sin necega tkalca; v svojej mladosti učil se je brati, pi-sati iu račuaiti, ter je doma pri starših toIuo gredašal (mikal), dokler se ni podal. svojej želji ustrezajoč, v 14. letu svoje dobe na morje. Ni je nobene nevarnosti na inorji, da bi je ne bil on prestal z največjiin pogumom in dušno pričujočnostjo. Ker v 6nej dSbi |ni bilo nikjer, v nobenej deželi, toliko novosti za pomorščaka nego na Portii-galskem, zatorej se je Krištof Kolumb podal tja, da bi se ondu izučil po-morščakom najpolrebnejših stvari. Bil je zel6 priden; dan in ooč je tičal v knjigab 111 zemljevidih, ki jib je bil dobil iz zapuščine necega zel<5 izurjenega pomoriSčaka. Tak6 se nčcčemu pride na um, da mora razvcn Evrope, Azije in Afrike biti še kak drug del svetj, v katerega bi se dalo priti, ako se bi iz Evrope po morji jaiiralo naravnost proti solnčaemu safajdn. Čim bolj je moi to stvar prevdarjal, teoibelj je bila utrjena njegova misel, da je na zabčdu pieko atlantiškega morja suba ssemlja, Kako rad bi Sel sam iskat nove zemlje, ali tega storiti ni snogel, ker ni bil bogat človek.   Treba mu je bilo poiskati pomoči kacega vladarja.
Obrnil se je najpred v Genovo do ondotuega vladarskega sovetovalstva ter je prosil pomoči, ali zaman; njegova proSnja mu je bila odbita z bese-dami, da ne dcbi v to svrho ničesar. Takisto se uiu je ssgodilo tudi v Be-netkah, na Francozkem, Anglcžkeni in Portugalskem. Ves klarero se poda vŠpamjo k tedanjeran španskerau kraljn Ferdinandu iu kraljiei Izabeli. Ko je Kolumb tukaj prosil za nekoliko ladij, reklo se inu je, da je k tacemu podjetji za zdaj premalo novuev, ter naj 6e nekoliko Casa potrpi. Tak6 ga so tc<5 let z obljubami in nadaini od ujegove uamere zadrževali, iu Kolurab I je už^ same nejevoije hotel odpotovati. Po do/zih razgovorih in gorečih prošujab inu je vender naposled kraljica Izaljela dala piipraviti tri Jadije, s katerimi naj bi šel iskat uovega svetl Kdo je bil tega bolj vesel nego KriStof Kohimb!   Hitro je bilo 120 mož nabranih.                                           '
V dan 3. avgusta 1492. 1.  odpluje malo brodovje iz morskega prista-    . niSiSa Palosa nedaleC od mesta Cadiza  ter dospeje v kratkej  d6bi do kanat-skih otokov.   Tu je bilo trcba cel mesec ladije popravljati,  že  le potem jo odrinejo  dalje  po  morji.   Neizredene ao bile težave,  ki jib je moral Krištof Kolnmb prebiti.   Največ je  imel  opraviti a svojimi vraževeraimi iu aemar-   , nimi ljndini.   Ko so už6 vefi  tednov po niorji jadraii iu also natSIi He suhe J zemlje, jelo je nemaraeže skrbeti in nagovarjali so Eolumba, da se oaj takij 1
nazaj "ne. Več kakor jedenkrat so ga hoteli umoriti, ker niso toliko časa Jo suhega dospeli. Ali zaman je bilo yse prigovarjanje, Kolumb okaže naprej jadrati, govoreč, da suha zemlja ni več daleč. In res. kmaln ugledajo ptiče, v dan 11- oktobra pa Tidijo bisje in grmovje z rndečimi jagodaiui iz morja molfti. Zdaj Kolumb ni več dvomil, da je suha zemlja blizu; zatorej je ukazal jadra zviti in vso noč paziti. Okolo deset« ure po noSi ugledal je Kolumb v daljavi luč, a diuzega dne na vse zgodaj opazil je jeden izmed pomorščakov, stoječ na vršelu prve ladije. suho zemljo. ^Zemlja! zetnlja!" jafpije veselo z Tršela. Vsi skodijo na palubo in vpijejo z nepopisljivim ve-seljem: ^Zemlja! zemlja!" Zdajci ustrell iz topa, kar je bilo znamenje zadej ostalima ladijama, da se je snha zenilja prikazala.
Drazega dne ob jutranjein svita imeli so pred scboj ptektasen otok, pokrit z zelenim drerjem in grmovjem. Krištof Kolumb se je najpred za-hvalil dobrerau Bogu v gorečej raolitvi, da ga je Se 0 pravem času rešil Te-like nevarnosti, ker ravno ta najdeni otok otel ga je smrti. Njegovi Ijudjč v ladiji bi ga bili gotoio umorili, ako bi ne bili še nekoliko iasa prišli do suhe zemlje. Ta otok, ki se je imenoval n(jvanahani," prekrstil je Kolumb v nSan Salvador" t. j. nSveti odreieuik."
Kmalu se prikažejo tudi otocaoi. Bili bo goli, rudeče-rujave kože in črnih lasf. Mnogo jih je inielo zaradi lepSega zlate plo^eviDe v nosu in ušesih. Španei jim začii'5 dajati steklene korale, igle iu druge lesketajoče se malen-kosti, a divjaki jim dajejo za take stvari zlata na kupe. Vse to se je godilo na otoku nSan Salvadorju." Otočani videč, da ao Špaaci zel6 lakomi na zlatd, kažejo jim proti piilndnevn. Tudi tukaj so bili prebivalci goli, ter so ostrmeli. ko so ugledali ptuje ljndi in ladije. Na tem kraji je vidil Kolumb prvifi tobak pušiti, a to ne z nsti, nego z nosnieama iz pip z dvema cevkama.
Na svojem nadaljnem potovanji pride Kolumb na otok nKnba" in odtod na drug velik ctok, katerega so otočani „ Hajti" imenovali. Ta otok se irao-nuje dandanes rSt. Dorningo." Prebivalci tcga otoka so se Spancev zeW ustrašili, a kmahi dobš pogum ter si> bližajo Špancem io jim nosijo z veliko ponižnostjo sadja, koreniD, ptičev iu rib.
Da bi Kolumb divjim otočanom pokazal svojo mofi, zbere svoje ljadl in jih uri v vojaSkih ?ajah. Cndeč ae gledajo otočani te vaje. Ali kako se ustrašijo. ko na Koluiobovo povelje počijo puške. fie se aiso otresli prvega strahu, da ukaže Kolumb jeden top zažgati. čegar krogla, kakor bi trenil, razpraši jeden del razbite ladije. Vsi preplašeni padejo ua tla. Grotovo se jim je zdelo, da 80 ptujci kake višje stvari božje. Kolumb zapov^, na tem otoku napraviti malo trdnjavo iz vazbite ladije. Divji otočani jim še ce!6 poraagajo deske znašati; siromaki niso znali, da v svojo sužnost. V tej le-seuej trdnjavi zapusti Kolumli 30 Špaacev, katerim zapovi z Iadijaui lepo ia prijazno ravnati, a on sc vrne uazaj v Španijo, vzemSi s seboj dvanajst Indijancev, mnogo različnih ptioev in druzih pridelkov na tem otoku. V na-slednjih Ietih se je Krištof Kolumb podal 8e trikrat v Ameriko. Zavidni ljudjž, njegovi sovražaiki, so ga začeli črtiti in po krivem tožiti pri kraljo. Vsled tega je bil Kolumb 7 verige dejan in zaprt ter naposled v Španijo na odgovor ojpuljan. Iz tega se paž vidi, da je resnioen prigoror, ki pravi: nNehraležnost je plsdilo svetL"
V dan 20. marca 1506.1. je umrl Krištof Kolumb 7 55. letu svoje dftbe. Tn srojej poslednjej volji je ukazal. da se mii veriga, v katero je bil nekdaj Tkl«pl Bjen, l njim položl v jamo. Pokopali so ga z verigo vred na otoku sv. Domini^ I
Novi svet Se imeua ui dobil po Anem miViu, ki ga je nalel. Jlad lv| toma 1497 id 1503 je jiotoval rečkrat neki plemeuituik, po itnrau Amerik* 1 Vespuči, v novi svct ter ga je popisal. Ia po njegorem iuienu so dali nOrl vemu svetu inje nAmerika."                                                                 I.T.