V TRSTU PASTORI _ G/c).' BRATOVŠČINA ŽALOSTNE MATERE BOŽJE T STOLNI CBRKVI SV. JUSTA M. V TESTI 1 ' TISK. S. PASTORI 1884. /tr/Jft. 10o092 Dovoljenjem škofijsk. Ordinariata. PREDGOVOR. Sv. cerkveni učenik, Alfonz Marija Li- tjuori, pripoveduje v svoji knjigi: ,,Slava Marije 11 , da se je nekega dne prikazala sv. Brigiti blažena Devica Marija, in se ji je pritožila, kako premalo kristjanov premišljuje njeno bridko terpljenje pod križem umira¬ jočega Jezusa. „Zato, hči moja, jej reče dalje, čeravno sem od mnogih pozabljena, vsaj ti me ne pozabi: premišljuj mojo žalost, pri¬ zadevaj si kolikor mogoče mene posnemati, in trpi z menoj 11 . Odmev te Marijne pritožbe slišali so tudi Teržačani, kateri so uže od starodavnih časov gojili pobožnost do žalostne Matere Božje. e Liže od nekdaj so naši predniki radi obiskovali cerkev sv. Justa. Zarad oltarja žalostne Matere Božje so imeli to cerkev kakor božjo pot, kamor so radi zahajali posebno v petkih in sobotah. Mnogo , pobožnih kristjanov se je zbiralo pred tem oltarjem o praznikih Marijnih, posebno še v praznik Matere Božje sedem žalosti v postu in v mesecu septembru. Tukaj pred njeno podobo so, tako rekoč, lajšali Marijno žalost s po¬ božnostmi in molitvami. Tukaj pred podobo Kraljice mučenikov so klečali in jo prosili za pomoč v dušnih in telesnih potrebah. Pred njenim oltarjem s o iskali in našli tolažbo, kader je nesreča stiskala njih družine; tukaj so se utolažili, kader jim je smrt ugrabila katerega svojih dragih. Sim so se zatekali, kader so dvomi uznemirovali njih dušo, ka¬ der so jih napadale skušnjave. Tukaj pred podobo žalostne Matere Božje so se vrgli na kolena skesani grešniki, in so prosili za mi¬ lost in priprošnjo Njo, ki se rada pusti ime¬ novati: tolažnico žalostnih , pribežališče gre- 7 šnikov , Mater milosti Božje. In Marija o svojej materinski ljubezni je tolažila svoje 'potrte otroke , je blagoslavljala solze, katere so tekle pred njo , je poslušala zdihljeje po¬ trtega in ponižnega srca ; vsem se je skazo- vala ljubeznivo Mater in srednico miru in usmiljenja. To pričajo mnogoštevilni darovi , katere so prinašali hvaležni kristjani v vseh časih pred njeni oltar. Še bolj so pobožni Teržačani pokazali svojo pobožnost do ža¬ lostne Matere Božje v te j cerkvi leta 1857. Tega leta je tedajšnji kanonik-župnik , poz¬ neje naš preljubljeni škof,\ Jurij Dobrila, sklenil popraviti in olepšati to kapelo Ma¬ tere Božje, in postaviti nov oltar iz dragega marmorja. On sam , dobri pastir , je hodil trkat na vrata mestjanov , in v kratkem so pobožni Teržačani toliko zložilida sta bila oltar in kapela popolnoma prenovljena. Svojo pobožnost do Žalostne Matere Božje so pokazali Teržačani jeseni lanskega leta. Tretjo nedeljo v septembru se obhaja spomin njenih Žalosti. Osem dni poprej st je lani ( pervikrat ) slovesno obhajala osem¬ dnevna pobožnost v cerkvi sv. Justa. Venu vseh stanov so hiteli vsak dan k sr. JusU v nenavadnem številu, da pazljivo poslušaje pridigarja, ki je s posebno zgovornostjo go¬ vor 'l od žalosti Matere Božje, in unemal serca k ljubezni do njenega terpljenja. In da pridigar ni govoril neobčutnim sercem, pokazalo se je na koncu. K splošnemu sv. obhajilu so pristopili verni v takem nepriča¬ kovano obilnem številu, kakoršnega se le redkokrat zamore viditi. Ko so cerkveni predstojniki vse lo vi¬ deli, želeči da bi ta pobožnost zmerom bolj se utrdila in razširila, so sklenili ustanoviti pri sv. Justu posebno bratovščino, da bi se zamogli udje eden drugega k dobremu une- mati, in si s združeno molitvijo večih milosti od Boga izprositi. Saj pravi Kristus : „Kjer so dva ali trije zbrani v mojem imenu , tam sem jaz vsredi med njimi 11 . — Komaj se je to oznanilo, uže se jih je na stotine oglasilo želeč se vpisati o novo bratovščino. Pravila so bila določena in potrjena od cerkvene oblasti. Da bi pa udje še večih dušnih do¬ brot zadobivali, obdarovana je ta bratovščina iz Rima z odpustki, kakoršne imajo druge enake bratovščine žalostne Mat. Božje. Zraven tega je sveti rimski sedel določil altar Matere Bolje pri sv. Juslu za privi- ligiran altar *). In zdaj ne ostane drugega, kakor pro¬ siti Našo ljubo Mater, naj bi ona novo . Njej na čast ustanovljeno bratovščino pod¬ pirala, in s svojo mogočno priprošnjo v nebesih vsem udom zadobila obilne milosti za časno in rečno življenje. *) Pri viligiran altar sc kliče tisti , na katerega je od sv. Očeta papeža narezan popolni odpustek, la odpustek se zamore nameniti vsaki duši, za katero se na tem altar ji ter e sv. maša. I. POGLAVJE. Sedež bratovščine in njen namen 1. Ta bratovščina je ustanovljena v Terstu ; svoj sedež ima v stolni cerkvi sv. Justa. 2. Namen te družbe je ta, naj bi verni kristjani Mater Božjo pod imenom „sedem žalosti 1 ' častili z posebno ljubez¬ nijo in s svetimi pobožnostmi. II. POGLAVJE. Pomočki za doseči ta namen. 3. Vsako leto se bo obhajala v tihem tednu pred godom Matere Božje sedem žalosti tridnevna pobožnost; in tako se 1 « bo tudi obhajala osemdnevna pobožnost od 2. do 3. nedelje septembra, kateregi dne pride zopet god Matere Božje sedem žalosti. 4 . Vsak dan teh pobožnosti bo bila tiha sv. maša za vse ude, žive in mrtve. 5. Kader umre koj ud, se bo zopet darovala sv. maša za pokoj njegove duše. 6. Prvi dan po 3. nedelji septembra bo bila peta sv. maša za vse umrle ude; in ravno tako se bo za njih darovala tiha sv. maša na vernih duš dan ob 8. uri. 7. Vse potrebno pri teh pobožnostih, vosek in olepšanje altarja, bo priskrbela bratovščina. III. POGLAVJE. Udje bratovščine; njih pravice in dolžnosti- 8. Vsak kat. kristjan postane ud, kader se vpiše v bratovsko knjigo nje¬ govo ime, priimek in stanovanje. 9. Vsak ud udobi, kader se vpiše, knjižico, kjer so ta pravila zapisana : in od tega časa se udeležuje vseh dušnih dobrot bratovščine. 18 10. Vsem udom se priporočnje, da odmolijo vsak dan 7 ali pa najmanj S «Češčena si Marija* s pristavkom: „St. Mati! izprosi mi, da rane Kristusove s« vtisnejo v srce moje.“ 11. Vsak mesec naj udje obiščejo vsaj enkrat, če je mogoče, altar Mat. B. pri sv. Justu; ako tega ne morejo, naj vsaj doma v duhu se predstavijo pred njeni altar. 12. Udje naj si prizadenejo prejeti sv. sakramente o praznikih Marijnih, posebno pa v postu in v septembru, ko se obhaja spomin njenih žalosti. 13. Ako jim bo mogoče, naj pridejo k sv. mašam za umrle ude. 14. Da se zamorejo te pobožnosti, kakor je povedano v II. Poglavju, z do¬ stojnostjo vršiti, je potrebno v to usta¬ noviti zalog (fondo). Zato se pri vpiso¬ vanji vsak ud zaveže, da bo plačal letni donesek od 1 go ld. To za more vsak plačati tudi dvakrat v letu : polovico o Mat. B. v postu, in drugo polovico meseca sep¬ tembra. Kdor bi da! 10 gold. naenkrat, ali vsaj v enem letu, tak bi plačal en¬ krat za vselej. 15. Kader umre koj ud, naj hišni naznanijo k sv. Justu, da se bo opravila zanj sv. maša. 14 IV. POGLAVJE. Vodstvo bratovščine. 16. Vodstvo je sestavljeno iz pred¬ sednika, štirih svetovalcev in denarni¬ ca rja. Za predsednika je zmerom kano¬ nik- župnik sv. Justa. 1 7. Predsednik ali njegov namestnik zastopa bratovščino pred dotičnimi o- blastmi. 18. Bratovščina voli izmed sebe štiri svetovalce. K volitvi pridejo samo možki udje. Izvolitev odloči večina glasov. - Predsednik in svetovalci pa izvolijo de- narničarja. 19. Vsako tretje leto je nova volitev; voljeni sinejo biti tudi poprejšni. 20. Vsi od vodstva opravljajo svoj posel brezplačno. 21. Predsednik skliče svetovalce k posvetovanju, kader je potreba. Odloči se z večino glasov. Ako je jednako gl®' sov, odloči predsednik. 22. Vodstvo reši vse prepirke, ki bi utegnile nastati med udi. Proti odloku vodstva sme se vsak pritožiti pri pr«' častitemu »kofijstvu. V. POGLAVJE. Druge določbe 23. V slučaji, ko bi bratovščina mo¬ rala nehati, bi se z ostalim denarjem brale sv. maše za vse žive in mrtve ude ; drugo imanje pa bi pripadlo cerkvi sv. Justa. * POBOŽNE VAJE. Sedemdnevna pobožnost, kot pripravljanje na praznik Matere Božje 7 žalosti tretjo nedeljo meseca Septembra. Prvi dan. Prerokovanje Simeonovo. „In tvojo lastno dušo bo meč presunil. “ Luk. 2. 35. Ko je Marija v tempeljnu darovala Jezusa, vzel ga je pobožni starec Simeon na svoje naročje, je zahvalil Bogu za to veliko milost, in obrnivši se k Mariji, reče jej z resnim glasom : Ta le Sin Tvoj je sicer Zveličar sveta, ali ne bodo ga vsi priznali, ne mu služili in ga ljubili, kakor zasluži. Da, ravno On bo mnogim v zveličanje in življenje, drugim pa bo v padec in pogubljenje; premnogi ga ne bodo molili in častili, ampak z neizgo¬ vorljivo nehvaležnostjo ga bodo pregan- 2 18 jali, divjali bodo proti Njemu in zadali mu bodo smrt, smrt grozovito, smrt sra¬ motno, smrt na križu ! In takrat, o tužna mati ! Ki boš pričujoča, ki bodeš vse to vidila, vse tudi sama očutila, o Bogl- takrat bo meč žalosti presunil Tvojo dušo! Kdo pač bi mogel umeti, kamoli do¬ povedati, kaj je pri teh osodepolnih be¬ sedah očutilo najljubeznivejše srce Ha- rijno, ko je slišala prerokovanje o poginu izraelskega naroda in o smrti nedolžne¬ ga svojega Sina! V resnici, to šobijo besede podobne psicam, ki ranijo z naj- večo bolečino! „Oh, besede polne bole- čin“ reče sv. Anzelm Pa, gorje meni! Ako je Marija takrat, ko je v duhu vidila nehvaležnost in it te sledeči pogin izraelskega ljudstva, ki je imelo Njenega Jezusa peljati v tak® sramotno in grozovitno smrt, vidila tudi mojo nehvaležnost, ki nisem primerno ljubil Njega, ki me je neskončno lju™ in pripravljen bil zame do zadnje kaplji preliti svojo kri, ampak sem Njegovo ljubezen zamotaval, jo z nogami tepta in si jo preminjal v strup, ki bi mi zadai večno smrt! Ah! žalostna mati, neskončno se® ogrenil Tvoje britke bolečine, stori, da bom z resničnim kesanjem mojih p re ' 19 greh, in s pravim sočutjem Tvojih bole¬ čin osladil grenki pelin Tvojih britkosti! Dopusti mi, o usmiljena mati, da neko¬ liko okusim Tvoje bolečine, in storj, da za me ne bo zgubljen sad onega trpljen¬ ja, kterega prerokovanje Ti je uzročilo tako veliko žalost! Prošnja. O Marija, mati usmiljenja! kakor si Ti preroške Simeonove besede v srcu ohranila in jih premišljevala, stori, pro¬ sim Te, da bi tudi jaz v srcu in duši imel vdolbeno veliko resnico, — da mo¬ ram umreti. — da me prekoristen spomin smrti zmiraj varuje greha ! Nauki. 1- Blažena Devica je 40 dni po po¬ rodu darovala to, kar je imela najaražje- namreč edinega svojega sina; tako tudi ti Bogu daruj, kar naj bolj ceniš in Da j bolj ljubiš na tem svetu, in pred vsem svoje srce in vsega samega sebe. , 2. Daši bi. Devica, ki je bila povse “F ez greha in je od sv. Duha spočela, D1 bila podvržena postavi o očiščevanju, 1® je vendar spolnila, ker se ni hotela skazovati vzvišenejšo, boljšo, zaslužnišo °d drugih žen. Uči se tudi ti biti zmiraj 20 ponižen, dasi bi ti bil Bog dal kake pred' nosti pred drugimi, naj bo po rodu, ali po dušnih ali telesnih darovih. 3. Ker je bila blažena Devica uboga, ni premogla darovati velikega daru,da¬ rovala je toraj en par grlic. Uči se od tega, da je Bogu všeč tudi majhen dat, ako mu ga z dobrim srcom damješ. Sveta mati! Stori, da bodo rane Go¬ spodove utisnjene v moje srce! Roženlcranc Matere Božje 7 žalosti I. Kraljica mučenikov, Mati sedeta žalosti, za silno žalost, ki Te je presu¬ nila, ko Ti je Simeon prerokoval strašno trpljenje im smrt preljubljenega Sina, Te prosim, izprosi mi popolno spoznanj« mojih grehov in trden sklep nikdar vet ne grešiti. En Očenaš, sedem Češena si Marija.... II. Kraljica mučenikov, Mati sedem žalosti, za močno žalost, ktero si obutih* ko Ti je angelj napovedal grozovito He- rodovo preganjanje in hitri beg s Tvojim Sinom v Egipt, Te prosim, izprosi ®j izdatno pomoč, da morem premagovat' napade peklenskega sovražnika, in sren® pogumnost, da ubežim vsem nevarnosti® greha. En Očenaš, sedem Češena si Marija-* I 21 III. Kraljica mučenikov, Mati sedem žalosti, za britko žalost, ki Ti je ranila srce, ko si preljubljenega Sina v tempelj- nu zgubila, in ga skrbno tri dni iskala, Te prosim, izprosi mi mogočno pomoč, da bi nikdar ne zgubil milosti Božje in til do konca stanoviten v službi Božji. En Očenaš, sedem Češena si Marija.... IV. Kraljica mučenikov, Mati sedem žalosti, za grozno žalost, ki Te je prev¬ zela, ko si na poti na Kalvarijo srečala krvavečega svojega Sina, Te prosim, izprosi mi zadostno pomoč, da morem potrpežljivo prenašati vse nasprotnosti in častiti naredbe Božje. v En Oče naš, sedem češena si Marija... V. Kraljica mučenikov, Mati sedem žalosti, za preveliko žalost, ktero si oču- Jjla, ko si vidila v groznih bolečinah na kfiž pribitega nedolžnega Sina, Te pro- izprosi mi milost, da bi v smertni uri vredno prejel sv. zakramente in svojo dušo izdihnil v Tvoje v ljubeznive roke. En Oče naš, sedem Češena si Marija... . VI. Kraljica mučenikov, Mati sede na žalosti, za nezmerno žalost, v ktero si dda vtopljena, ko si svojega preljublje- ne 8ia Sina vidila mertvega na križu, Te 22 prosim, izprosi mi milost, da bi se od¬ povedal vsakemu posvetnemu poželjenju, in bi vedno gojil goreče želje v nebesa priti in Te tamo častiti. En Oče naš, sedem Češena si Marija... VIL Kraljica mučenikov, Mati sedem žalosti, za neizrekljivo žalost, ktero si očutila, ko si morala mrtvo truplo Svo¬ jega Sina dati Nikodemu, da ga poma- zili in v grob položi, Te prosim, izprosi mi milost, da bi dragega Tvojega Sina častil s pravo pokoro, da bi raertev in pokopan s Tvojim Sinom, z Njim vstal k novemu življenju, in da bi siednič mo¬ gel vstati k neumerjoči časti v nebesih. En Oče naš, sedem Češena si Marija... Moli za nas Devica prežalostna, Da vredni postanemo obljub Kristu¬ sovih. Molimo. Prosimo, Gospod Jezus Kristus, da bi zdaj in ob naši smertni uri pri Tvojem usmiljenju za nas prosila blažena Devica Marija, mati Tvoja, ktere presveto dus® je ob uri Tvojega trpljenja meč žalosti presunil. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. 23 Drngi dan. Beg v Egipt. „Vstani vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt.“ Mat. 2. 13. Premisli, kako velika žalost je na¬ polnila srce blažene Device, ko je mo¬ rala v temni zimski noči brez sorodnikov, ki bi jo tolažili, brez prijateljev, ki bi jej pomagali, brez vodje, ki bi jej pot kazal, brez vsega premoženja, tresoča in žalu¬ joča, z vbogim in žalostnim zaročnikom Jožefom in z nežnim dojenčkom Jezusom v rokah hitro zbežati, in se podati na dolgo in težavno pot proti Egiptu, ki je bil od Judeje oddaljen več kot štiristo mil! O Bog! samo, ko pomislim na to, spreleti mi mozeg in kosti! Veče reve, piše sv. Krizostom (hom. 2. in Mat.) si pi moč misliti, kakor majhno dete, ovi¬ jajoče se z drobnimi ročicami okoli ma¬ ternega vratu, brez človeške pomoči, z T bogo materjo bežati v Egipt! Yboga, Spoznana beguna! Kako sta se mogla Hrovati mraza! Koliko nevarnosti, ko- ''ko skrbi, koliko strahu je navdajalo in stiskalo tvoje rahločutno in žalostno srce, 0 ljubezni polna mati! Oh, nečloveška grozovitost Herodova! 24 Pa kaj sem rekel! ? Hudobniši in grozovitejši od njega sem jaz. On Teje, ljubezniva mati, ožalostil le enkrat, jaz že tolikokrati, in še zmiraj Te žalostim; — on je Tvojega Sina zapodil le enkrat, da je moral bežati, a jaz ga s svojimi grebi vsak hip izganjam, da mora bežati iz moje duše. Herod ga je sicer prega¬ njal, pa ga ni poznal, da je pravi Bog; jaz pa ga poznam in priznavam za pra¬ vega Boga, Stvarnika in Odrešenika mo¬ je duše, največjega in najljubeznivejšega dobrotnika, in vendar koliko žalosti in krivic mu vedno prizadevam ! Oh nikdar več, nikdar več ga ne bom razžalil ! Izprosi mi, kraljica žalosti, odpuščenje mojih grehov, resnično ljubezen do Tvo¬ jega najsvetejšega Sina in srčno sočutje s Tvojo britko žalostjo! Prošnja. Presveta mati! Za veliko žalost, kle¬ ji 0 si očutila, ko si morala v Egipt be¬ žati, da si pred Herodovo grozovitostjo rešila dragoceno življenje deteta Jezusa, izprosi mi milost, da bom na nevarnem potovanju proti nebesom zavarovan pred zalezovanjem dušnih sovražnikov. 25 Nauki. 1. Da je Herod počel preganjati Je¬ zusa, in ga zapodil na beg, zavoljo kte- rega je mati Marija toliko žalosti pretr¬ pela, kriva je bila časti lakomnost in vladoželjnost Herodova, ki se je bal, da mu bo Zveličar krono in kraljestvo vzel. Uči se iz tega, mrziti na ošabnost, sla- vohlepnost in ničemnosti. 2. Blaženi Devici je zaročnik sv. Jožef po noči povedal, da mora bežati, m precej, ne čakaje jutra, podala se je na pot. Uči se hitro poslušati, kadar ti Bog ali po vesti ali na drug način ob¬ javi svojo sv. voljo. 3. Blažena Devica je vse zapustila, karkoli je imela v svojej hiši, zadovoljna J« bila, da je imela s seboj le svojega kina, svojega Boga. Uči se, kadar ti Bog ukaže bežati pred posvetnostjo in pred ?rehom, zapustiti vse, kar bi te moglo zadrževati, edino to skrbi, da je Bog Vse lej s teboj. Sv. mati! stori, da bodo rane Go¬ spodove utisnjene v moje srce! . Roženkranc, kakor na koncu prvega uue. str. 20. 26 Tretji dan. Jezus se zgubi v iempeljnu. _ »Sin, kaj si nama tak6 storil? Glej! tvoj oče in jaz sva te s žalostjo iskala«, Luk. 2.48. Premisli, kako je bilo srce Marijno prevzeto nenadne žalosti, ko iz tempeljna in Jeruzalema pride in opazi, da pri nji ni ljubljenega Jezusa, edinega nje sina, edino njeno dobro, edino njeno bogat- stvo. Komaj ona in njen sveti zaročnik opazita, da sta ga zgubila, precej se, gnana od ljubezni in žalosti, napotita ga iskati. Bila sta oslabljena in vtrujena, a vendar ne skrbita ne za počitek, ne za jed, ampak vsa zbegana in hitro iščeta sleda za svojim Sinom. Vstopita v vsako gostilno, prehodita vsak trg, vsako cesto, zdihovaje in s solznimi očmi poprašujeta znance in tujce, prijatle in sorodnike. Ali oh! nijeden jima ne zna povedati, vsi le z ramami zmigavajo. Koliko tar¬ nanja in stokanja je pač prisililo iz otož¬ nega srca najsvetejše matere ! Kako ža¬ lostne misli so mučile preobčutljivo njeno dušo ! Že so minuli tri dni in tri uoc ! ) odkar Ga nepočakljivo išče, za Njim zdihuje in joka, in še ga ni dobila. Glej I dus?- 27 moja, britko bolečino, ki je tri dni za- vrstjo grenila preljubeznivo srce Marijno, in vendar presveta mati Jezusa, svojega Boga, ni zgubila po svoji krivdi, ampak vsled nareabe Božje. Ti pa, ki si ga ra- dovoljno zgubil z grehi, in ga vsled ne¬ srečnih grehov že toliko časa zgubljenega pustiš, — kaj nisi nič žalosten, kaj nič ne skrbiš, da bi ga zopet našel? Oh, prežalostna in obupana mati mo- jaga Gospoda, za neprejenljive prebritke solze, s kterimi si iščeča oboževanega zgubljenega Jezusa porosila ceste Jeru¬ zalemske, omehčaj trdo nehvaležnost mo- joga srca, stori me deležnega Tvoje ža- toatj, in daj, da točim solze pravega ke¬ sanja, dokler enako Tebi ne najdem Tvo- joga in mojega preljubljenega Gospoda! Prošnja. Presveta moja mati, sladko pribe¬ žališče grešnikov, po zaslužeDju tako brit— ke žalosti stori, da se Jezus vrne v mojo dušo, odkoder je zavoljo grehov odšel; daj mi iskro Tvoje ljubezni, da ga nikdar v ®č ne zgubim, ampak skrbno obdržim Pn sebi. Nauki. h Ko se je presveta Devica toliko Gostila in prizadevala, da je zgubljene- 28 ga Jezusa dobila, kaj pa moraš Ti sto¬ riti, da bi zopet dobil milost Božjo, zgubljeno z nesrečnim grehom ? 2. Presveta Devica ni Jezusa zgu¬ bila, ko je vsa zapuščena bežala v Egipt, ampak ko je šla na velikonočne praznika v Jeruzalem. Uči se iz tega, da tihota in samota pomaga, da ostaneš z Bogom zedinjen, v hrupu in razveseljevanju pa si v nevarnosti ga zgubiti. 3. Presveta Devica je svojega Jezu¬ sa našla čez tri dni, — tudi ti, ako si ga z grehi zgubil, moreš ga zopet do¬ biti po treh djanjih, namreč po kesanju, spovedi in pokori. Sveta mati. Roženkranc. kakor prvi dan str. 20. Četrti dan. „SIa je za njim velika množica ljudi in žen, ki so jokale in ga milovale.“ J S Luk. 23. 27- Ko je bila smrtna obsodba proti Je¬ zusu izrečena in težki križ naložen na njegove presvete rame, oslabljene in vse razmesarjene od bičanja, napoti se ža¬ lostni sprevod proti Kalvariji, — Jezusa sreča Mati Božja, silno želeča »e enkrat viditi svojega Sina in mu zadnji¬ krat reči: Z Bogom ! 29 Kako žalostno snidenje! Kako tužno srečanje! Kdo bi mogel razumeti, kamoli z besedami izreči žalost in bolest ljubeče matere, ko so njene oči zagledale pre- Ijubljenega Sina vsega upehanega ! Sv. Gregor Nik. piše, da je Mati Božja že pri Janezovem oznanilu, da je njen Sin v smrt obsojen, od silne žalosti omedlela, prej nego je vidila Jezusa; kako je pa mogla ostati trdna, ko ga je zagledala kronanega s trnjevo krono, ki mu je pre¬ badala sence! — vsega ranjenega in s krvjo oblitega, da ni bilo poznati Nje¬ gove lepe podobe ! — zvezanega s ko- Dopi, zapljuvanega, zamazanega, zalitega spotom in krvjo! Vresnici, ta žalost je tako huda, da presega vse mere, in za¬ služi ime neskončne žalosti! Tamo, kjer sta se Mati in Sin srečala, sezidali so cerkvico na čast Matere Božje neskončne žalosti. Tužna Mati, tužen Sin! želita se objeti, a eden do druzega ne moreta! — ždita si povedati vsaj kako tolažilno be- sedo, pa o Bog, brezsrčno ju razženejo ! — nema (mutasta) od prevelike žalosti se vstavita, pogledata eden druzega in zo pet pogledata, — ah, kako žalosten P°gled ! Kako strašno vidjenje ! Sin pade P°J križem, mati pa v medlevce ! 30 A ti, srce moje, kaj pa ti delaš ? Ako pri tem pogledu še trdovratno ostaneš, trji si od železa. Duša moja, ako se pri tem premišljevanju ne spreobrneš, trja si od kremenkamna. Bom li neobčutljivo stal gledajoč mojega Jezusa ležečega pod križem, — kaj se ne bom ganil, da bi mu pomagal vstati ? — Bom li hlad¬ nokrvno in brez pomilovanja gledal svo¬ jo mater, kako jo krčevito zvija neskon¬ čna žalost? — Ah, ne. O sveta Mati, razdrobi, razdrobi to trdo srce, in stori, da se mi pristudi ve¬ likost mojih grehov, da se vdeležim tr- plenja in križa Tvojega Sina, in s srčnim sočutjem olajšujem neizmerno Tvojo žalost. Prošnja. Presveta Mati, za zasluženje prebrit- kih solz, s kterimi si nedolžnega in tr¬ pečega svojega Sina spremljevala na Kalvarijo, izprosi mi, Te prosim, da tudj jaz radovoljno prenašam križe, ktere nn previdnost Božja naloži. Nauki. 1. Spoznaj potrpežljivost Jezusovo, ki noseč pretežki križ nič ne godrnja, dasi že ves utrujen, ves oslabljen m 31 ranami pokrit, in sramuj se svoje nevo¬ ljnosti in nepotrpežljivosti v prenašanju dosti lažjih težav. 2. Iz usmiljenja do Matere so rabelj- ni križ Jezusov naložili Simeonu Ciren- skemu na rame; — pa ti, kaj ne boš vsaj jenjal obteževati Jezusovega križa z novimi grehi, s kterimi pomnožuješ žalosti Marijne ? 3. Večina od teh, ki so šli za Jezu¬ som na Kalvarijo, šli so ali iz radovedi Dosti ali iz hudobnosti, le Marija, sv. Ja- oez in še nekaj pobožnih žen so šli z- usmiljenja in ljubezni do Jezusa; — pre¬ misli nekoliko med kterimi se znajdeš, kadar hodiš za Jezusom v cerkve, k služ¬ bi Božji, in k ostalim pobožnim vajam, ~~ greš li za ga žaliti, — ali pa za ga pomilovati in častiti ? Sveta mati. Roženkranc. kakor Prvi dan str. 20. Peti dan. Marija pod križem. aOndi so ga križali... Poleg križa Jesuso- vega pa je stala njegova Mati.“ Jan. 19.18. 25. Ko pridejo na Kalvarijo, obdajo ne- olžnega Jezusa neusmiljeni rabeljni ka- 32 kor divji volkovi, raz Njega strgajo s krvjo napojena oblačila, ki so bila pri- sušena na ranjenem telesu, in mu tako zopet odprejo rane, zadane mu poprej s bičanjem. Vržejo ga potem s silo na križ, eden ga zgrabi za noge, drugi za roke, tretji za glavo ; eden ravna grše z Njim, kot drugi; potezajo ga zdaj simo, zdaj tamo, dokler roke in noge ne dosežejo znamnjev na križu; potem z močnimi vdarci debele in tumpaste žeblje zabijejo skoz roke in noge v križ. Premišluj gro¬ zovite rane na Njegovem presvetem te¬ lesu ; premišljuj neirekljive bolečine na mišicah, tako strašno raztegnjenih ; po; misli na bolečino izpahnjenih kosti; glej štiri nove izvirke Njegove dragocene krvi ! — in slednjič glej — pred očmi neštevilnega ljudstva povzdignejo križ, na kterem nag, kakor razbojnik in hu- dodelnik, visi Sin Božji! ! Oh, nečloveški in strahoviti prizor! Kaj bi bil vendar jaz čutil, ako bi bil pričujoč? Bi se bil mogel zdržati, da ne bi bil omedlel od pomilovanja ? Sv. Bonaventura pravi, da že pri sami misli na to umira, omedluj0i — ah, kakšno žalost pa je morala očutiti Tvoja duša o presveta Mati, o rahločutna mati Marija, ki si bila pričujoča, vse vi- dila in slišala od blizo! Kdo bi moge* 33 limeti britkost neizmerne Tvoje žalosti! Ah! ako nisem sposoben umeti, pa imam srce v prsih za Te pomilovati, solze v očeh za jokati s Teboj ! Da, kraljica žalosti, kakor si Ti iz ljubezni do svojega Sina vse njegovo grozovito trplenje v duši očutila, tako želim, naj se iz ljubezni do Tebe tudi v mojem srcu utisne grenka Tvoja ža¬ lost. Kakor si Ti pod križem svojega Si¬ na tako jokala, da si po besedah sv. Hieronima, ko Ti je solz zmanjkalo, to¬ čila krvave solze, hočem tudi jaz s Teboj jokati, da pomirim razžaljenega Gospoda 'o utolažim žalostno Tvoje srce. Prošnja. Presveta in prežalostna Mati, za neiz- m erno žalost, ktero si očutila videča svojeg-a preljubljenega in nedolžnega “ ma umirati v sredi neskončnih muk in ^sramovanja, in brez kteregakoli tola— .*» ki se daje celo največim hudodel- ?'k°m, — Te prosim, izprosi mi od Tvo- križanega ljubljenca, da bodo moje strasti pribite na križu, in da okrepčan 1 %govo in Tvojo sladko pričujočnostjo srečno smertjo končam svoje življe- 3 34 Nauki. 1. Mati Božja je prav do zadnjega stala pod križem, ker je Jezusa ljubila z veliko večjo ljubeznijo, kot vse druge matere, Tako boš tudi ti stanoviten pod križem po- milovaje ves čas svojega življenja pre¬ sveto Devico v njenih žalostih, ako jo boš resnično ljubil s pravo otroško ljubeznijo. 2. Presveta Mati ni marala sama stati pod križem, zato pripeljala je s seboj Marijo Kleofe, Marijo Magdaleno in Ja- neza; tudi ti bodeš pravi posnemovalec Marijin, ako se bodeš prizadeval privabiti še drugih k pobožnosti in pomilovanja do Jezusa Kristusa in žalostne Device. 3. Jezus je izročivši Janeza svcjej Materi, priporočil jej vse nas vbogegrelj; nike; uči se tedaj priznavati in častit' blaženo Devico pod križem kot svojo mater posebno s tem, da jej z razžaije- vanjem Njenega Sina ne množiš žalost' Sveta Marija.... Roženkranc.- prvi dan str. 20. Sesti dan. Marija sprejme telo Jezusovo v svoje naročje- .,In Jožef je vzel telo in ga je z aV 'L° čisto tančico." Mat. 2<- Pomisli, kako velika in grenka j® bila Marjina žalost, ko sta Nikodeffl 35 Jožef Jezusa snela raz križa, in vsega razmesarjenega, krvavega, ranjenega in mrtvega položila v Njeno naročje. Komaj prejme dragocen žaklad v roke, ga pri¬ tiska na svoje srce, natanko ogleduje grozno trnje, prešteva globoke rane, svo¬ je lice prislanja k licu Jezusovem, z Njegovo krvjo si okrvavi roke, Ga po- |jubuje in poljubuje, solze toči nad njim, in čim več Ga poljubuje, čim več jej te- ce jo solze, tem več Ga ljubi več žaljuje nad Njim, dokler skoraj ne omedli, pravi sv ; Brnard. Kako veliko sočutje je mo¬ ral obuditi v srcu Janezovem, in v srcih obeh Marij ta do solz ganljiv in žalosten prizor, — pogled na mater, od žalosti na Pol mrtvo, z mrtvim Sinom v naročji. Jokali so, reče omenjeni učenik, jokali so rako britko, da od prevelike žalosti le e oe tolažilne besede niso mogli izreči. Pa jaz, kaj bom storil? Bom li ostal neobčutljiv, kakor kamen brez pokazati tojnaanjega sočutja ? Ako pri tej žalosti, Morebiti največji, ne bom jokal, kdaj pa “■o® jokal ? rr Oh) mučena in žalostna Mati Božja! .kor je Tvoj Sin nad Teboj skazal svo- j® Vsemogočnost, s ktero je storil, da si ®°j?la preživeti to neizmerno žalost, skaži a d menoj Svojo milosrčnost s tem, da * 36 me nagneš na britki jok! Da, jokati že¬ lim, jokati zavoljo Tvoje prevelike žalosti, in zavoljo mojih grehov, ki so uzrok Tvojih britkosti. Prošnja. Presveta in prežalostna Mati, za to neutolažljivo žalost izprosi mi, Te prosim, tolažilo, da na kraju svojega življenja vredno prejmem Jezusa v presv. Režnjem Telesu, in Ga potem večno uživam v nebesih. Nauki. 1. Jožef Arimatejec je bil skriven učenec Jezusov, dokler je Jezus učil in čudeže delal; ko Ga je pa vidi 1 mrtvega in od vseh zapuščenega, pokaže se očitno Njegovega nasledovalca, in pogumno zah¬ teva od Pilata Njegovo telo za ga za¬ kopati. Uči se iz tega, da se ne smes ozirati na ljudi, kadar se je treba z do¬ brimi deli skazati Jezusovega učenca: ampak, čim večje ovire se ti zoperstav¬ ljajo, tem bolj vnet bodi v službi Božjt- 2. Kako veliko tolažbo bi bilo očis¬ tilo telo Jezusovo, ako bi bilo naogl° znati, da je bilo položeno v naročje rijno ! Kakšno tolažilo pa bi bilo očutno^ ako bi bilo položeno v tvoje naročje : Ah, morebiti bi bilo prišlo na trji kri'!. 37 kakor je bil oni, iz kterega so Ga ravno sneli! 3. Mertvi Jezus je hotel biti položen v naročje presvete Svoje Matere, da spoz¬ naš, ako želiš dobiti milosti, zaslužene z Jezusovo smrtjo, moraš jih iskati pri Ma¬ riji. ki Ga ima v svojem naročju. Sveta Marija... Roženkrane.... kakor prvi dan str. 20. Sedmi dan. Marija pri pogrebu Jezusovem. iiJožef Ga je zavil v tančico, in položil v grob, ki je bil iz skale izsekan.“ Mark. 15. 46. v Pomisli, kakšno žalost in britkost je ocutilo srce presvete Device, ko ob uri Pogreba pride žalostni sprovod in jej iz naročja vzamejo drazega in mrtvega Je- nisa. Koliko objemov, koliko poljubov, t ° iko solz zvrstilo se je še tisti hip! Jokala je, piše sv. Bonaventura, z neu- rolažljivimi so i za mi, ki so jej silniše in ^niše lile iz oči, da še zdaj kažejo znam- ,J e > kamor so padale na kamen Jezuso¬ ma, groba. . Žalostna in zapuščena Mati! ako si • e toliko jokala, ko so Ti vzeli Jezusa Naročja, ki dasi mertev, te je vendar 38 nekako tolažil s Svojo pričujočnostjo, kaj je še le očutilo Tvoje srce, ko so veliko skalo zavalili na grob, da Ga nisi mogla več vid iti! Ah! tega jezik človeški ne more dopovedati, kakor si sama oznanila sv. Brigiti. Ali, ako se Tvoja žalost ne more povedati z jezikom, morem in ho¬ čem pa jo milosrčno pomilovati. 0, p«; žalostna Devica, s svojo žalostjo prebudi mojo žalost, s svojimi solzami izvabi meni solze, in stori, da se srčno kesam vseh mojih grehov, da, kadar se krhka posoda mojega telesa položi v grob, moja duša, očiščena s Tvojimi in mojimi solzami, zleti v večno čast nebeško. Prošnja. Presveta Devica, za britko žalost, ki si jo očutila, videča se zapuščeno, vdovo, ločeno od drazega in oboževanega J®' zusa, zaprtega v grobu, izprosi prosim, odpuščenje mojih grehov v N Ijenju, da brez milosti Tvoje in moje^ dragega Jezusa ne v življenju, ne smerti ne ostanem. Nauki. 1. Božji Zveličar je hotel biti poj^ pan v novem grobu, kjer ni bilo sm . M od drugih merličev. Uči se, kako 39 mora biti tvoje srce, da boš vredno pre- j«l Jezusa Kristusa v presv. altarskem zakramentu. 2. Za vse žalosti, kters je presveta Mati imela še tudi po pogrebu ljublje¬ nega Sina, imela je le eno tolažbo, da Ga bo namreč v kratkem vidila od smrti vstalega. Preskrbi jej še ti enako tolažbo. Polajšaj Njene britkosti s tem, da z res¬ ničnim poboljšanjem vstaneš iz groba tvojih grehov. 3. Sv. Ambrož piše, daje bila Marija, ko je ostala brez ljubljenega Sina, tako ®očno žalostna, da je On zavoljo nje pospešil-svoje vstajenje. Pokaži se tudi 11 dobrega sina Marijnega, in, karkoli premoreš stori, da jo pomiluješ in vtolažiš. Tridnevna, pobožnost kot pripravljanje na 'M Matere Božje 7 žalosti, v petek po tihi nedelji Prvi dan. . Marija pod križem. (Vse tako, kakor J- Poti dan sedemdnevne pobožnosti, str. oi.) Drugi dan. Marija sprejme telo Jezusovo v svoje wočje. (Vso tako, kakor je šesti dan e demdnevne pobožnosti, str. 34.) 40 Tretji dan. Marija pri pogrebu Jezusovem. (Vse tako, kakor je sedmi dan sedemdnevne pobožnosti, str. 37). Pot maternih žalosti bi. Dev. Marije *)■ Stoječ pred podobo Matere Božje 7 žalosti se moli : Začni, prosimo Gospod ! s svojim Du¬ hom naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začete tudi v tebi končajo. Pe Jezusu Kristusu Gospodu na¬ šem. Amen. Obudenje kesanja. Prežalostna Devica! kako malo hva¬ ležen do svojega Boga sem bil v prete¬ čenem času! Nehvaležen sem bil za vse Njegove neštevilne dobrote. Zdaj pa se *) Zveličavna pobožnost „Poti maternih ža¬ losti bi. D. Marije, “ podobna križevem potu je z0 zdavnej vpeljana. Odkar so jo pa v Rimu 1. 1836 v cerkvi sv. Marcela o. o. Serviti javno opravljali in jo je papež Gregorij XVT, z mnogoterimi odpustk' nadaril, je postala posebno priljubljena. Ta pobožnost se more opraviti povsod, da se ima le 7 slik, ki so sedem postaj, prikazujočih 80 dem žalosti Matere Božje. kesam tega, in s srčno žalostjo in z jo¬ kajočo dušo prosim Ga ponižno, naj mi odpusti, da sem razžalil Njegovo nes¬ končno dobroto. Trdno sklenem s pomoč¬ jo milosti Božje nikdar več Ga razžaliti. Ah! za vse žalosti, ki si jih pri grozovi¬ tem trpljenju Svojega Sina pretrpela, Te goreče zdihovaje prosim, izprosi mi pri Njem usmiljenja m odpuščenja mojih grehov. To sveto pobožnost, ktero sem namenil opraviti, sprejmi v spomin bo¬ lečin in žalosti, ktere si pretrpela pri trpljenju in smerti Tvojega Sina Jezusa. Ah, dopusti mi! — da, dopusti mi, da •ste žalosti presunijo mojo dušo, ki so Presunile Tvojo, da živim in umrem v Prijaznosti z Gospodom in zadobi m večno slavo, ktero mi je zaslužil s Svojo dra¬ goceno krvjo! Amen. Marija, najslajše dobro moje, Utisni mojej duši bolečine Svoje ! Božje Matere Device Čast prepevaj jezik moj ; Mučenikov vseh kraljice Žalosti sočutje poj ! Britkih žalost polna Mati! Daj mi s Tabo žalovati, Da se grehov spokorim, Odpuščenje zadobim. 42 Prva postaja. Prerokovanje Simeonovo. Pri ti postaji premisli, kako je Ma¬ rija, ki je Jezusa v tempelj Bogu 'daro¬ vati prinesla, in Ga položila v Simeonove roke, od njega zaslišala prerokovanje o žalosti, ktero bo očutila pri trpljenju in smrti svojega Sina, našega Zveličarja Jezusa Kristusa. Molitev. Presveta Devica, mati usmiljenja, ki si toliko trpela, ko si zaslišala žalostno prerokovanje, in se v Svojem ljubezni polnem srcu še posebno zato razžalostila, ker si naprej vidila mojo črno nehvalež¬ nost ; ah! stori, da od zdaj za naprej urnem neizmerno ljubezen Jezusovo vra- čevati, kakor se spodobi z ljubeznijo, in da na tak način živim, da mi bo 'enkrat dopuščeno s Teboj se veseliti v nebeški domovini. Oče naš.... Cešena si Marija.... čast bodi Bogu.... Prežalostna Devica, moli za nas, Da vredni postanemo obljub Kristusovih. Marija naj slajše dobro moje, Utisni mojej duši bolečine Svoje! 43 Ko si v tempeljnu darvala V rešnjo smrt Zveličarja, Ti je duša občutila Meč trpljenja britkega. Britkih žalost polna Mati ! Daj mi s Tabo žalovati, Da se grehov spokorim, Odpušeenje zadobim. Druga postaja. Beg v Egipt. Pri drugi postaji premisli težavno popotovanje Marijuo, ki je v temni noči in mrzli zimi morala v Egipt bežati, da reši Jezusa pred grozovitnim Herodom, ki je iskal ga ubiti, kakor je ubil druge nedolžne otročiče. Molitev. Prežalostna Devica, za veliko siroš- čino, ki si jo trpela, ko si morala zapu¬ stiti Svoj dom in bežati v Egipt, da re¬ šiš dragoceno življenje ljubljenega Je¬ zusa, Te prosim, izprosi mi srčnost, da morem zapustiti poželjenje po posvetnih, minljivih stvareh. V mojem življenju bo¬ di mi vodnica, da s pomočjo Tvojega na¬ peljevanja brez nevarnosti pred dušnimi sovražniki srečno pridem v nebeško kra¬ ljestvo. 44 Oče naš.... Češena si Marija.... Čast bodi... Prežalostna Devica, moli za nas, Da vredni postanemo obljub Kristusovih. Marija, najslajše dobro moje, Utisni mojej duši bolečine Svoje! V britkem potu skoz pušavo, V begu pred Herodežom Si trpela trud, težavo S Svojim svetim detetom, Britkih žalost polna Mati! Daj mi s Tabo žalovati, Da se grehov spokorim, Odpuščenje zadob ; m. Tretja postaja. Marija zgubi Jezusa. Pri tretji postaji premisli, kako je Marija v Jeruzalemu, kamor je z Jožefom in Jezusom na velikonočne praznike pri¬ šla, Svojega Sina zgubila, in ga z veliko skrbjo in žalostjo tri dni iskala. Molitev. Mati prežalostna! Ako ne jokam s Teboj in se moje solze ne pridružijo Tvojim solzam, kadar pomislim, da sem tudi jaz zgubil Tvojega Sina Jezusa, sme 45 se mi reči, da imam kamenito srce. Zgu¬ lila si ga, to je res. Ali zgubila si ga rsled skrivnih sklepov Previdnosti Božje, in vendar si toliko žalovala. - A, gorje meni! Jaz sem ga zgubil radovoljno s svojimi grehi ! Ah ! presveta Devica, iz¬ prosi razsvitlenja mojej duši, da morem zopet najti moje največe dobro, in ko ?a najdem, da ga nikdar več ne zgubim! Očenaš.... Cešena si Marija...- Čast bodi.... Prežalostna Devica, moli za nas, Da vredni postanemo obljub Kristusovih. Marija, najslajše dobro moje, Utisni mojej duši bolečine Svoje! S srčno žalostjo iskala Si zgubljenega Sinu, Si po ljubljenem prašala Britke dneve brez miru. Britkih žalost polna Mati ! Daj mi s Tabo žalovati, Da se grehov spokorim, Odpuščenje zadobirn. Četrta postaja. Marija sreča Jezusa na poti na Kalvarijo. Premisli pri četrti postaji, kako je kaljena Devica srečala Svojega nedolž- 46 nega Jezusa, kterega so bili Judje vjeli, neusmiljeno z njim ravnali, Ga v smert obsodili, in s težkim križem na ramah peljali na'Kalvarijo. Molitev. Ne morem Ti dopovedati, kako osra- moten stojim pred Teboj, o prežalostna Devica, ko pomislim, da so moji grehi bili uzrok Tvojih britkih žalosti in straš¬ nega trpljenja Tvojega dragega Jezusa. Ah zato, Mati lepe ljubezni! usmili se moje duše, in stori, da se moje srce povse premeni, sovraži pregreho, ljubi spolno- vanje Božje volje, in se žalosti topi pri pogledu na Tvojo žalost! Zagotovi mi Svoje varstvo, da bom tudi ob smertni uri svest Tvoje pomoči. Očeuaš.... Češena si Marija.... čast bodi.... Prežalostna Devica, moli za nas, Da vredni postanemo obljub Kristusovih. Marija, najslajše dobro moje, Utisni mojej duši bolečine Svoje! Oh, neznana bolečina Ti je trgala srce, Ko si srečala tam Sina, K’ na Kalvarijo s križem gre- 47 Britkih žalost polna Mati! Daj mi s Tabo žalovati, Da se grehov spokorim, Odpuščenje zadobim. Peta postaja. Jezus umira. Premisli pri peti postaji, kako ža¬ lostna Devica na gori Kalvariji v straš¬ nem trpljenju gleda umirati skrvjo obli¬ tega Svojega ljubljenega Sina Jezusa. Molitev. Kako je pač Tvoje srce moglo ob¬ stati pod težo tako strašne britkosti ! Ah, vsaj zdaj me mora premagati milo¬ srčnost in sočutje ! Ah, tukaj pod križem, stori o presveta Devica, da se zavoljo Tvoje žalosti in zavoljo mojih grehov ves v solze žalovanja raztopim, da kesaje se grehov od križanega dobim milostno od- puščenje in bom zagotovljen enkrat uži¬ vati sad dragocene krvi preljubeznivega Tvojega Sina, mojega Odrešenika. v Oče naš.... Cešena si Marija.... Čast bodi.... Prežalostna Devica, moli za nas, Da vredni postanemo obljub Kristusovih. Marija najslajše dobro moje, Utisni mojej duši bolečine Svoje ! 48 Tvojo dušo meč prešine, Ker na križu Sin visi, Čutiš smrtne bolečine, Kadar dušo izroči. Britkih žalost polna Mati! Daj mi s Tabo žalovati, Da se grehov spokorim, Odpuščenje zadobim. Šesta postaja. Jezus snamejo s križa. Premisli tukaj,kako je togojoča De¬ vica v Svoje naročje sprejela prosveto Telo Svojega mrtvega Sina, prebodeno s sulico in vse z ranami pokrito. Molitev, Zakaj, o žalostna Devica, nimam to¬ liko solz, da bi primerno jokal s Teboj in Te pomiloval, kakor v Svojih britko- stih zaslužiš? Ah da, vse svoje življenje no bom pozabil tako mučnega trpljenja! Blagovoli, o žalostna Mati, za ljubo spre¬ jeti moje želje in moje obljube in po Svojem usmiljenju mi izprosi, da vsaki- krat, ko prejmem presveto Telo Tvojega Sina v svetem obhajilu, v meni ostane kot zagotovilo večnega življenja. Oče naš.... Češena si Marija.... čast bodi.... 49 Prežalostna Devica, moli za nas, Da vredni postanemo obljub Kristusovih. Marija, najslajše dobro moje, Utisni mojej duši bolečine Svoje ! Žalosti si kopernela Z dušo voljno in srčno, Kadar si v naročje vzela Ljubega mertvo telo. Britkih žalost polna Mati! Daj mi s Tabo žalovati, Da se grehov spokorim, OdpušČ3nje zadobim. Sedma postaja. lezusa v grob polože. Premisli tukaj, kako je prežalostna Devica mrtvega Svojega Sina k pogrebu spremila, in slednič morala zapustiti grob, ki je pokrival, kar edino je ljubila na lem svetu. Molitev. Ah, kako se mi smiliš, presveta De¬ vica, ko Te vidim vso zapuščeno in v skrajni žalosti k pogrebu spremljati Svo¬ jega Božjega Sina, in prisiljeno zapustiti 4 50 grob, v kojetn leži Tvoj najdražji zaklad! Ah, za to Svojo neizreklivo žalost Te prosim, pridi mi, najboljša Mati, na po¬ moč ob smertni uri, ko bom od vseh za¬ puščen, in se druzemu ne bom mogel zaupati kot Tebi, o mogočna zagovornica grešnikov, da v strašni uri moje smerti in posebne sodbe ne bom odločen od mojega drazega Jezusa, ampak bom skup¬ no s svetniki povabljen veseliti se s Te¬ boj v nebesih. Oče naš.... Češena si Marija.... čast bodi.... Prežalostna Devica, moli za nas, Da vredni postanemo obljub Kristusovih. Marija, najslajše dobro moje, Utisni mojej duši bolečine Svoje ! Oh, prežaiostno ločenje ! V grob Ti Sina polože, Nad Preljubljen’ga življenje, Težek kamen zavale, Britkih žalost polna Mati ! Daj mi s Tabo žalovati, Da se grehov spokorim, Odpuščenje zadobim. Cerkvena pesem v čast Matere Božje 7 žalosti. (STABAT MATER.) Žalostna je mati stala Poleg križa, je jokala, Kjer je visel njeni Sin. Srce žalosti vtopljeno, Je pobito, prebodeno, Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Morala je sveta Mati, Ktere Sin je rešil svet. Žalostna zdihuje bleda, Kadar s trepetanjem gleda, Kaj trpi njen' Sin razpet. Komu potok solz ne lije, Videti britkost Marije, Grozno, kot morja grenkost. Kdo presrčno ne žaluje, Ce to mater premišljuje, In trpljenja velikost. Grehe ljudstva na se vzeti, Vidi Jezusa trpeti, Šibam vdati se voljno. Gleda svojga Sina milo, Ko je vse ga zapustilo Kadar nagnil je glavo! 52 Mati! vir ljubezni prave, Daj, da čutim te težave, In s teboj žalujem zdaj. Daj, da se mi srce vnelo, In za Jezusa gorelo Bo v ljubezni vekomaj. Sveta mati! to te prosim, Rane Kristusa naj nosim, Vtisni v moje jih srce. Daj, da rane tvojga Sina, Naših grehov bolečina, Tudi mene živo skle. Daj, da rad s teboj žalujem, Svoje grehe objokujem, Dokler tukaj še živim. S teboj poleg križa stati, In tam milo žalovati ’Z celega srca želim. Tvojo žalost, o Devica, Mučenikov vseh kraljica, Tudi v moje srce vlij ! Kristusovo smrt, trpljenje Skoz prihodno vse življenje Daj mi premišljavati. Daj, da tvojga Sina rane Bodo v moje srce vžgane, Njega kri očisti me ! 58 Da se pekla nimam bati, Varuj ti me, ljuba mati, Kadar z mano v sodbe gre. Daj, da sveti križ me brani, Kristusova smert ohrani, Srce tvoje varje zdaj; Kadar bom pa mora! umreti, O Marija! daj prejeti Moji duši sveti raj. Amen. (Za vsakokrat 100 dni odpustka: Inoc. XI. 1. sept. 1681. Prosi za nas, prežalostna Devica, Da vredni postanemo obljub Kristusovih. Molimo. O Bog, pri čigar trpljenju je po Si¬ meonovem prerokovanju presladko dušo slavne Devme in Matere Marije meč ža¬ losti presunil, milostno dopusti, da ki se njenih žalosti spominjamo, Tvojega tr¬ pljenja vreden sad prejmeno. Ki živiš in kraljuješ... Molitve k Materi Božij 7 žalosti. O žalostna Mati! O srce deviško, vto- pljeno v rane Tvojega Sina ! blagovoljno sprejmi ta kratek spomin Njegovega trpljenja in Tvojih žalosti. Prikaži Jezusu 54 to majhno počeščenje in molitev mojo podpri s Tvojo materno priprošnjo. Prosim Te, o Mati milosti, Iz nebes mi pošli vir blagosti ! Molitve za mesečno obiskovanje altarja Matere Bolje 7 lalosti. Presveta Devica, žalostna moja mati, Marija! K Tebi, ki si mati mojega Go¬ spoda, kraljica sveta, zagovornica, upanje, pribežališče grešnikov, pribežim danas jaz vseh najrevmši. Častim Te, o slavna kraljica, zahvaljujem se Ti za neštevilne podeljene mi milosti, posebno, da si me ovarovala pekla, kterega sem s svojimi grehi že tolikokrat zaslužil. Ljubim Te, o ljubezniva Gospa, in iz ljubezni do Tebe Ti obljubim, da Ti bom zmiraj stregel in kolikor mi bo mogoče tudi druge privabil k ljubezni do Tebe. Vse svoje zaupanje stavim na Tebe, sprejmi me pod svoje varstvo, o mati usmiljenja! In ker si pred Bogom tako mogočna, reši me iz vseh skušnjav, izprosi mi moč jih premagovati vse do smrti. Mati mo¬ ja, za ljubezen, s ktero Ti Boga ljubiš, Te prosim, bodi mi zmiraj pomočnica, posebno pa ob moji smertni uri. Ne za- 55 pusti me, dokler me ne vidiš v nebesih, kjer Te bom blagoslovljal in prepeval Tvoje usmiljenje na vse večne čase. Amen. Po tej molitvi morejo se moliti sledeče Litanije. Litanije žalostne Matere Božje. Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas ! Gospod, usmili se nas ! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas ! Oče nebeški, vsemogočni Bog, j Sin, vsega sveta rešnji Bog, ( usmili se Sveti duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati križana, Mati žalostna, Mati solzna, Mati užaljena, Mati zapuščena, Mati nevtolažljiva, Mati kteri je bil Sin odvzet. Mati presunjena z mečem, V ! nas! prosi za nas! 56 Mati polna nesreč, Mati polna stisk, Mati ktere srce je pribito na križ, Mati preotožna, Vir solz, Kup trpljenja, Ogledalo potrpežljivosti, Skala stanovitnosti, Sidro zaupanja, Pribežališče zapuščenih, Ščit preganjanih, Zmagovalka nevernikov, Tolažilo nesrečnih, Zdravje bolnikov, Moč slabotnih, Pristanišče utopljencev, Tihota viharjev, Groza zapeljivcev, Zaklad kristjanov, Oko prerokov, Pomoč aposteljnov, Krona mučencev, Luč spoznavalcev, Biser devic, Tolažba vdov, Veselje vseh kristjanov, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljes, zanesi nam, o Gospod ! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljea) usliši nas, o Gospod! prosi za nas 57 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas, o Gospod ! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas ! Oče nas.... Češena si Marija.... Ako dopusti čas, more se moliti „ Pot maternih žalosti," str. 40. Prej nego se odide iz cerkve, poklekne se pred oltarjem, v Icterem je presveto Ilehije Telo, in se moli sledečo molitev. Molitev na čast presv. Resnjega Telesa. Moj Gospod, Jezus Kristus! ki si iz ljubezni do nas v presvetem zakramentu noč in dan pričujoč, in z veliko ljubez¬ nijo čakaš, vabiš in sprejemaš vse, kteri pridejo te obiskat, trdno verujem, da si resnično pričujoč v presvetem altarskem zakramentu. Ponižno te molim in spoz¬ nam svojo nevrednost; zahvaljujem se ti za toliko milosti, ki si mi jih skazal, posebno zato, da se mi sam sebe v tem presvetem zakramentu daješ; da je tvoja mati, prečista Devica Marija, tudi moja mati in moja besednica pred teboj, m da si me zopet poklical, da te v tej cerkvi obiščem. 58 O moj dobrotljivi in usmiljeni Jezus! iz celega srca te tukaj častim in molim, prvič zato, da se ti zahvalim za tvojo veliko ljubezen, s ktero mi dovoliš, da te smem danes obiskati; — drugič zato, da vsaj nekoliko popravim tisto neizre¬ čeno krivico, ktero ti neverniki, krivo¬ verci in malopridni katolički kristjani v tem presvetem zakramentu delajo; — tretjič te želim s svojim obiskovanjem po vseh tistih krajih na vsem svetu mo¬ liti, na kterih se v tem zakramentu za¬ puščen brez vsega počeščenja znajdeš. O moj Jezus! ljubim te iz celega srca: žal mi je, da sem grešil in tebe, neskončno dobroto razžalil; trdno skle¬ nem, v prihodnje s tvojo milostjo in po¬ močjo vseh grehov in grešnih priložnosti se varovati, da tebe, večna dobrota, nik¬ dar več ne razžalim. Zdaj se ti jaz, ubogi grešnik, popolnama izročim. V tvojo sv. voljo udam svojo slabo voljo, v tvoje sv. srce položim svoje revno srce; užgi ga z ognjem sv. ljubezni in izženi iz njega vse, kar me tvoje ljubezni nevred¬ nega dela. Ves želim tvoj biti, stori z menoj in z vsem, kar je mojega, po svoji sv. volji. Nič druzega ne iščem, nič druzega ne želim, kakor tvojo sv. ljube¬ zen vedno imeti, tvojo presv. voljo povse 59 dopolnovati, in v dobrem do konca sta¬ noviten ostati. Priporočim ti tudi vse verne duše v vicah, posebno tiste, ktere so bile s posebno ljubeznijo temu presv. zakra¬ mentu in preblaženi Devici Mariji vdane. Enako te tudi prosim za vse svoje do¬ brotnike, prijatelje in neprijatelje in za vse trdovratne grešnike ; dodeli jim duha resnične pokore. Zadnjič še sklenem vse želje in zdih- Ijeje svojega srca z ljubeznjivimi občut- Ijeji tvojega presv. srca, o Jezus! in tako sklenjene jih darujem tvojemu ne¬ beškemu Očetu, ter ga prosim v tvojem presv. imenu, da jih iz ljubezni do tebe milostljivo usliši. Amen. Obudenje za duhovno sv. obhajilo. Jezus moj, verujem, da si pričujoč v presv. altarskem zakramentu. Ljubim Te čez vse, in želim Te sprejeti v mojo du¬ šo. Ker Te pa zdaj ne morem sprejeti v svetem obhajilu, pridi vsaj na duhovni način v moje srce. Objamem Te, kakor da bi bil že pri meni, in zedinim se s Teboj; ne dopusti, da bi se kterikrat lo¬ čil od Tebe. Amen. 60 Molitve za ranjke ude. Sledeče molitve se molijo pri oltarju Matere Božje 7 žalosti po vsaki sv. maši, ki se daruje za mrtvega uda te bratovščine, kakor je določeno v § 5 pravil. Ant. "Gospod, ako boš na pregrehe gledal; kdo bo obstal, o Gospod! “ Psalm. „Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod ! — Gospod, usliši moj glas." »Naj poslušajo tvoja ušesa — glas moje prošnje." »Gospod, ako boš na grehe gledal, — kdo bo obstal, o Gospod? “ »Toda pri tebi je sprava, — in za¬ voljo tvoje postave čakam tebe, o Go¬ spod ! “ »Moja duša se zanaša na njegovo besedo; — moja duša upa v Gospoda.* »Od juternje straže do noči — naj upa Izrael v Gospoda.* »Ker pri Gospodu je usmiljenje, — in pri njem je obilno odrešenje.* »In on bo rešil Izraela — vseh nje¬ govih hudobij-“ »Večni pokoj mu daj, o Gospod, In večna luč naj mu sveti!* ei Ant. „Gospod, ako boš na pregrehe gledal; kdo bo ostal, o Gospod! * Kirie eleison. Kriste eleison. Kirie eleison. Oče naš, itd. V. Od vrat peklenskih. R. Reši njegovo (njeno) dušo, o Go¬ spod. V. Večni pokoj mu daj, o Gospod. R. In večna luč naj mu sveti. V. Naj počiva v miru, R. Amen. V. Gospod, usliši mojo molitev. R. In klic moj naj pride k tebi. V. Gospod bodi z vami. R. In z duhom tvojim. Molimo. Odreši, prosimo, o Gospod ! dušo svojega služabnika (svoje služabnice) I. da, ker je svetu odmeri, tebi živi, in kar j« po slabosti mesa v življenju za¬ grešil, ti z odpušeenjem svoje preusmi- 62 jene dobrotljivosti izbriši. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. V. Večni pokoj mu daj, o Gospod. R. In večna luč naj mu sveti. V. Naj počiva v miru. R. Amen. 7 " KAZALO. stran Predgovor.- . . . 5 Pravila bratovščine ...... 11 Sedemdnevna pobožnost, kot priprav¬ ljanje na praznik Matere Božje 7 žalosti — tretjo nedeljo meseca Septembra.17 Roženkranc Matere Božje 7 žalosti . 20 Tridnevna pobožnost, kot priprav¬ ljanje na god Matere Božje 7 ža¬ losti v petek po tihi nedelji . . 39 Pot maternih žalosti bi. Dev. Marije 40 Cerkvena pesem v čast Matere 7 ža¬ losti (Stabat mater).51 Molitve za mesečuo obiskovanje al- tarja Matere Božje 7 žalosti . . 54 Litanije žalostne Matere Božje . . 55 Molitev na čast presv. Rešnjega Te¬ lesa .57 Obudeuje za duhovno sv. obhajilo . 59 Molitve za ranjke ude.60 -..i ' J