Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 Din
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUDUAN11933/34
Bratje Karamazovi
Premilera 7. aprila 1934
IZHAJA ZA VSAKO PREMIERO	UREDNIK:	FR.LIPAH
Dežnike - nogavice
KUPITE
najugodnejše
v trgovinah tovarne
L
mm VIDMAR
LJUBLJANA: Pred Škofijo 19
Prešernova ul. 20
BEOGRAD:	Kralja Milana 13
ZAGREB:	Jurišičeva ul. 8
Lastni izdelki!
Ogroma izbira!	Tovarniške	cene!
SEZONA 1933/34
DRAMA
ŠTEVILKA IS
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	7.	aprila	1934
Vsebinski uvod v dramsko prireditev »Bratov Karamazovih"
(Namesto lektorja pred 1. sliko.)	,
Vlastelin, Fjodor Pavlovič Karamazov, ki je živel v našem okrožju, je bil dokaj čuden: bil je namreč ne samo klavern razuzdanec, ampak obenem tudi velik bedak. Kljub temu pa je umel imenitno voditi svoje lastne imovinske posle. Vse življenje je prežal in priskledoval za tujimi mizami in naposled so res našli pri njem v trenotku njegove smrti do sto tisoč rubljev gotovine. V vsem našem okraju je slovel za enega najpohot-nejših razuzdancev in najbolj bedastih burkačev in prismo-'jencev.
Oženjen je bil dvakrat in je imel tri sinove: najstarejši, Dimitrij Fjodorovič, je bil iz prvega zakona, ostala dva, Ivan ih Aleksej, pa iz drugega. Prva žena mu je pobegnila z nekim semeniščnikom-učiteljem, ko je bil Mitja star komaj tri leta in je kmalu potem v Moskvi umrla. Druga žena pa je umrla za težko živčno boleznijo, ko je šfel najmlajši sinko Aljoša še ne štiri leta.
Stari vdovec je v svojem razvratnem, pijanem življenju na svoje otroke docela pozabil. In da se niso zavzeli za sirote deloma sorodniki in deloma tuji ljudje, bi bili otroci neizogibno povsem izgubljeni.
Najstarejši sin Mitja, star zdaj 28 let, je preživel vso svojo otroško dobo in svojo mladost brez očetovega nadzorstva. De-tinstvo in mladost sta mu minuli v neredu: gimnazije ni dovršil, potem je prišel na neko vojno šoto, potem pa ga je zaneslo še na Kavkaz; prislužil si je oficirski! čin, dvobojeval se, bil degradiran, prislužil iznova oficirski čin, veliko popival in zapravil razmeroma mnogo denarja.
1
Drugi sin Ivan, ki je štel 24 let, se je po značaju od svojega starejšega brata bistveno razlikoval. Odraščal je nekam mrk in vase zaprt. In očividno se je že v svojem desetem letu osvestil, da rasteta z mlajšim bratom v tuji rodbini in ob tuji milosti in da je njiju oče človek, ki je o njem še govoriti sramota. Že v zgodnji mladosti je kazal nenavadne sposobnosti za učenje. Dovršil je gimnazijo v Moskvi in pozneje tudi prirodoslovno fakulteto na tamošnji univerzi. Preživljal se je sprva s poučevanjem, pozneje pa s sodelovanjem pri dnevnem časopisju, kjer se je s poročili o specijalnih predmetih tudi v literarnih krogih naravnost proslavil. Posebno in nevadno pozornost je vzbudila zlasti njegova razprava o »Vprašanju cerkvenega sodstva«.
Tretji sin Aljoša pa je imel šele dvajset let Gimnazije ni kcnčal. Bil pa je že nad eno leto doma, kjer se je pripravljal v bližnjem slovitem samostanu za redovniški stan. Vendar Aljoša ni bil nikakšen fanatik, pa tudi ne mistik. Pač pa je bil zgodnji človekoljub in če si je bil izbral samostanski poklic, je bil to storil samo zato, ker ga je bila ta pot tisti čas edina presunila in se mu zazdela takorekoč idealni izhod za ljubezen njegove duše, trgajoče se iz mraka posvetne zlobe k luči lju-lezni. Ljudi je imel zelo rad: zdelo se je, da je preživel vse življenje v popolno vero v ljudi in nekaj je bilo v njem, kar je govorilo in vas uverjalo, da noče biti ljudem sodnik in da za nič ne bi maral obsoditi svojega bližnjega. Videti je bilo celo, da je vse dopuščal, ne da bi le količkaj obsojal, čeprav je bil včasih kaj bridko žalosten. Zaradi tega in zlasti zaradi njegove čistosti, ljubeznivosti in neutešljive resnicoljubnosti so ga vsi ljudje iskreno in globoko ljubili.
Ta družina se je zdaj prav za prav prvič v življenju sešla. Kakor rečeno je bil Aljoša že eno leto doma, brat Ivan je prišel na željo starejšega brata, Dimitrij sam pa je prišel da uredi z očetom končno veljavno svoje imovinske in zapuščinske zadeve.
Dimitrij je namreč zahteval, da mu oče izplača ves denar, kar ga je od dediščine po materi še ostalo. Stari lisjak pa je kmalu spoznal, da je fant lahkomiseln, burne nravi, strasten in lahkoživ, ki mu ni treba drugega kakor da pride za nekaj časa do kakega denarja, pa se takoj pomiri. In vprav to sinovo lastnost je stari premeteno zlorabljal: pošiljal je mlademu nestrpnežu od časa do časa majhne zneske denarja, nazadnje, ko je Mitja zahteval dokončni obračun, pa je izjavil, »da je z doblje-
2 ,
nimi denarji že itak preobremenil vso vrednost svojega imetja in da takorekoč nima nobene pravice več količkaj še zahtevati . Dimitrij je mahoma zasumil krivico in prevaro, bil je kakor iz ■uma in toliko, da se mu ni zmešalo.
To je bila prva okolnost, iz katere je vzraslo divje sovraštvo očeta in sina in ki je pozneje tudi privedlo do katastrofe.
To sovraštvo pa je neizmerno povečala še neka druga in sicer ljubavna zadeva.
Dimitrij se je namreč na svojem zadnjem službenem mestu silno zaljubil v ponosno plemkinjo Katerino Ivanovno Verhov-cevo, ki pa je vsa prizadevanja precej razvpitega oficirja trdovratno in skoraj prezirljivo odklanjala. Naključje pa je naneslo, da je Katerina Ivanovna nenadoma nuino potrebovala večjo vsoto denarja za kritje znatnega primanjkljaja v državni blagajni, ki ga je zagrešil njen oče, podpolkovnik pri tamošnjem polku. Prav tisti čas pa je dobil Dimitrij od svojega očeta šest tisoč rubljev in tako je v užaljenem samoljubju zahlepel po osveti in sporočil Katerini Ivanovni, da ji na skrivoma da potrebni denar, toda samo s pogojem, da pride ponj sama in sicer k njemu na dom. Da reši očeta pred samomorom, se je Katerina Ivanovna resnično odločila in prišla k Dimitriju Karamazovu po obljubljeno vsoto. V navalu hipne plemenitosti pa ji je ta izrčil denar, ne da bi za to kaj zahteval.
Nedolgo nato pa je podedovala Katarina Ivanovna ogromno premoženje. Odpotovala je v Moskvo in že čez nekaj časa po pošti vrnila Dimitriju izposojeno vsoto, obenem pa mu je poslala tudi pismo, v katerem se ponuja svojemu dobrotniku za nevesto. Dimitrij se je sicer s Katerino dejansko zaročil, toda medtem mu že njegova strastna, karamazovska narava ni dala miru in zagledal se je do mrtvega v lepotico Agrafeno Aleksan-■drovno Svetlovo, znano pod imenom Grušenjka. S to Grušenjko je Dimitrij začel zdaj razvratno in razsipno življenje in z njo je zapravil pri taki razgibani priliki tudi večjo vsoto denarja, ki mu jo je dala Katerina Ivanovna z naročilom, da jo pošlje njeni sestri. Nenadoma pa so napadli Dimitrija spet očitki vesti in tako si je pravkar na vso moč prizadeval, da bi prišel do denarja in vrnil Katerini ukradeno vsoto. In ta denar je hotel zdaj na vsak način dobiti od svojega očeta.
Nesreča pa je hotela, da se je prav v isto Grušenjko zaljubil tudi stari Karamazov in da je bil tako torej svojemu lastnemu sinu sopernik. In ker je Dimitrij nedavno izvedel, da je stari
3
razvratnež Grušenjko že na svojem domu naskrivoma pričakoval in je zanjo	pripravil celo	tri tisoč rubljev, jih spravil	v
zavoj in jih zanjo skril	— je iz	ljubosumnosti in ogorčenja ma-
lodane pobesnel in večkrat izjavil, da bo starega prav gotovo ubil.
V	skrajni stiski se je Mitja zatekel k Aljoši in ga naprosil, da gre najprej k očetu in skuša izposlovati od njega, denar, ki ga mora Katerini na vsak način vrniti,, potem pa naj gre še h Katji in naj ji pover da jo on, Mitja, lepo pozdravlja in da ga ne bo nikoli	več k	njej.
In Aljoša se	je nič	dobrega	sluteč res odpravil naravnost	k
očetu.
Ko je prišel v hišo, je bil Fjodor Pavlovič še za mizo. Obed je bil pravkar pri kraju. Fjodor Pavlovič je imel pri kosilu rad sladkarije s konjakom. Ivan Fjodorovič je bil tudi za mizo in je takisto pil kavo. Prisoten je- bil tudi sluga Smerdjakov, mladenič 24 let, potuhnjen, odljuden in molčečen, za katerega so govorili, da je bil tudi posledica nekega čudnega napada starega Karamazova in neke slaboumne ženske, čeprav za to trditev ni bilo nobenih konkretnih dokazov.
Ta Smerdjakov je pravkar razjaril starega Fjodor a Pavloviča s svojim jezuitsko kazuističnim modrovanjem o Bogu in veri in starec ga je pri tej priči razjarjen nagnal iz sobe.
Konjak mu je začel polagoma lezti v glavo. Razljutil se je, potem pa je zaeel s svojimi stereotipnimi vprašanji drezati v Ivana in Aljošo.
Tudi starega burkača je zaskrbelo vprašanje: Bog in nesmrtnost
Lastnik, in izdajatelj: Uprava Nar. gted&U&a v Ljubljani. Predstavnik: Otaa
Zupančič. Urednik: Fr. Lipab. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
4
CAuurj/i^o
1	katera osvaja, očara
J ^	smrtnika od najniž-
jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov?
Lepota je najkrasncjSa cvetlica, s katero more mati priroda obdariti Ženo, latere sveta dolžnost je, vzgajati in negovati to cvetlico.
Kako sc neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, mastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sočnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. La zvečer uporabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z mlačno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar taknj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga disi kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo baržunasto. mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegliiva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho.
Parfumerija Uran, Ljubljana
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI
Bratje Kffamazovi
8 slik iz romana F. M. Dostojevskega. P*1 Vi. Levstika za oder priredil C. Debevec.
Režiser: C. Debevec.
Fjodor Pavlovič Karamazov Dimitrij Karamazov Ivan Karamazov .
Aljoša Karamazov Smerdjakov Katja Grušenjka Grigorij
Predsednik . .
Državni pravd nik Zagovornik . . Preiskovalni sodnik Sodni sluga
Prisednika
Cesar
Skrbinšek
Debevec
Jan
Kralj
Boltarjeva
M. Danilova
Murgelj
Potokar
Lipah
Gregorin
Pianecki
Murgelj
orožnika.
Lektor: ■ a V e r a.
Dejanje: 1. slika: Prepir v družini. 2. slika: Katja in Grii^j^ slika: »Povsem pravilno.« 4. slika: Delirij. 5. slika: Himna Rnmi R siik-n- KVlr, ip mr>ri7 eiii™* Vrnnr 8 oiiiro- Sod® »da: Priče. — Govor državnega pravdnika. — Govor zago-
Bogu. 6. slika: Kdo je morilec? 7. slika: Vrag. 8. slika: So1
vomika.
Po 3.,
Blagajna se odpre ob pol 20.
Sodba.
odmor.
ob 20.
Konec ob pol 24.
Oarters Sedeži i. vrste
II. - III. vrste IV.-VI. „ VII.-IX. „ X.-X1.	„
XII. -XIII.
Din ?8'—
26'— 24'— 22 — 20-18'-
v paM	Din 100-
v L	.	100-
balkoD® .
1 odatoi ložm
VSI
.,A
k>
"“»ki
70-
20-
20-
15--
Balkon S Sedeži I. vrste
II.
Galerija t
1. „ . II. •
!, m. ..
Galerijsko stojišče Dijaško stojišče .
Din
20 — 16 —
14 — 12--10-250 5 —
D
|j( 4#*rBem gledaliSCu od 10. do pol i. in od 3. do S. ure Predpisana taksa za P*"*	h<*	i«	vračunana	v	cenah
1 a7ko /toVj
CAirm^uo sro\w*
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
Po predstavi
sv kavarno
NEBOTIČNIK
Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 '/2 ure rjutraj Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila
Knjigarna
Učiteljske tiskarne
v Ljubljani
Frančiškanska ul. 6
Podružnica:
Maribor
Tyrševa ulica 44
i
Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov.
Priporoča se Vam
„S L AV IJ A“
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D.
V	LJUBLJANI
za zavarovanje
proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu In
življenju
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split
Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12
Telefon štev. 2176 in 2276
Samozavesten,
prikupen nastop
na družabnih prireditvah
edinole v
r
PEKO
čevlju
30