SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXII (56) • ŠTEV. (N°) 41	ESLOVENIA LIBRE	BUENOS	AIRES	•	16	de	octubre	-16. oktobra 2003
PRIČEVANJE PO ZGLEDU ŠKOFA VOVKA IN MATERE TEREZIJE
Volitve za predsednika SLS
V SLS se že dalj časa govori o spremembi, to je o izrednem občnem zboru. Zgleda, da bi se nekateri odgovorni člani radi znebili vodje Buta.
Vodja poslanske skupine in predsednik glavnega odbora SLS Janez Podobnik je potrdil, da namerava kandidirati za predsednika ljudske stranke. Za kandidaturo na novembrskem kongresu se je odločil potem, ko so je glede tega nanj obrnilo več predsednikov občinskih odborov in kolegi v poslanski skupini. Podobnik meni, da je za posodobitev in uspešno delovanje stranke zelo pomembna dobra in izvedljiva programsko-politična usmeritev stranke, ki bo sprejeta na kongresu.
O Podobnikovi kandidaturi je poročal tudi Dnevnik, po pisanju katerega naj bi nekateri člani SLS za predsedniškega kandidata predlagali Franceta Arharja, kandidata na lanskih predsedniških volitvah in nekdanje-
ga guvernerja Banke Slovenije. Podobnik ni želel komentirati domnevne Arharjeve kandidature, o kateri naj bi govorili tudi na seji poslanske skupine SLS. Dejal je le, da lahko „vsakdo v skladu s pravilnikom in pravili v roku kandidira in da soglasje".
Podobnik se je odzval tudi s sporočilom za javnost, v katerem je poudaril, da zahteva nova programska usmeritev SLS primerne ljudi za izvedbo programa. Ta usmeritev pa mora biti soglasno podprta ne samo v stranki, pač pa tudi splošno sprejemljiva za slovenski politični prostor. „Ta sprememba je ključna za bolj uspešno delovanje SLS," meni vodja poslancev SLS, ki se je po septembrski seji glavnega odbora zavzel za sprejem kongresne resolucije o položaju SLS v Sloveniji in Evropi. Tako bi se kongres pred evropskimi in parlamentarnimi volitvami prihodnje leto lotil tudi vsebinskih tem in ne samo volitev organov SLS.
Predčasni volilni kongres bo sicer 15. novembra v Rogaški Slatini.
V SLS so že od poletja potekali spori v vodstvu. Julija so nekateri vidnejši predstavniki stranke predsedniku SLS Butu v t.i. gentlemanskem sporazumu predlagali, da odstopi s predsedniškega mesta, a še naprej opravlja funkcijo kmetijskega ministra in postane nosilec liste na volitvah v Evropski parlament. But si je glede odstopa in kandidature na evropskih volitvah večkrat premislil, nazadnje pa je predlagal sklic volilnega kongresa.
Predsednik SLS Franc But na vprašanje o ponovni kandidaturi za predsednika SLS ni želel neposredno odgovoriti, dejal pa je, da „zelo resno razmišlja" o kandidaturi na volitvah v Evropski parlament. „Oce-njujem, da bi lahko stranki s to kandidaturo zelo koristil," je dejal But in poudaril, da bodo morali o tem odločiti organi ljudske stranke.
Hrvaška stališča za Slovenijo nesprejemljiva
DRAGO K. OCVIRK-----------------------------
Oktober nas obdarja s posebno žlahtnimi sadovi, ki bodo oblikovali podobo našega naroda in vesoljne Cerkve. Založba Družina je izdala osebne zapise nadškofa Antona Vovka od 1945 do 1953 z naslovom V spomin in opomin. Na misijonsko nedeljo pa bo papež razglasil za blaženo mater Terezijo.
Že dolgo vemo, da je laž preplavila Slovenijo in da se resnica le s težavo prebija na površje. Verjetno pa si jih je le malo drznilo misliti, kako strašna je resnica ter kako zlagan in človeku sovražen je bil komunističen režim.
Pred nedavnim smo bili presenečeni, ko je Lajovic razkril obširno mrežo resničnih in izmišljenih sodelavcev Udbe. Nekaj duhovnikov in škofov je vpisano med sodelavce, čeprav so sodelovanje zavrnili. Ker sem tudi sam med njimi, raziskujem po arhivih, kje sem omenjen. Kaže, da sem samo v mapah, ki se tičejo duhovnikov po svetu. Pariška poročevalca sem zlahka prepoznal, ker sta Udbi sporočala iste neumnosti o duhovnikih v Parizu, kot sta jih širila med rojaki v Franciji. Zanimivo, da nobeden od njiju ni v Lajovčevem seznamu! Z udbovci se je trdo boril škof Vovk in mu niso dali miru ne podnevi ne ponoči: še v bolnišnici so ga nadlegovali, potem, ko so ga zažgali. Centralni komite s Kidričem in Kardeljem na čelu je zažig škofa označil za ,,neljubi eksces" in krivdo zanj pripisal kar škofu samemu. Ko človek odloži Vovkova pričevanja, samo pritrdi nadškofu Rodetu, ki je zapisal: ,,Bil se je boj za vero, to najbolj dragoceno dediščino prednikov, boj za čast katoliške Cerkve, boj za človekovo svobodo in dostojanstvo. V tem boju je škof Vovk - pogosto popolnoma sam - stal kot skala. Neuklonljiv, trden, neomajen”; Verno ljudstvo je čutilo, da med njim in krvoločnimi volkovi stoji pastir, ki je zanj pripravljen dati življenje, močan in trden, na katerega se lahko zanese. Čeprav se zgodovina ne ponavlja, pa ima človek vtis, ko bere Vovkove spomine in sledi vsakdanjim dogodkom danes, da drži latinski rek: Nič novega pod soncem. Ozna je nadškofu Vovku dopovedovala, da so proti njemu mladi duhovniki, tudi ljudstvo, vsi, da se ga bojijo in da ona, Ozna, še komajda zadržuje demonstracije proti njemu. Ali je danes slišati kaj drugega proti dr. Rodetu? Razlika je le ta, da so to Vovku dopovedovali oznovci, nadškofu Rodetu pa novinarji. Kaj slabo spričevalo za naše medije, če jim lahko dokažeš, da skoraj dobesedno ponavljajo proti Rodetu obtožbe, s katerimi je svoj čas Ozna obkladala njegovega predhodnika Vovka. Ozne ali Udbe uradno v Sloveniji ni več, njen duh pa se očitno živi naprej, tudi v medijih. Neki novinar, ki ima sedanjega nadškofa iz osebnih razlogov v želodcu, je izkoristil imenovanje kardinalov za to, da je razložil, kako je Rode sam kriv, da ni postal kardinal. Zanimivo, da so enake zadeve Vovku očitali oznovci. Ker ni hotel potrditi duhovniškega društva, ki ga je organizirala Ozna, so ga strašili, da bo izgubi)' slyžbo, ker bosta država in Sveti sedež sklenila sporazum mimo njega, on pa bb Ostal ,,kakor riba na suhem". Če
nadškof Rode ni postal kardinal, je eden glavnih razlogov v tem, da je dal naš veleposlanik pri Svetem sedežu vedeti, da bi bila slovenska levica ogorčena, če bi se to zgodilo. Znano je, da se Vatikan noče zameriti legitimnim oblastem in to se je pri tokratnih imenovanjih, žal, tudi zgodilo.
Na različne načine je mogoče hoditi za Kristusom in škofovska služba ni lahka, če pogledamo, kaj so doživljali in še doživljajo škofi v Sloveniji.
Škof Vovk se je uprl nasilju, ki ga je nad slovenskim človekom zganjala zločinska klika v imenu brezverstva, nadškof Rode se bori za pravice Cerkve, da bi mogla opravljati svoje poslanstvo tako kakor drugod v Evropi.
Drugače kot naši škofi je zvestobo Kristusu živela mati Terezija v Kalkuti. Tam v daljni Indiji je začela boj za človeka ta Albanka iz Skopja.
Preden se je odpravila v misijone, je nanjo priklical blagoslov veliki Slovenec, škof v Skopju in svetniški kandidat, Janez Frančišek Gnidovec.
Mater Terezijo je presunila zapuščenost in beda ljudi iz nižjih slojev, ki so v ranah, gnoju in črvih čakali, da jih odreši smrt. Tam se to zdi ljudem normalno, ker so prežeti s hinduističnim duhom, po katerem se človek vedno znova vrača nazaj na ta svet, da bi se očistil grehov, ki jih je tu storil v kakšnem od prejšnjih življenj. Če je kdo revež, je takšna usoda (karma po njihovo) in mu ni pomoči, zato naj zdaj potrpi, pa bo odslužil za prekrške iz prejšnjih življenj in bo morda drugič zdrav, bogat ali celo član najvišje kaste brah-manov. Kakor škof Vovk ni pristal na lažno vero komunizma, da bo zgodovina tako ali tako pometla s katoličani in da je prav, če ji s poboji, mučenjem in zatiranjem! vernih pomagajo, tako tudi mati Terezija ni sprejemala prepričanja, da bi človek zaradi nekakšnih grehov v prejšnjih življenjih sedaj veljal manj od črva.
Ne! Kakor veliki Vovk je tudi ona verovala v Jezusa Kristusa, ki je prišel, da bi sleherni imel življenje v obilju in mu ga ne bi nihče kratil.
Zato sta se oba zavzemala za človeka in njegovo dostojanstvo. Prav to je poslanstvo, ki ga Jezus izroča svojim učencem in učenkam, poslanstvo vse Cerkve. Zato bo papež razglasil mater Terezijo za blaženo prav na misijonsko nedeljo, da bi nas vse spomnil, naj v središče svoje pozornosti postavimo navadnega človeka, trpina, reveža, bolnega, ostarelega, odvisnika. Tako dela Bog Oče v svojem Sinu Jezusu, tako želi delovati po slehernem od nas, ki smo njegovi sinovi in hčere. Pošilja nas k tistim, ki se brez naše pomoči ne morfejp dvigniti, so brez nas osamljeni, so brez naše dobrote lačni in žejni, se ne morejo šolati in umirajo za sicer razmeroma lahko ozdravljivimi boleznimi.
Junaški škof Vovk in dobrotnica Terezija iz Kalkute sta nam v spomin in opomin, da nas osvobajata in odrešujeta le resnica in ljubezen. Sta nam pa tudi v spomin in opomin, naj mi danes ne pustimo svojih pastirjev samih, ko se borijo za človeka in pravico Cerkve, da mu prinaša evangelij. Podpirajmo jih s svojimi molitvami in krščanskim pričevanjem po zgledu škofa Vovka in matere Terezije. Radio Ognjišče
Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je v sporočilu za javnost poudarilo, da so stališča, ki jih je zapisalo hrvaško zunanje ministrstvo v najnovejši noti - to je Ljubljana prejela prejšnji torek -, za slovensko stran nesprejemljiva, saj Hrvaška odreka Sloveniji teritorialni izhod na odprto morje.
"Ohranitev neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje je vitalni interes Slovenije, zato ne more sprejeti nikakršnih enostranskih ukrepov sosednje države, kakršna je razglasitev zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) na Jadranskem morju, saj ta prejudicira dokončno uveljavitev meje na morju med državama, ki je že določena s parafirano pogodbo o skupni državni meji, in posega na območje, v katerem ima Slovenija suverene pravice," so sporočili z MZZ.
V noti hrvaško zunanje ministrstvo zavrača navedbe slovenske note, da je odločitev sabora v nasprotju z občo mednarodnopravno obveznostjo Hrvaške vzdržati se vseh ravnanj, ki onemogočajo ali otežujejo dokončno uveljavitev sporazumne rešitve meje na morju med državama, ter da Hrvaška s takšno odločitvijo prejudicira dokončno uveljavitev sporazumne rešitve vprašanja meje na morju med državama.
MZZ v sporočilu za javnost poudarja, da ima Slovenija teritorialni izhod na odprto morje in pravico do razglasitve lastne
izključne ekonomske cone, ribolovne ali ekološke cone. Slovenija je to pravico imela v nekdanji SFRJ, ves čas po njenem razpadu in jo ima tudi danes. Navedeno stališče, ki ga je slovenska uradna politika ves čas zastopala, je po navedbah MZZ dobilo potrditev tudi v parafirani pogodbi med Slovenijo in Hrvaško o skupni državni meji, s katero je tudi Hrvaška priznala dostop Slovenije do odprtega morja in s tem tudi pravico do izključne ekonomske cone.
Kot so poudarili na MZZ, je pogodba o meji potrdila slovenska stališča, ki temeljijo na načelih in pravilih pomorskega mednarodnega prava, prakse držav in judikature glede bočne razmejitve teritorialnih morij sosednjih držav ter na dejstvu, da gre za pridobljene in dejansko obstoječe pravice Slovenije.
Slovenija bo, tako kot je bila praksa že do sedaj, tudi v prihodnje, z namenom doseganja pravične rešitve, sledila multilateralnemu načinu dogovarjanja na enakopravni osnovi vseh zainteresiranih držav v okviru regionalnih, subregionalnih in ostalih za to pristojnih organizacij na vseh ravneh.
S tem v zvezi Slovenija ne načrtuje nobenih bilateralnih aktivnosti pred beneško konferenco o prihodnosti evropske ribolovne politike, ki bo novembra.
		
JANŠA O HRVAŠKI	2	NOVINARSKI SEMINAR....	.... 3
OB TAKTU BARV	MATERINSKI DAN 		.... 4
IN PREDAVANJE O PRIIMKIH V SAN MARTINU 	 3	KONEC SPOMINOV	.... 4
Barbaro Brezigar so doma skušali in jo še skušajo diskreditirati. Zdi pa se, da so te metode že preživele in nimajo več pravega učinka. Dogaja se toliko lumparij, da so te mnogo bolj zanimive za ljudi. Veliko je negativnega pri nas, ta negativnost pa, ki je podprta od trenutne oblasti, je postala že tako arogantna, da sploh ne ve več, kje so meje. Ljudje to opažajo, o tem se govori tudi na TV in piše v časopisih. Izgleda, da marsikomu vse že preseda.
Tudi ankete javnega mnenja niso preveč naklonjene oblasti. POP TV ima oddajo „Trenja". V teh oddajah obravnavajo aktualne zadeva z udeleženci -znanimi osebami-, ki so za ali proti. Istočasno pa teče telefonska linija, na kateri ljudje odgovarjajo na vprašanje z da ali ne. Zanimivo je, da so odgovori takšni, kot bi jih dajal jaz ali opozicija. Zamisli si, da je zadnjikrat na vprašanje ali je pri nas sodstvo neodvisno ali ne, odgovorilo 85 % s trditvijo, da ni neodvisno. Bila
Pismo iz Slovenije
so vprašanja, ali so verni ljudje zapostavljeni, ali je pri nas korupcija itd. In da vedno velik del 70 do 80 % odgovarja, da so zapostavljeni, da je korupcija, da policija prekoračuje pooblastila itd.
Zanimivo je, da je zelo velik odstotek tudi bil mnenja, da zakon o grobiščih ni pravičen do pobitih ljudi, (mislim, da je bilo takega mnenja okoli 70 % ljudi) Takšnega glasovanja se udeleži od 15 do 35 tisoč ljudi, torej gre za število, ki predstavlja javnomnenjski vzorec.
Človek bi dobil vtis, da se v miselnosti ljudi le nekaj premika in da ne verjamejo več slepo. Slišal sem na TV že izjave prizadetih delavcev -odpusti ali nepravilnosti- „bomo vsaj vedeli, komu naj na volitvah damo svoj glas". Po anketah LDS izgublja, pridobivajo tisti, ki so za SDS, precej pa je pridobila NSI, veliko pa izgubila SLS.
Težave imamo s Hrvati, katerim se je sploh preveč popuščalo, oni pa so se norčevali iz nas. Več stvari so se
IZ ŽIVLJENJA
dogovorili, celo podpisali, potem pa preklicali. Sedaj so uvedli ekskluzivno ekološko-ribiško cono na Jadranu in ga polovico vzeli, ne da bi se o tem dogovorili s sosedi. Nas so sploh ignorirali, kot da nimamo morja. Izgleda pa, da so v svoji zaletavosti in iskanju glasov (so tik pred volitvami) naredili napako.
Niso računali na Italijane, oni pa imajo zelo veliko ribičev, ki so lovili v tem področju in živeli od tega ulova. Sedaj so ga Hrvati razglasili za svojega. O tem razpravlja tudi EU. Hrvati imajo tudi težave s haaškim sodiščem. Ne le da niso izročili svojega generala Gotovca, pač pa so mu omogočili pobeg iz Hrvaške.
Anglija in Nizozemska sta zato proti podpisu pridružitvenega procesa za pristop v EU za Hrvaško. Najbrž bodo še čakali nekaj let, da se bodo pogajanja začela, potem pa vsaj 5 let do vstopa. Mnogi dvomijo, da bi Hrvaški uspel vstop v EU pred letom 2010.
TONE MIZERIT
Slovenija bo razvite države ujela v 36 letih
Za čim hitrejšo gospodarsko rast je ključen človeški faktor. Če hočemo po bruto domačem proizvodu (BDP) ujeti razvite države kot sta Avstrija in Francija prej kot v 36 letih, moramo uporabljati nove tehnologije in zaposlenim zagotoviti učenje z delom, pravno varnost in zaščito intelektualne lastnine ter izobraževanje, je na srečanju Kluba gospodarstvenikov slovenske Istre v Kopru povedal docent na ljubljanski ekonomski fakulteti Mičo Mrkaič. Udeležencem je predstavil tudi svoje kritične poglede na zdravstveno in davčno reformo ter predstavil makroekonomska izhodišča pri presoji sedanjih in bodočih gospodarskih gibanj.
Naša ključna težava je gospodarska rast, ki je bila do nedavnega v Sloveniji do štiri odstotke BDP na leto, je povedal Mrkaič in ob tem poudaril, da je za „zgodbe o uspehu" pomembna predvsem strukturna politika v ozadju.
Po njegovih izračunih bomo BDP v Sloveniji podvojili v 18 letih, s politiko, ki temelji na modelu produkcijskih funkcij, pa bomo razvite države, ob predpostavki, da bo njihovo gospodarstvo raslo z dvema odstotkoma BDP na leto, ujeli v manj kot 36 letih. „Če hočemo doseči višjo gospodarsko rast, moramo povečati gospodarsko učinkovitost, s katero bomo izenačevali kapital na zaposlenega," je povedal Mrkaič. Poleg tega moramo postati odprta in globalizirana država, povečati pa moramo tudi število visoko izobraženih ljudi. „Vsi ti mehki faktorji povečujejo rast, kateri sledita investicijski bum in rast BDP. To pa zvišuje bogastvo," je krog gospodarske rasti pojasnil Mrkaič.
Zdravstvena reforma temelji na napačni finančni konstrukciji, je prepričan Mrkaič. Predlagani sistem financiranja z višjo prispevno stopnjo, okrog 15 odstotkov, po njegovem mnenju ne bo zadostil ključnemu problemu naše družbe. To je staranje prebivalstva, saj naj bi bila v Sloveniji do leta 2029 ena četrtina ljudi starejših od 65 let. „Zdravstveni izdatki za osebo, starejšo od 65 let, pa so do 4,5-krat višji kot za mlajše ljudi. Zato se lahko zgodi, da bo prispevna stopnja z zdajšnjih 13,45 odstotkov narasla na 23 odstotkov do leta 2030," je prepričan Mrkaič. Pojasnil je, da se bodo zdravstveni stroški zaradi staranja prebivalstva do takrat povišali za 20 odstotkov. Rešitev za zmanjševanje stroškov pa Mrkaič vidi tudi v podaljševanju delovne dobe.
Z zdravstveno reformo je po njegovem mnenju močno povezana tudi reforma davčnega sistema. „Davčna reforma se v obstoječi obliki ukvarja le z vprašanjem, kako pobrati čim več denarja z davki in javni finančni primanjkljaj obdržati pod tremi odstotki BDP, ki jih zahtevajo maastrichtski kriteriji," je pojasnil Mrkaič. Po njegovem mnenju bi morala država davke in javne izdatke obdržati na isti ravni, saj so visoki davki posledica velike javne porabe. Ob tem je predstavil strukturo javnih izdatkov, ki obsega približno 21 odstotkov BDP, in bilanco javnih financ, v kateri skupni prihodki znašajo okrog 44 odstotkov BDP, odhodki pa 44 odstotkov BDP. Med javnimi izdatki je izpostavil izdatke za blago in storitve ter stroške dela. „Če hočemo znižati davke, moramo upoštevati tekoče transferje ter izdatke za blago in storitve," je prepričan Mrkaič.
Po njegovih besedah je efektivna davčna stopnja v Sloveniji tretja najvišja na svetu (za belgijsko in nemško). Posledice visoke dohodnine lahko povzročijo nižjo ponudbo dela, ta pa padanje davčnih prihodkov, opozarja
Janša o pomorskem zakoniku
DS je predstavila pobudo za spremembo pomorskega zakonika, s čimer bi Slovenija odgovorila na odločitev hrvaškega sabora o	razglasitvi zaščitne
ekološko-ribolovne cone (ERC) na Jadranu. Kot je dejal predsednik SDS Janez Janša, bi morali dopolniti tisti del pomorskega zakonika, ki govori o suverenosti Republike Slovenije. Kot je pojasnil, bi morala Slovenija v zakoniku že zdavnaj opredeliti svoje teritorialno morje in določiti izključno ekonomsko cono (EEZ), stvar politične odločitve pa je, ali bi takšno cono tudi razglasili.
Ob tem je Janša poudaril, da bi morala Slovenija uzakoniti tudi pravico do epikontinentalnega pasu, ki jo je nasledila od nekdanje Jugoslavije. Slovenija ni nikoli opredelila svojega teritorialnega morja, saj se je ves čas zanašala na sklenitev meddržavnega sporazuma o meji. Čeprav je sprejela več kot 900 členov dolg pomorski zakonik, pa teh vprašanj v njem ni določila, je opozoril.
Po Janševih besedah je Hrvaška z razglasitvijo ERC z elementi EEZ dokončno pokopala vse dosedanje dogovore o določitvi meje. Na to pa bi se Slovenija po njegovem mnenju morala odzvati s spremembo pomorskega zakonika, v katerem bi uzakonila svoje teritorialno morje.
Tako so v SDS predstavili pobudo, za katero upajo, da jo bodo prevzele vse parlamentarne poslanske skupine, po kateri naj bi določili teritorialno morje in dostop do odprtega morja ter določili EEZ ter pogoje za njeno razglasitev. Ob tem prvak SDS pojasnjuje,
Mrkaič. Zaradi tega se zmanjšujeta tudi gospodarska rast in BDP.
da se je Hrvaška ob razglasitvi ERC sklicevala na mednarodne sporazume, natančneje na jamajško konvencijo o mednarodnem pomorskem pravu, ki pa med drugim določa, da je treba, če sta v nekem morju določeni dve EEZ, mejo med njima določiti na podlagi sporazuma.
V SDS poudarjajo, da Slovenija ne sme pristati na kaj drugega, kot je stik z mednarodnimi vodami. Tako je Janša vnovič poudaril, da bi morala Slovenija uresničiti drugi razdelek Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. Slednji govori o tem, da meja med Slovenijo in Hrvaško poteka po nekdanji republiški meji, pri tem pa se upošteva pristojnost lokalne skupnosti in policije. Pri spremembah 5. člena pomorskega zakonika pa bi morali po njegovih besedah slediti tudi nadzoru, ki ga je pred osamosvojitvijo opravljala pomorska policija in mejam ribolovnega območja, ki so bile določene ob osamosvojitvi. Ob tem je Janša poudaril, da ima Slovenija vse možnosti, da v pomorskem zakoniku določi teritorialno morje.
NOBELOVKA IZ IRANA
Dobitnica letošnje Nobelove nagrade za mir je iranska odvetnica in borka za človekove pravice Širin Ebadi. 56-letna odvetnica si je nagrado prislužila za svoj prispevek k demokratizaciji Irana in prizadevanja za večje pravice žensk in otrok. Je enajsta ženska in prva muslimanka, ki se lahko pohvali s to ugledno nagrado od leta 1901, ko podeljujejo Nobelovo nagrado za mir. Med številnimi letošnjimi kandidati sta bila tudi papež Janez Pavel II. in misijonar Peter Opeka.
Mnogokrat se dogodi, da neki položaj izgleda popolnoma ustaljen, vendar je lahko resnično stanje drugačno. Trenutno politično stanje v Argetini teče po vsaj delno predvidljivih tirnicah, vendar je ozadje zatemnjeno in nas lahko kdaj še preseneti kak nepričakovan dogodek.
Novo sodišče. Vrhovna sodna ustanova, ki v Argentini predstavlja tako Vrhovno kot Ustavno sodišče, je bil eden najbolj osporava-nih in kritiziranih vladnih organov v zadnji dobi Me-nemove vlade. De la Rua je trpeče prenašal oviranje vladnega delovanja in Du-halde je zaman skušal izpeljati proti članom sodišča ustavno ofenzivo. Kirchner je bil bolj praktičen. Uspelo mu je že, da je pod pritiskom politične sodbe odstopil Julio Naza-reno, sedaj pa je senat začasno odstavil še enega člana (Eduardo Moline O'Connor) s 40 glasovi proti 18. Medtem pa je vedno bližje imenovanje Zaffaro-nija kot novega člana visokega sodišča. Če vlada potem doseže še eno dodatno zamenjavo, se bo položaj obrnil. Marsikateri opazovalec pa se sedaj sprašuje, če ne bo Kirchner dosegel isto kot Menem z obratnim predznakom: vladi vdano vrhovno sodišče. Odgovor ni lahak in le čas ga bo prinesel.
Novo „tretje zgodovinsko gibanje"? Izraz „tercer movimiento historico" je bil v modi za časa predsednika Alfonsina. V letih 1983-1987 so radikali sanjali o novi premoči na agentinskem političnem polju. Po prepričljivi zmagi ob povratku demokracije so polni samozavesti (in nadutosti) sanjali o desetletjih nadvlade, po vzrocu prvega (yrigoyenizem) in drugega (peronizem) zgodovinskega gibanja. Sanje so padle v vodo po volilnem porazu leta 1987 in dokončno utonile ob prezgodnjem pobegu z oblasti leta 1989. Sedaj se nekateri spominjajo teh dogodkov in ugotavljajo, če morda Kirchner na tihem ne sanja o istem. Bistveno za „zgodovinsko gibanje" je, da združi v eni sami struji razne sorodne politične opcije, s katerimi zagotovi močno in dolgotrajno vlado in globoko spremembo družbe. Prvo gibanje (radikalizem) je imelo levi predznak, drugo (justicializem) desnega, je zdaj znova na vrsti levica? Nekaj smisla imajo ta ugibanja, če opazujemo, kako spretno Kirchner išče zaveznike in tke razne povezave predvsem v levem krilu peronizma.
Glavno vprašanje. Po zadnjih volitvah je postalo jasno, da Kirchner počasi a z gotovostjo veča svojo moč na političnem odru in tudi v parlamentu. A volitve so tudi pokazale rastoč vpliv buenosaireškega pe-
ronizma, katerega vajeti pa ima Duhalde trdno v svojih rokah. Na teh dveh dejavnikih sloni politična stabilnost v Argentini. Ugled sedanjega predsednika in politični kapital prejšnjega je temelj ostremu in včasih kar predrznemu delovanju sedanje vlade. Nehote se porodi vprašanje, do kdaj lahko to traja. Dobro vemo, da interesi enega in drugega ne sovpadajo vedno, da so tudi posamezniki in skupine v njunih območji prišle v konflikt. Koliko časa bo torej Duhalde še skoraj brezpogojno podpiral Kirchnerja in kdaj mu bo morda začel staviti pogoje? To so se opazovalci spraševali tudi ta teden, ko je Kirchner ukinil vladni dekret, katerega je Duhalde podpisal pet dni pred odhodom s predsedništva. Ta ukinitev bo podjetje Aero-puertos 2000, ki po konce-ziji upravlja skoraj vsa argentinska letališče, stalo dodatnih 60 milijonov.
Nove cestne koncezije. Te dni tečejo pogajanja tudi na področju podjetij, ki imajo v upravi argentinski cestni sistem. Pred vrati so podpisi novih koncezij. Vlada pa od dosedanjih upravnikov terja okoli 420 milijonov dolarjev zaradi nelegalnih povišic tarif, katere je sicer dovolila Mene-mova vlada in za katere je tudi odgovoren bivši gospodarski minister Domingo Cavallo. Če ne pridejo do sporazuma je možno, da bodo ta podjetja izključena iz razpisov novih koncezij.
V vladi ugotavljajo, da je celotni cestni sistem v precej kočljivem stanju. Podjetja so strogo računala cestnine, niso pa izpolnjevala določil o oskrbi in investicijah. V nekaterih primereih niso izpolnila niti polovice dogovorjenih pogojev. Sploh je bila to značilnost v dobi menemizma: privatizacije so bliskovito stekle a potem nihče ni nadziral kaj podjetja delajo in zlasti, kako izpolnjujejo pogoje, v katere so se zavezala.
Novi zapleti. Vprašanje zunanjega dolga se zapleta. Zadnje čase se kljub zanikanju vlade veča nevarnost, da bi zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti sodno zaplenili razne argentinske imovine v inozemstvu. Argentina je tujim upnikom ponudila odplačevanje, kjer pa naj bi glavnice znižali kar za 75%. Upniki so to ostro odklonili, sedaj pa prehajamo v dobo pogajanj v upanju, da najdemo kako skupno točko. Zanimivo ob tem pa je, da je Argentina upnik Kube, ki je naši državi dolžna 1.900 milijonov dolarjev. Sedaj je Kuba, ob priložnosti obiska zunanjega ministra Bielse, ponudila isto: plačala bo dolg in takoj pričela plačevati obresti, če Argentina zmanjša glavnico za 75%.
V vladi so odgovorili, da bodo predlog „temeljito" preučili.
HHHRRKI
SLOVENCI	V
Slovenski dom San Martin
Ob taktu barv
... poteka naše vsakdanje življenje. Zjutraj se zazremo v sinje nebo, ki spreminja barve in nas ob sončnem zahodu prevzame s pravo harmonijo barv. Dolgočasi nas sivina mestnega betona, a naše oči so pijane barvnih odtenkov sredi narave. Naše srce utripa ob jesenskih, zimskih, pomladnih in poletnih barvah. Ljudje se med seboj razlikujemo po barvi las, oči, polti in po politični barvi. Liturgične barve izražajo značaj določenega praznika. Barve so tudi razločevalno znamenje pripadnosti nekemu narodu, ustanovi, športni ekipi. Lahko bi naštevali še in še. Tako poteka naš vsakdan.
Uvodne takte koncerta nam je podal Moški pevski zbor pod vodstvom prof. Anke Savelli Gaser, ki je pravi mojster taktirke. Začeli so z živo rdečo barvo ljubezni v pesmi Jaz bi rad rudečih rož. Gostje so še ubrano zapeli: Nikdar ne bom pozabil, Dekle moje, prinesi mi vode, Sv. Konstantin in 'Mam dro flet'n navajen. Barvit spored!
Devetnajstletni Luka Somoza Osterc je obiskoval Rož-manovo šolo v San Martinu. Že štiri leta študira solo petje s prof. Viktorjem Srugom. Lansko leto pa je začel študirati glasbo na kozervatorju v Olivosu. Vrnil se je v svoj Dom in nas z baritonsko obarvanim glasom popeljal v svet liričnega petja. Ob spremljavi prof. Marie del Carmen Miguenz je občuteno zapel: An die Musik (F.Schuber), Donne mie in Non piu andrai (W. A. Mozart) in Domovina (slovenska popevka).
Koncert je zaključil Slovenski pevski zbor iz San Martina, ki se je znova izkazal na domačem odru. Pevov-odkinja prof. Lučka Marinček Kastelic je skrbno izbrala in pripravila repertoar. Pesem Pevec je bila prava poetika. Večer na morju in Rumi cani pa sta nas popeljali od modrih barv valov do rjavkastih tonov zemlje.
Ob taktu barv se je iztekel prijeten večer. Napovedovalec se je zahvalil Ivanu Bukovcu, vsem nastopajočim in sodelavcem. Številna publika je vse nagradila z močnim aplavzom. Obogateni z izkustvi, ki smo jih pridobili ob taktu barv, smo se vrnili v naš vsakdan.
VB
San Martin
Predavenje o priimkih
V nedeljo 5. oktobra je arh. Jure Vombergar ponovil v Našem Domu svoje prezanimivo predavanje o priimkih Slovencev. Čeprav so razne dejavnosti na ta dan omejile število poslušalcev (mladinski dan, duhovne vaje za može, vsakoletno argentinsko romanje v Lujan in še nekaj drugih) se je vendar nabralo kar lepo število Sanmartinčanov, ki so z velikim zanimanjem sledili Vombergarjevim izvajanjem. Predavatelj je obarval svoje predavanje z raznimi pripombami in dodatki, kar je vzbudilo v pu-
bliki vesel smeh in marsikateri zabaven trenutek.
Tako smo na primer zvedeli, od kod izvirajo razni priimki Sanmartinčanov, da so v Sloveniji zabeležili kar 65.000 različnih priimkov, kar je sorazmerno veliko več kot pa jih imajo Nemci ali pa Francozi. Tudi to, da je v Sloveniji najbolj razširjen priimek Novak, sledijo mu pa Horvat, Krajnc, Kovačič, Zupančič, Kovač, Potočnik, itd. Seveda to ne velja za Argentino, kjer kraljujejo priimki Urbančič, Bajda in Osterc.
Slovenski pevski zbor San Martin
Seminar izseljenskih novinarjev 2003
nom že samo spoznanje, kako se po vsem svetu in v zelo različnih okoliščinah vsi trudimo za ohranjanje slovenske istovetnosti in slovenskih vrednot: jezika, glasbe, zavesti... Koliko truda in zanosa vloženega v tedensko ali mesečno časopisje, v radijske oddaje ali internetne strani, pa društveno delovanje in organiziranje raznih dejavnosti.
Zanimiv pa je bil tudi občutek soočenja z raznimi izseljenskimi tokovi. Opazil sem, da vsi preveč zapa-damo občutku, da je „naša" emigracija edina, in pozabljamo, da smo posledica zelo različnih okoliščin in izseljenskih tokov. Tako smo se zbrali na seminarju člani ali potomci emigracij med obema vojnama, povojne politične emigracije, gospodarske v šestdesetih let v Kanado in Avstralijo in najbolj nove „emigracije" v državah bivše Jugoslavije, kjer so do pred enim deetletjem živeli v „skupni državi", pa so se nenadoma znašli pred dejstvom, da so emigracija, in začutili potrebo, da kot taka delujejo v obrambo in ohranjevanje slovenstva v svojem okolju.
V tem okviru smo se znašli in spoznali v torek, 23. septembra, ko smo se nastanili v hotelu Park, ki je najcenejši v Ljubljani. Kljub temu me je le bežen pogled na hotelski cenik prepričal, da je bil konec argentinske konvertibilnosti tudi konec argentinskega „deme dos" v Sloveniji. Za normalnega uslužbenca ali delavca v Argentini so slovenske cene dandanes skoraj nedosegljive. Oddahnil sem se v zavesti, da sem že v Buenos Airesu nakupil vse potrebno, ker v Ljubljani bi me, v dolarski protivrednosti, stalo trikrat več.
Tako smo začeli strokovni del seminarja, o čigar programu podrobno v prihodnji številki.
(Dalje prihodnjič)
So pa ljudje, ki sredi njega sledijo ustvarjalnemu navdihu in ga preustvarijo v nekaj novega, drugačnega. Ob taktu barv se porodi umetnina. V soboto 24.avgusta smo v slovenskem domu San Martin preživeli prelep večer in se naužili umetnosti slikarja in pesmi.
V gornji dvorani je kulturni referent doma dr. Viktor Leber prisrčno pozdravil vse navzoče in predstavil slikarsko razstavo „Akvareli iz Slovenije", delo Ivana Bukovca. Bukovec, absolvent Umetniške šole, že dolgo let plodovito
Moški pevski zbor
sledi umetniškemu klicu in se je radovoljno odzval vabilu Slovenskega doma. Razstavljene slike, slovenske pokrajine in rože, so gotovo nastale ob taktu barv. V vsaki smo gledalci odkrivali neko sporočilo in si dela pozorno ogledovali.
Ob taktu barv smo nadaljevali v spodnji dvorani z drugim delom večera, posvečenega glasbi. Spored na programu, ki ga je oblikovala Regina Truden Leber, nam je veliko obetal. Moški pevski zbor, solist in mešani pevski zbor so nam podali raznobarvne skladbe v različnih ritmih in raznolikih barvah glasov.
Solist Luka Somoza Osterc
Na seminar se je prijavilo skupno 22 kandidatk in kandidatov, izmed katerih je posebna komisija glede na finančne zmožnosti obeh uradov izbrala 14 kandidatov, pri čemer je upoštevala kriterije, navedene v razpisu seminarja, ter enakomerno geografsko razporeditev. Seminarja se je dejansko udeležilo 13 rojakov: 4 iz Avstralije, 3 iz Kanade, 2 iz Argentine, 2 iz Srbije in Črne gore ter po eden iz ZDA in Švedske. Približno polovica je bila časopisnih, polovica pa radijskih novinarjev in urednikov. Starostna struktura je bila mešana, prevladovala je pozna srednja generacija, 40-50 let, z nekaj starejšimi, a doma in na seminarju zelo aktivnimi udeleženci.
Ob tem se mi poraja ideja, da bi bilo res zanimivo ugotoviti, kakšna je starostna struktura sodelavcev v slovenskih časopisih in radijskih ter TV oddajah po svetu. Smatram da je vsaj med nami v Argentini znatno nižja kot pa zgoraj omenjena. Starost naših poročevalcev na posameznih področjih (domovi, organizacije) je včasih presenetljivo nizka in marsikdaj sega že v tretjo generacijo. Zavedam pa se, da je udeležba na takih seminarjih včasih tudi poklon in zahvala tistim, ki so dolga leta bili steber delovanja na tem ali onem področju, morda bolj kot pa priložnost za dodatno poklicno izpopolnjevanje, kar tudi ni prevladujoči del aktivnosti seminarjev.
Drug važen dejavnik na teh seminarjih (bolj kot na učiteljskih, ki so „večinsko argentinski") pa je spoznavanje ljudi in okoliščin v drugih slovenskih skupnostih po svetu. Osveži in napolni z energijo in zago-
TONE MIZERIT _________________ (1)
Čeprav časovna doba ni tako velika, komaj dobrih dvanajst let, vendar izgledajo res daljni tisti časi, ko med uradno Slovenijo in našo emigracijo ni bilo nobenih stikov. Danes je sodelovanje kar pozitivno. Zlasti pa so zanimanja in pozornosti vredni razni seminarji, ki jih slovenska vlada v koordinaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu orgnizira za izpopolnjevanje tistih, ki posebej akivno delujejo v slovenski skupnosti.
Sem spadajo kot najbolj izstopajoči seminarji za učiteljice in učitelje naših šolskih tečajev. Ti so se začeli leta 1994 in se nadaljevali za naše učiteljstvo vsako leto do leta 1997, od tedaj pa vsake dve leti, ker se tečaji organizirajo izmenoma za učitelje severne poloble in južne poloble.
Temu so se potem pridružili še drugi seminarji, od katerih so sedaj ustaljeni trije: za izseljenske novinarje, za kulturne animatorje in za arhivarje. Prvi je bil največkrat organiziran in je tudi najbolj obiskan. Prvič je bil leta 2001; letošnji pa je potekal v času od 23. do 29. septembra. Organizirala sta ga skupno Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Urad Vlade RS za informiranje. Konkretno pa sta ga izvedla Tatjana Lesjak (UVI) in dr. Zvone Žigon (US), delež financiranja pa je bil enak, 50% na vsak urad.
Materinski dan
V Argentini je pomlad v mesecu oktobru v polnem razmahu. Na južni polobli je namreč pomladansko enakonočje (equinoccio) 22. ali 23. septembra, medtem ko je v Sloveniji v istih dnevih jesensko enakonočje. V tem lepem letnem času, ko nas narava obdaja s svežim zelenjem in čudovitim cvetjem, praznujemo prisrčen družinski praznik - materinski dan. V Sloveniji smo ga praznovali v prvi polovici prejšnjega stoletja na Marijin praznik 25. marca vsako leto. V dobi marksistične prevlade je dan žena nadomestil materinski dan. V zadnjih letih se je praznovanje mater spet vrnilo v naše družine. Lepi spomini nas spremljajo na ta dan pred leti, pred drugo svetovno vojno, ko smo otroci prinašali svojim mamicam prvo pomladno cvetje - bele zvončke in trobentice in tu in tam tudi teloh z gorskih področij.
V Argentini je praznik mater sredi oktobra. Tudi tukaj se družina zbere ob družinski mizi in se skupaj zahvaljujemo Bogu, da nam je podaril mamo.. Seveda ima vsaka družina svoj lasten način praznovanja in navadno so tudi pogostitve. Le-te so ob kosilu ali večerji, zajtrku ali malici. Kaj naj postavimo na mizo, da bomo tisti dan imele čim manj dela in da smo lahko čim več časa ob slavljenki? MLD nam je iz argentinske kulinarične raznoličnosti posredovala dva recepta jedil, katere lahko pripravimo že prejšnji dan. To sta:
MRZEL PIŠČANEC V OMAKI
Kose piščanca posoli in povaljaj v moki, zmešani s sladko papriko. Opeci jih v vročem olju in zalij s pol kozarca belega veremuta in sokom pol limone. Pokrite duši, da se zmehčajo. Pečeno meso zloži na krožnik (globok) in polij s sledečim polivom:
250 g mehkega sira mešaj s sesekljano rezino kuhane šunke in 2 žlicama zmletih mandeljev, 1 žličko marelične marmelade, 1 žlico sojine omake in 1 del juhe iz kocke. Soli po okusu. Drugi dan serviraj z raznimi solatami.
MARINIRANA PLJUČNA PEČENKA Z MANDELJI
8 kosov mesa, 2 žlici masla, 1 skodelica dobrega olja,
1 skodelica kisa, 1 list lovorja, 1 žlička popra v zrnih, 1 žlica debele soli, 3 zrezane čebule, 2 rdeči papriki , 4 paradižniki in 4 korenja - vse zrezano. Posebej 1 žlica masla in 50 g olupljenih mandeljev.
Kose pljučne pečenke opeci v maslu, jih posoli in popopraj. V globoko ponev daj olje, kis, lovor, poper v zrnih in debelo sol. Dodaj čebulo, papriko, paradižnik in korenje ter kuhaj, da se zelenjava zmehča. Kose mesa
Sodelovanje in pomoč Slovenije
Govor ge. Jane Strgar na obletnici Slomškovega doma
Pred približno 14 dnevi smo bili mnogi izmed nas v Nacionalnem muzeju priseljevanja na odprtju razstave o slovenskih priseljencih v Argentini. Izkazalo se je, da Slovenci v Argentini niso nepoznani, ravno obratno. Slovenci v Argentini so prepoznavni člen argentinske družbe, saj je slovenska skupnost v Argentini številčna in dejavna. V Argentini je bil že v dvajsetih letih objavljen prvi slovenski učbenik španskega jezika, iz Argentine smo v Slovenijo
dobili prevod nacionalnega epa Martin Fierro, leta 1957 je bilo v Argentini 30 publikacij v slovenščini, doslej je bilo tu objavljenih 360 knjig v slovenskem jeziku.
Negovanje slovenske besede in kulturnega izročila je pomembno za ohranjanje slovenstva, za kar je potrebno veliko truda in požrtvovalnosti. Še posebno smo lahko ponosni na podatek, da 112 učiteljic in učiteljev teden za tednom mlade rodove poučuje slovenščino. Slovenija se tega dobro za-
naloži na globok krožnik in jih polij z marinado.Tako pripavljene hrani v hladilniku vsaj en dan. Predno ponudiš hladne, jih potresi z mandelji, katere si ocvrla v žlici masla.
Če želiš ponuditi toplo jed, je cenen in izdaten PONAREJEN SRNIN HRBET (star recept s. F. Kalinšek)
Prav fino zmelji ali sesekaj 1 kg govejega mesa (še bolje je, če vzameš polovico prašičjega mesa); prideni k temu 150 g kruha, namočenega v mrzli vodi ali v juhi in ožetega, pol žlice čebule in malo zelenega peteršilja, scvrtega v žlici masti. Nadalje prideni malo popra, 2 zrni strtega česna, pol žličice soli, 50 g prekajene slanine, zrezane na drobne kocke, in eno jajce. Vse to z rokami prav dobro ugneti in upodobi podolgovato, za pest debelo štruco, povaljaj jo v moki in položi na pločevino. Razbeli 50 g masti in jo zlij na štruco ter jo peci pol do tričetrt ure, medtem jo večkrat polij. Ko je štruca lepo rumena, jo polij z 1/8 I kisle smetane in čez malo časa prilij še zajemalko juhe. Ko sok malo povre, zreži pečenko na kocke, zloži jih na krožnik in polij s sokom.Okrog naloži praženega riža ali krompirja.
Za posladek pa je še
IAGODNA TORTA (recept Marija Remec)
Mešaj (dobro) 100 g sladkorja, 100 g surovega masla, 1 jajce in dobro zrezano lupino četrt limone, prilij 5 žlic mrzlega mleka, 30 g kakava, 120 g moke s pecilnim praškom. Vse skupaj narahlo premešaj in stresi v dobro pomazan majhen tortni model ter postavi v srednje vročo pečico, da se peče tri četrt ure. Pečeno namaži s pol litrom jagod, zmešanih z žlico sladkorja, po vrhu pa enakomerno nadevaj z bel jakovo peno, (stepi trd sneg 2 beljakov in primešaj žlico sladkorja). Postavi torto še za nekaj minut v pečico, da sneg nekoliko zarumeni.
Priredila D-ova
veda, tudi zato se je Ministrstvo za šolstvo R Slovenije odločilo, da odpre lektorat slovenskega jezika na Univerzi v Buenos Airesu, ki naj služi kot opora in pomoč učiteljicam in učiteljem slovenščine v Argentini. To je edini lektorat slovenskega jezika, ki ga v celoti financira Republika Slovenija, v evropskih državah je to urejeno tako, da obe državi z enakim deležem sodelujeta pri financiranju lektoratov.
Razmere, v katerih živimo danes, so precej drugačne kot pred pol stoletja. Zavedamo se problemov, s katerimi se soočate zaradi zapletene gospodarske in socialne situacije v Argentini. Tisti, ki spremljate aktivnosti v Sloveniji, veste, da je pomoč pri zagotavljanju ustreznih pogojev za delovanje slovenskih društev po svetu ena izmed prioritet delovanja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu,
skupaj z ostalimi pristojnimi institucijami v Sloveniji. Glede na nekatere izjave, ki jih je slišati, mi dovolite nekaj konkretnih številk. Urad je v tem letu za Slovence v Argentini namenil že 69.200 USD, predvsem za potovanje maturantov, učiteljev, novinarjev v Slovenijo, za razne projekte, kar ne vključuje sredstev za lektorat slovenskega jezika. Večina teh sredstev je šla za organizacije in domove v sklopu Zedinjene Slovenije.
V dialogu in s skupnimi močmi bomo lahko še marsikaj naredili. Ob vaši obletnici vam ponovno čestitam za prehojeno pot, za trud in delo, ter za vašo predanost slovenstvu. Naj bo današnje praznovanje tudi izraz hvaležnosti vsem zaslužnim članicam in članom vašega doma ter vzpodbuda za prihodnost. Želim vam prijeten večer in praznovanje vaše obletnice. Hvala.
KDO JE PREVEDEL MARTINA FIERRA?
V poročilu o razstavi vseljencev slovenskega porekla v Argentino, ki ga je objavilo ljubljansko Delo, je bilo med drugim zapisano, da je argentinski ep Martin Fierro prevedel v slovenščino Riko Debenjak.
V sobotni prilogi istega dnevnika pa v intervjuju Mihael Glavan, vodja rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici, pravi: „...v zadnjem desetletju pa smo imeli kar nekaj želja, da bi se pri nas našli arhivi političnih ubežnikov in razlaščencev, npr. Antona Debeljaka..."
Kljub temu, da našim bralcem ni potrebno pojasnjevati, da zgoraj omenjeni imeni nista pravi, bomo vseeno zapisali, da je pravo ime tako enega kot drugega dr. Tine Debeljak, čigar stoletnice rojstva se vse to leto spominjamo tako v Argentini kot v Sloveniji. V NUKu so pravkar (2. oktobra) zaprli razstavo z njegovimi deli.
Kako torej razlagati tako nevednost?
Morda pa le ni ignoranca, ampak ponekod še vedno najdejo kake postudbovske „tiskarske škrate", ki zavajajo in ne dopuščajo, da bi v javnost prodirala imena iz tkim. slovenske politične emigracije. Kot tisti, ki dolga leta niso pustili, da bi v škofjeloški galeriji pod portretom dr. Tineta Debeljaka bilo njegovo ime, ampak napis: Portret neznanega Ločana.
Kaže, kot da si nekdo na vse kriplje prizadeva, da bi še naprej ostajal neznan...
GB
VOJNI SPOMINI
EMIL COF _________________ (11 - KONEC)
Odredil sem tudi, da to mora izvršiti 1. bataljon do 22. ure, 2. med 22. in .23. uro, in 3. od 23. do 24. ure. Dal sem navodila za kretanje proti zahodu, preko Drave v Ziljsko dolino in od tam preko Alp v Italijo v Palmanovo, kjer so po podatkih, ki sta jih prinesla pater Prešeren in župnik Žerjal, boljše razmere. Ponoči sem se tudi jaz skupaj s Stanetom Bitencom, poveljnikom 1. bataljona, umaknil iz taborišča v Celovec.
Napisanega v gornjem odstavku se dobro spominjam, ker sem ga napisal že junija 1948 v pisni izjavi, podani v Buenos Airesu gospodu Milošu Staretu, predsedniku Društva Slovencev, takoj po prihodu v Argentino. Poročilo se nahaja v arhivu ZS.
31. 05. 1945: Okrog 500 domobrancev
1.	polka se je le odločilo za vrnitev v Slovenijo z besedami „Kamor so odšli drugi, gremo tudi mi".
EPILOG
14.	06. 1945: Ob 10. uri mi je v Celovcu polkovnik Mirko Bitenc naročil, naj se ob 12. uri javim grupi Poljakov v Grabsteinu, pripravljen za odhod v Italijo, v Rim, k dr. Mihi Kreku, katerega naj bi vprašal, ali je prejel domobranski denar, katerega mu je pred kratkim poslal po dr. Cirilu Žebotu.
Poljaki so celo grupo, ki se je javila istočasno z menoj - častnika Frakelj in
Buda ter narodna odbornika dr. Jelenc in duhovnik Kranjec - ljubeznjivo sprejeli in pogostili. Ob 15. uri smo stopili na zadaj s platnom zaprto kamijoneto in se odpeljali. Brez težav smo se vozili preko Beljaka, Trbiža, Žabnice in po Kanalski dolini do Vidma, razen krajših počitkov, ki sta si jih privoščila šoferja. V italijanskih mestih smo videli rdeče in zelene partizane.
15. 06. 1945 smo nadaljevali pot do Treviza, kjer smo bili lepo sprejeti od Slovencev, ki so se pravočasno umaknili naravnost v Italijo in se naselili v praznem bloku velike normalne vojašnice šestih ali osmih blokov, ki so bili zavzeti od Poljakov, Judov in drugih narodnosti.
16. 06. 1945: Kranjec je odpotoval naprej proti jugu. Drugi pa smo ostali v taborišču, kjer je bil zelo aktiven dr. Kociper.
18. 06. 1945: Dopoldne sta prišla iz Rima narodna odbornika Avsenek in dr. Šmajd; popoldne pa še Žitnik, ki mi je povedal, da je dr. Krek prejel domobranski denar. Zato sem se jaz priključil že preje pri-šlim Slovencem in z njimi v sledečih tednih prešel skozi razna taborišča, kot Riccione, Barletta, Senigalia in Servigliano, kakor so nas selile zavezniške oblasti in nas oddale svoji organizaciji UNRRA, ki je skrbela za begunce. Najprej sem ostal v Servigliano, vendar sem se v kratkem času preselil v Senigalio.
V Riccione sem se srečal z. g. Francem Heinriharjem, katerega je poveljnik SNV,
general Ivan Prezelj, poveril za obveščevalno službo v Italiji. Prosil me je za sodelovanje. Ker sem še vedno - kot mnogi -verjel, da vojna še ni popolnoma končana in da nas bodo zavezniki še potrebovali v sporu s Titom, posebno še, ko so partizani sestrelili nad Primorsko dve zavezniški letali, sem to dolžnost sprejel. Z njegovim avtom enkrat, dvakrat pa z njegovo kamijoneto, sem obiskal generala Prezlja v Eboli, kamor so zavezniki preko Forlija preselili našo vojsko iz Palmanove. Drugače pa sem redno obiskoval naša izseljenska taborišča (Servigliano, Senigalia, Riccione), za kar sem uporabljal vojaške kamijone Poljakov. V taboriščih sem se vedno najprej sestal s predsednikom taborišča, potem pa z vojaki, in vzdrževal njihovo moralo.
O enem od obiskov v Servilliano v letu 1946 se spominjam, da sem se zadnjikrat v življenju srečal z generalom Leonom Rupnikom, ki je prišel neko popoldne, da bi eventuelno tam dobil zatočišče. Predsednik taborišča, g. Žitko Stanislav pa je odredil, naj vsi begunci ostanejo za časa njegovega obiska v barakah, da se generalu Rupniku pokaže, da ni dobrodošel, češ da bi bili z njim tudi ostali begunci v nevarnosti, da bi jih Angleži nasilno izročili v Jugoslavijo. Ne vem kdo in kje je generalu sporočil, da mu ne dovolijo naselitve v tem taborišču. Vsi razen podpolkovnika Šproca in še dveh ali treh oseb so to odredbo izpolnili. Omenjeni trije ali štirje gospodje in jaz pa smo generala Rupnika sprejeli in se z njim v eni od manjših barak v bližini vhoda v taborišče nekaj časa pogovarjali, nakar je
žalosten odšel in vstopil v hrvaško begunsko taborišče v mestu Fermo. Tudi jaz sem pozneje odšel, ne da bi še pozdravil predsednika taborišča, ker sem bil razočaran zaradi njegove neumestne odredbe.
Posebno pa sem bil prizadet, ker sem takrat že vedel, da so Angleži odlikovali svojega župana na otokih v kanalu La Manche, med Francijo in Anglijo, z najvišjim redom hlačne podveze, ker je za časa nemške zasedbe teh otokov med drugo svetovno vojno, mirno sodeloval z nemškimi oblastniki in tako zavaroval otočane okupatorskega nasilja.
Enako je general Rupnik, namesto da bi kot star gospod mirno preživel dobo okupacije, prevzel najprej službo župana mesta Ljubljana, ki je bila tedaj pod italijansko okupacijo, potem pa službo predsednika Ljubljanske pokrajine pod nemško okupacijo. Tako je olajševal, kolikor je mogel, okupatorske nadloge. Sedaj so pa slovenski komunisti zahtevali od Angležev, naj jim Rupnika izročijo, da bi mu oni sodili kot „izdajalcu".
Ne vem, kdaj pa je prej imenovani g. Žitko zapustil taborišče in odšel v komunistično Jugoslavijo, ker ga na sledečem obisku taborišča nisem več našel.
Leta 1947 pa, ko smo se končno vsi zavedli, da bomo morali v emigracijo, sem pustil to službo in sprejel mesto oskrbnika v Trani IRO begunski bolnici, kjer sem ostal, dokler nisem v maju 1948 odpotoval v Argentino.
In tako sem končal svojo vojaško kariero.	KONEC
■■■■Hi
NOVICE	IZ	SLOVENIJE	SLOVENIJA	MO Sedaj nas čaka	Hrvaška
DVAKRATNI PREDOR
Delavci podjetja Impresa Grassetto, ki gradi predor Trojane, so prebili prvo, 2821 metrov dolgo desno cev tega predora na avtocesti preko Trojan. Po predvidevanjih bo druga, daljša predorska cev zaradi težjih geoloških razmer in s tem večje zahtevnosti, ki jo pogojujejo tudi objekti v okolici, prebita predvidoma še pred marcem prihodnjega leta. - Graditelji predora Dekani, delavci podjetja SCT, pa so prebili daljšo predorsko cev, dolgo 2152 metrov. Predor Dekani bo predan prometu predvidoma marca leta 2005.
NOVA TOVORNA POVEZAVA
Med Zalogom in italijansko Bologno bo predvidoma februarja prihodnje leto začel voziti tovorni vlak. Nova redna tovorna povezava bo omogočala navezavo na vlakovne povezave z industrijskimi območji v obeh državah in tudi zunaj njiju (Sarajevo, Beograd, Budimpešta...), vlak pa bo razdaljo med Zalogom pri Ljubljani in Bologno prevozil v 10 urah.
PODRUŽNICA V GORICI
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v Gorici odprla poslovalnico v Italiji. Goriška poslovalnica se pridružuje tisti, ki so jo pred štirimi leti preselili iz Milana v Trst.
NAJVEČJI KNJIŽNI SEJEM
V Frankfurtu so odprli največji svetovni knjižni sejem. Na njem sodeluje na 175.000 kvadratnih metrih priblližno 6400 razstavljavcev iz več kot 100 držav. Slovensko literarno sceno je letos zastopalo 20 založb, kar je najbolj velikopotezna predstavitev doslej. Kar 200 kvadratnih metrov zaseda shematizirano Plečnikovo Tromostovje s Prešernovim trgom kot prostorom, namenjenim literarnim branjem in predstavitvami. Slavnostnega sprejema na slovenski nacionalni stojnici se je udeležilo okoli dvesto ljudi, tako slovenskih literatov kot založnikov in tiskarjev pa tudi tujih gostov.
S SLOVENSKIMI PODNAPISI
National Geographic Channel je v prvih dneh oktobra začel s poskusnim predvajanjem slovenskih podnapisov na svojem dokumentarnem televizijskem programu, ki ga je v Sloveniji začelo predvajati leta 1998. Na začetku bo v slovenskem jeziku podnaslovljena približno tretjina programa, v roku leta in pol pa bo v slovenščini podnaslovljen v celoti.
PO SVE
PO KAVBOJU ŠE SILAK?
Filmski igralec Arnold Schwarzenegger je po preštetju vseh oddanih glasov na torkovem referendumu o odpoklicu demokratskega guvernerja Kalifornije Grayja Davisa in izbiri njegovega naslednika zbral 3,7 milijona oziroma 48,7 odstotka glasov. Nje-
gov naj večji tekmec, demokratski podguverner Kalifornije Cruz Bustamante je zbral 31,6 odstotka glasov, republikanski državni senator Tom McClintock pa je prišel na tretje mesto s 13,4 odstotka zbranimi glasovi. Za odpoklic Davisa je glasovalo 55 odstotkov volivcev, volilna udeležba pa je znašala 53,2 odstotka.
SLOVENCI
SPET DEBEVEC
Rajmond Debevec, najboljši slovenski strelec vseh časov in nosilec zlate olimpijske kolajne z MK puško 3 x 40, je nastopil na mednarodnem tekmovanju v avstrijskem Salzburgu in z zračno puško zasedel drugo mesto. - Na finalnem turnirju v Milanu pa je nato ugnal svetovno strelsko elito v kraljevski strelski disciplini in osvojil naslov zmagovalca svetovnega pokala z malokalibrsko puško 3 x 40. V milanskem finalu je nastopilo osem najboljših strelcev v letošnji sezoni.
BRANE ZA LJUBLJANO
Trenutno zadnjeuvrščena ekipa nogometne lige Si.mobil NK Ljubljana je v svoje vrste zvabila veliko trenersko ime, potem ko je triletno sodelovanje, čeprav še ne s podpisom, potrdil priznani trener in nekdanji uspešni reprezentančni igralec Brane Oblak. Kot vsak trener, je napovedal, „da bomo pošteno zavihali rokave in se čim prej rešili zadnjega mesta v ligi."
KDO JE KRIV?
"Z vso odgovornostjo izjavljam, da prepovedanih substanc nisem uživala, zato so me rezultati dopinške kontrole presenetili in osebno prizadeli. O tem, kako je bil test kljub temu lahko pozitiven, bi zato morda več vedeli povedati drugi," je v izjavi za javnost zapisala slovenska atletinja Saša Prokofjev, potem ko je prejela izide dodatnih preiskav, ki jih je na svojo zahtevo in na lastne stroške opravila v laboratoriju v Koelnu, in so bili prav tako pozitivni.
Italijanska ofenziva proti partizanom je prizadela predvsem druge Slovence. Na stotine so jih pošiljali v internacijo v Gonars, na Rab, Monigo itd. Pri racijh v Ljubljani je bilo prijetih nad 20.000 moških. Partijski aktivisti so pa večinoma ostali svobodni. En vlak v internacijo so partizani pri Verdu (Vrhnika) zajeli. Nekaj osvobojenih internirancev so pobili, druge pa si priključili. Prečesali so Krim, Cerknico in Loško dolino, Belo Krajino in Dolenjsko ter drugo,
Ofenziva je trajala tri mesece in je prizadela partizanom veliko škode, ker so mnogo partizanov pobili, a glavni so ušli. Partizanske čete so razbili, niso pa jih uničili. Požgali so veliko vasi in pobili več kmetov. Partizani so izgubili osvobojeno" ozemlje, kjer so prej gospodarili sami.
Partizani so se razbežali in se pričeli spet zbirati, predvsem v Suhi Krajini.
Italijanska ofenziva
NEMŠKE ČISTKE
Obenem z italijansko ofenzivo so se pričele tudi nemške čistke na Gorenjskem in Štajerskem. Bilo je kakih 10.00 nemških vojakov z nekaj tanki in topništvom.
Nemci so čistili Poljansko dolino, Jelovico, Pokljuko, Kamniški okraj itd.. Razbiti partizani so se zatekli na Primorsko, odkoder so jih pregnali Italijani, ter končno odšli na Dolenjsko. Na Štajerskem je ostalo takrat kakih 250 partizanov, predvsem v Savinjski dolini.
V vsej Sloveniji je od prejšnjih 3000 partizanov ostalo le komaj 1000. Vojaško vodstvo se je izkazalo za slabo in nepripravljeno, marsikateri partizani so se priključili protikomunistom, ki so se čedalje bolj večali. Tito je svetoval, da se umaknejo v Bosno, a pod Kardeljevim vodstvom so ostali v Sloveniji.
PISALI	SMO	P
OB ŠULINOVEM KRSTU PRI SAVICI
Izšla je „igra v petih slikah" Krst pri Savici, ki jo je spesnil Bine Šulinov (Zorko Simčič). Predstavil je dramatiko Krsta v verzih. Mogočna glasbena osebnost bi lahko igri dala podobo opere. Ohranil je prvotne Prešernove osebe z istimi značaji ter Prešernov problem, Bogomilino odpoved in Črtomirjevo odločitev za misijonarja. A dodal je novo sliko: Nov pogled je kolektivni boj za bogove v slovenski zgodovini. Zato je ustvaril novo osebnost, Gojmira. ki postavlja most med dve ideologiji. Vsi so nasprotni Val-hunovemu krščanstvu „z ognjem in mečem". Bogumila se odpove svoji življenjski sreči, da dobi Črtomira za večno. Gojmir je dramatična osebnost. Ubijejo ga v napadu Valjhunovi.
Delo je doživelo svoj krst s predstavitvijo na Repentab-ru pri Trstu. Knjiga pa je izšla v 600 izvodih in z lepimi lesorezi Flotimira Gorazda in opremo Simona Preprostega (tudi Zorko Simčič).
Tine Debeljak
SEDMI OBČNI ZBOR DS
Ta je bil v prostorih salezijanskega zavoda na Belgrano
11.	oktobra. Ing. Mozetič je v glavnih obrisih predstavil delo odbora, posamezni odborniki pa svoja poročila.. Pozdravne brzojavke so poslali predsedniku gen. Peronu in kardinalu Copellu.. DS je imela 1165 članov, od tega 40 novih.
Predložena je bila samo odborova lista in izvoljena skoraj soglasno. Za predsednika je bil izvoljen znova ing. Albin Mozetič, v odbor pa še dr. Vojko Arko, Lovro Berčič. Boleslav Cvetko, Emil Cof, Lojze Erjavec, Pavel Fajdiga, Nace Grohar, Avgust Florvat, Maks Jesih, Izidor Kastrevc, dr. Miro Kovačič, Janez Kralj, Andrej Krošelj, Marjan Loboda, Janez Maček, Valentin Markež, Martin Mizerit, Franc Pernišek, Alfonz Pipan, dr. Julij Savelli, Miloš Stare, Adolf Škrjanec, Herman Zupan in Rudolf Žitnik.. Poleg teh pa še dr. Celestin Jelenc, Albin Magister st., Pavle Masič in dr. France Logar..
Zbor je sprejel tri predloge, tako glede sodelovanja Slovencev, izplačila posmrtnine in glede počitniške kolonije. Po slučajnih vprašanjih je je bil občni zbor zaključen.
Svobodna Slovenija št. 41; 15, oktobra 1953
Zadnjo tekmo kvalifikacij za EURO 2004 je Slovenija zaključila z remijem proti Cipru. Slovenski nogometaši so v Limassolu remizirali z 2:2 (0:2). V prvem polčasu so Pavlin in kolegi s kombinatorno igro povsem nadigrali domačine, naš prvi napadalec Ermin Šiljak (na fotografiji v belem dresu) pa je dvakrat zatresel mrežo. Na sredini terena so dominirali Pavlin, Čeh, Kapič in Šukalo, ki domačinom niso dovolili resneje ogroziti vrata Marka Simeunoviča. V drugem polčasu je Slovenija nastopila brez poškodovanih Knavsa in Bulajiča in slovenska zadnja vrsta je izgubila na zanesljivosti. Domačini so znižali na 1:2, nekoliko kasneje pa še izenačili po hudi napaki naših v kazenskem prostoru. Več uspeha Prašnikarjevim varovancem^ želimo na dveh dodatnih kvalifikacijskih tekmah.
Žreb parov dodatnih kvalifikacij je namreč določil, da se bo Slovenija v že tretjih zaporednih dodatnih kvalifikacijah (po EURO 2000, SP 2002) pomerila s sosednjo Hrvaško. Prva tekma t.i. play-offa bo v soboto, 15. novembra na Hrvaškem (v Zagrebu ali Splitu), povratna pa štiri dni kasneje, v sredo, ,19. novembra v Ljubljani. Ostali pari dodatnih kvalifikacij: Latvija - Turčija, Škotska - Nizozemska, Rusija - Wales in Španija - Norveška. Zmagovalci srečanj dodatnih kvalifikacij se bodo pridružili reprezentancam, ki so se že uvrstile na EURO 2004 na Portugalskem: poleg domačinov še Francija, Danska, Češka, Švedska, Nemčija, Grčija, Anglija, Bolgarija, Italija in Švica.
Izšla knjiga nadškofa A. Vovka V spomin in opomin
Pri založbi Družina je izšla knjiga nekdanjega ljubljanskega nadškofa Antona Vovka z naslovom V spomin in opomin, v kateri so združeni osebni zapisi škofa od leta 1945 do 1953. V teh je Vovk sproti opisoval razmere, dogodke, razgovore s tedanjo oblastjo in svoja zaslišanja. ,,Vsi, neverni, verni, bivši komunisti in nekomunisti smo lahko na Vovka ponosni, ker je bil naš," pa je na predstavitvi knjige povedal ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.
Leta 1946, ko je Vovk postal ljubljanski pomožni škof, je bil načrt komunistične partije v tem, da pripravi ljudi do tega, da zapustijo vero. Ob tem se je oblast posluževala vseh sredstev, je povedal Rode. Ob tem Vovk v nobenem trenutku ni klonil, ni se zbal in bil pri tem osam-* Ijen, saj so se ostali duhovniki bali in jim ni mogel
zaupati, je še povedal Rode.
Anton Vovk je pisal vse do leta 1953, vendar se v zapisih po letu 1952 - tega leta so Vovka zažgali na železniški postaji v Novem mestu - že poznajo vplivi hude bolezni.
Zapiske so razdelili na tri dele. V prvem, ki so ga naslovili Kronološki zapiski od leta 1945 do 1953, je Vovk opisoval dogajanja v ljubljanski škofiji, birmo-vanja, zažig v Novem mestu, sodne pregone zoper njega in podobno. V drugem delu z naslovom Razgovori s predstavniki oblasti so zbrana poročila o razgovorih, predvsem z Borisom Kraigherjem, ki je bil po letu 1946 v partijskem vrhu vodilni strateg glede urejanja odnosov s Cerkvijo, in s predsednikom vlade Borisom Kidričem. Tretji del knjige se nanaša na zaslišanja uprave državne varnosti.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeIjak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Emil Cof, Pavlina Dobovšek, Vera Breznikar Podržaj, Marjeta Smersu Boltežar. / Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125-USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfiCOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
8 % K o s y <
FRANQUEO PACADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
48. SLOVENSKI DAN
in
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirskaC«1 bariloche.com. ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejla - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153.	e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek®perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Pred vojno so v Mariboru na Lentu, pod velikim zidanim mostom, pristajali splavarji. Navadno so tam ostajali čez noč. Nabrala se jih je cela vrsta. Na splavih so si pripravljali večerjo in počivali. Ljudje na mostu so se radovedno naslanjali na železno ogarjo in ovirali promet na ozkem pločniku.
Nekega dne je šel čaz most jugoslovanski boksarski prvak Vidic. V tistem času je bil šofer pri cestnem avtomobilskem podjetju. Tudi on se je ustavil in ogledoval splavarje. Ob njem se ustavi starejši moški. Zasmehljivo je pogledal Vidica in pripomnil: „ Poglejte, jugoslovanska vojna mornarica!"
Vidic pa ga je tudi z nasmeškom zavrnil.: »Poglejte, jugoslovanska boksarska težka kategorija"!" In ga je s svojo težko pestjo butnil v ramo.
36. obletnica Slovenske Pristave
v nedeljo, 26. oktobra na Slovenski Pristavi v Castelarju
ob 11.15: dviganje zastav ob 11.30: sv. maša
ob 13.00: kosilo
ob 17.00 kulturni program v besedi, pesmi in plesih
Vsi rojaki lepo vabljeni!
Prijave za kosilo: Helena Dolinšek (4629-4879), Janez jelene (4696-1434) in Frenk Klemenčič (4489-1296).
V prodaji je
podporni bon - „Rifa" ZEDINJENE SLOVENIJE
Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli?
1. dobitek: 10 dni bivanja v Počitniškem domu dr.
Rudolfa Hanželiča v kordobskih gorah;
2. dobitek: umetniška slika priznane slovenske
umetnice;
3. dobitek: vezan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
4. dobitek: broširan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
5. dobitek: naročnina Svobodne Slovenije za eno
leto;
6. in 7. dobitek: na izbiro tri knjige iz založbe
Zedinjene Slovenije;
8. do 10. dobitek: na izbiro ena knjiga iz založbe Zedinjene Slovenije.
Vsak od njih samo za pet pesov.
Pri vseh naših poverjenikih
O služenju vojaškega roka
Veleposlaništvo RS v Argentini sporoča, da je prenehalo z izdajo dovoljenj vojaškim obveznikom za začasno bivanje v tujini in drugimi napotitvami glede služenja vojaškega roka.
Ker je prenehalo v Sloveniji obvezno služenje vojaškega roka oziroma nadomestne civilne sliužbe, vojaški obvezniki v miru niso več dolžni pridobiti dovoljenje za bivanje v tujini.
Obvestila
SOBOTA 18. oktobra:
Skupni izlet osnovnih šol v Glevv.
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
Ponovitev Molierjeve komedije »George Dandin ali kaznovani soprog", ob 20.30 v Našem domu v San Justo. NEDELJA, 19. oktobra:
V Argentini materinski dan.
SOBOTA, 25. oktobra:
Pri SKA predavanje Martina Sušnika in razstava grafikov ob 20. uri v Slovenski hiši NEDELJA, 26. oktobra:
SLOVENSKI DAN in obletnica na Slovenski pristavi v Castelarju.
SOBOTA, 8. novembra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
NEDELJA, 9. novembra:
Zvezni mladinski dan v Našem domu v San Justo.
NAŠ DOM
SAN JUSTO
Na odru Frida Beznika ponovitev Molierjeve komedije
GEORGE DANDIN ali KAZNOVANI SOPROG
v soboto> 18. oktobra ob 20:30 uri.
Vstopnina: $6
Slovenija izvoljena v izvršni odbor UNESCO
Slovenija je bila na 32. zasedanju Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) izvoljena v izvršni odbor organizacije.
Ta izvolitev v izvršni odbor UNESCO je za Slovenijo poseben dosežek, saj se je za štiri mesta v njeni skupini potegovalo sedem kandidatk. Slovenija je na tokratnem zasedanju, ki se je začelo 29. septembra, prvič kandidirala v izvršni odbor. V štiriletnem obdobju, kolikor traja mandat, bo Slovenijo v izvršnem odboru zastopal predsednik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Darko Štrajn.
UNESCO je s ponovnim vstopom ZDA na letošnjem zasedanju Generalne skupščine, ki poteka v Parizu, dodatno potrdil pomembno vlogo, ki jo ima kot specializirana organizacija v sistemu ZN za področje izobraževanja, znanosti in kulture. UNESCO aktivno sodeluje tudi pri odpravi posledic konflikta v Iraku, še navaja ministrstvo.
Slovenska kulturna akcija Predavanje
Martin Sušnik Srečanje z umetnostjo — iz estetike v antropologijo
in razstava grafikov, ki so sodelovali pri natečaju SKA za naslovnico Meddobja (Andrej Hrovat, Ivan Hrovat, Erika Indihar, Irena Žužek, Veronika Žurga)
V soboto, 25. oktobra, ob 20h v mali dvorani Slovenske hiše
DAROVALI SO Zveza slovenskih mater in žena se naj lepše zahvaljuje vsem darovalcem v dobrodelni sklad: Francka Oblak, 10 pesov; dr. Peter Urbanc, Kanada, 200 ameriških dolarjev; N.N., Castelar, 100 ameriških dolarjev; pevski zbor pod vodstvom in po posredovanji Ivana Vombergarja
22.000 tolarjev (110 ameriških dolarjev). Vsem Bog stotero povrni!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 15. oktobra 2003
1 EURO 235,49SIT 1 U$S dolar 202,03SIT
OSEBNA
NOVICA
Krst. V Sloveniji je bil krščen Jurij Kočar, sin Janeza in Griselde roj. Cardoso. Krstil je župnik Toni Burja. Čestitamo!
Globoko potrti sporočamo, da nas je 11. oktobra 2003, v starosti 51 let nenadoma za vedno zapustil naš preljubi sin, mož, oče, brat, svak in stric
MARKO FRANČIŠEK PIPAN
diplomirani novinar in izdajatelj železničarske revije na internetu
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga počastili s svojo prisotnostjo in molitvijo in ga spremili na zadnji poti. Istočasno se zahvaljujemo g. Francu Cukjatiju za poslovilne tolažilne besede in molitve ob odprti krsti pred pogrebom.
Žalujoči: mati Tatjana, žena Rosa,
otroci Griselda, Martin in Marko, brat Danilo z ženo Kristino in hčerama Marjano in Barbaro,
in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Ljubljana