Kaj je z avstro-ogrsko pogodbo? Za pogodbo z Ogrsko se gre. Kam naj, se nagnejo iiaši poslanci? Liberalni celjski listi trobijo venomer: S pogodbo proč in kriče, da so poslanci slovenskega Stajerja cioižni, glasovat proti nji. Ploj, Roblek in Ježovnik so tudi, kakor zdaj kaže, pripravljeni, da bodp oddali svoje glasove proti nji. Pojasnimo to vprašanje! 1, Najprej moramo povedati, da so liberalni slovenski poslanci s Hribarjem vred osebno za pogodbo. Med svojimi hrvaškimi tovariši so z gorečo vnemo govorili za to, naj se gJasuje aanjo. Zlasti Ploju se pozna, da nastopa popolno proti svojemu prepričanju, Zato pa tudi danes še ne moremo trditi, ali bodo ostali pri tem, kar danes zastopajo, Danes so res s svojim klubom vred proti pogodbi, toda že zdaj se čujejo glasovi, da bi se jugoslovanska zveza udala, ko bi vlada v Dalmaciji uvedla hrvatski službeni jezik in zagotovila gospodarske podpore Hrvatom v Istri. Klub, ki so v njem naši liberalni poslanci, pravi sicer, da se lioče bojevati vzajetono s Hrvati v ogrskem državnem zbora, in da je načelno proti pogodbi, ker se ž njo dualizem okrepi. .Ta dva razloga sta pa jalova. Hrvatje v PeSti sfoje na stališču dualizma in hočejo močno, od [Avstrijje neodvisno Ogrsko in ž njo zvezano Hrvar ško. To so velikokrat že odkrito povedali. Proti pogodbi naštopajo, (pa ne zavoljo dualizma, marveč zato ker pravijo, da bi jim bila v gospodarsko škodo,. Oni hočejo gospodarsko samostpjnost in s temiokrepljeni dualizom. Zato pa tndi vidimo, &a pri vsem svojem boju proti' ogrski vladi ne zastppajo načel, marveS saino strankarske koristi. Rešiti bočojo svojo stranko propada, ker se jim ljudstvo odtujuje. Radi bi prisiliii vlado, da bi se ž njimi pogajala in jim vsaj aekaj dala, s čimer bi mogli pred volilci v bližni Tolilni dobi dokazovati, da je politika reške resolueije vendar le koristna, 'Mi stojimo na stališču, da je bila reška resolucija škodljiva za Hrvate in za nas, na katere se vsa politika v njenem smislu prav nič b ozir-a. Mi sastopamo načelo, da se mpra edinost med Slovenci in Hrvati dosoči brez Ogrov, v stiku z našo držatdo polovicp; in zato si ne moremo razložiti, kako KKjroaf) zastopniM slovenskili Stajercev podpirati v lastno škodo politiko bankrotnih rezolucionašev. Taka politika ni vredna piškavega oreha in posebno v sedanjem slučaju prav nič ne pomaga. Kar delajo gospodje na čelu, se pra-vi riti z glavo skozi zid, samo s tem dostavkom, da pri tem ne trpe toliko glave Ploja, Robleka in Ježovnika, kakor gmotue koristi njihovih volicev. 2. Gmotne koristi našega ljudstva zahtevajp namreč z vso odložnpstjo, da naši poslaiici glasujejo za pogodbo. Kmečki zastopuik iz aipskiii dežel bi padel na glavo, če ne bi izprevidei, da bi biia gospodarska ločitev z Ogrsko za našega kmeta v veliko pogubo. Ne prezrimo namrefe, da so kmečke koristi v naših alpskih deželah popolnoma različne od sudetskih kmečkih zahtev. Tam imate ui^aia polja, dežele, kjer se v prvi vrsti prideluje žito, Pri nas pa igra živinoreja, vinarstvo in les prvo ulogo. ?Avinoreja bi bila silno oškodovana, ko bi se zdaj z Ogri ločili. Mi še nimamo tako razvite živinoreje, da bi mogli sami preskrbeti svoje trge; navezani smo na Ogre> ~" Treba bo silnega gospodarskega dela, da se v tem oziru izpopolnimo. Ce se zdaj zapro ogrske meje za živino, se bodp kmalu izpraznili naši hlevi in meje bomo morali vendar-le( odpreti Če ne na Ogrsko, kjer imamo po novi pogodbi zelo strogo varstvo proti živinskim boleznim, pa na Srbsko ali Romunijo, Rusijo in Bolgarijo, od koder nam bo z živino prišla tudi kuga v deželo. Vinarstvo je tudi po novi pogodbi na boljem. Ogri se zavežejo v nji, da v enem letu sklenejo zakpn proti ponarejenemu vinu. Ta rana nas sedaj najbolj boli. Dokler imajo Sterni in drugi judovski vinski trgovci pri nas svoje odjeinalce, ne more domače viuo do tiste cene in veljave, ki mu pripada. Po novi pogodbi ponarejeno vino tudi z Ogrskega ne bo moglo delati konkurence našemu. S tein je za naše vinogradnike združen velik dobičeki Za vino, les in živino je pa neizmerne važnoSti, da Ogri po iiovi pogodbi ne bodo imeli ve6 prir ložnosti določevati prevoznih cen po naših železnicah, marveč bo v tem oziru naša država popplnoma samostoflna. Tudi naSi veliki mlinarski industrialci bodo na boljem. Oger ni konkuriral z nami samo s svojim cenejšim blagom, marveč tudi s svoaini, nalašč zsa ogrske proizvajalce preraCunjenimi železniškimi tarili. Slep mpra biti, kdor tu ne vidi veli- kanskega napredka in mi bi le radi vedeli, ne kai pravi naš kmet, marveč kaj pravi n. pr. celjski Majdič o Plojjevom predlogu, ki zahteva od vlade, naj ostanejo razmcre, če pade pogodba, kakor so bila zdaj. Pri nas seveda liberalui politiki nimajo nobenega zmisla za gospodarska vprašanja. Zato je pa umljivo, da z pozivom na strankarske strasti ho6eio zaslepiti naše ljudstvo* Se nekaj, kar se tiče zlasti Savinjske doli;ic! Ce se zapre ogrska meja, se.bo zaprla tudi za naSe pivo. Vprašamo: Kaj bo z našiin iunsljem? Produkcija piva se že zdaj bori za trge; potem bo še nepnmerno hujše. Cena hmelju bo naenkrat silno padla m vso gospodarsko življenje v naših hmeljarskih okrajih se bp moralo preurediti na izredno škodo tamošnjega Ijudstva, Iz strankarskih ozirov nam j« to prav. Hmelj, ki je spravil Robleka v državni zbor ga bo vrgel že prvo leto. 0 tem smemo biti namreč gotovi, da ga Ploj z Ježovnikom vred ne bp pokupil. Toda nam se smili Ijudstvo in zatp svarimo vi zadnji un, naj se naši poslanci nte igrajo na slepo z ljudskim blagostanjem. 3. Rado se poudarja pri nas: pogodba prinese Kranjcem belokrajinsko železnico, Štajercem pa ni6^ Zato imajo štajerski poslanci drugo stališče, nego Kranjci. Kratkovidna je taka trditev. Vsa Savinjjska dolina in ž njo več nego polovica slovenskega Sta-> jerja hrepeni z vsemi silami, da se zveže velenjska železnica s Kamnikom in tako dobi ožjo zvezo s Kranjsko in po nji z morjem. Ali ne bo v tem slu-. čaju zveza z Dalmacijo, ki potrebuje razen olja in vina vseh pridelkov, tudi nam na izrecno koristR Ali se ne odpre po nji tudi Balkan za pridelke na* Šega kmeta? In če se, kakor upamo, uredi tudi zve-* za Stajerske z Novim mestom, bo potem naša domovina ravno tako v trgovskem oziru interesirana za novo progo kakor Kranjska, Zato sklepamo: Poslanci kmečke zveze naj si bodo vedno v svesti, da jih narod ni poslal delat igračic na Dunaj, da jih. ni izvolil za to, da bi iz osebnega koristolovstva, magari tudi za kak ministrski sedež, izdajali ljudsko re6, marveč da jim je poveril svojo zastopstvo zato, da bi delali zanj. In v pogodbenem vpražanju zahteva to delo,, da naSi poslanci omogofiijo njeno uveljavljeinje.