informator
številka 48	Leto XIX.	Titovo Velenje, 11. decembra 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
gorenjeeMmsms.
štirikrat večji izvoz v Italijo
Osebni dohodki
Gorenje je pred kratkim sklenilo novo prodajno Pogodbo z italijansko fir-mo Commital v višini 8 milijonov dolarjev! dodaja na italijanskem tržišču pod našo blagovno znamko!
Dolgoročna pogodba z italijansko firmo Commital iz Firenc, po kateri bo Gorenje že naslednje leto prodalo za 8 milijonov dolarjev izdelkov, je vsekakor vredna posebne pozornosti, saj gre kar za štirikratno povečanje prodaje naših izdelkov italijanskim kupcem, ki imajo pri iz -niri bele tehnike izredno stro-
Delavci delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju poznamo solidarnost in znamo ceniti njeno moč. To smo dokazali tudi z našo odločitvijo, da za posodobitev bolnice Celja prispevamo enodnevni zaslužek.
ge kriterije in na voljo izdelke resnično priznanih proizvajalcev gospodinjskih aparatov. Po tej dolgoročni pogodbi naj bi obseg našega izvoza na italijansko tržišče letno naraščal za 5 odstotkov, pri čemer velja poudariti, da bomo prodajali pod blagovno znamko Gorenje in Koerting.
S prizadevanji za povečanje izvoza, iskanjem novega de-signa in uvajanjem varčevalnega programa smo tako dosegli lep izvozni uspeh. In medtem ko sedaj ta pogodba zajema predvsem prodajo hladilnikov, zamrzovalnikov in pralne tehnike, se že dogovarjamo za prodajo tudi malih gospodinjskih aparatov.
Prav vsi zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju bomo od novembrskega osebnega dohodka prispevali enodnevni zaslužek za posodobitev Bolnice Celje. Tako bomo pomagali tudi k izpolnjevanju obveznosti velenjske občine sprejete z družbenim dogovorom.
Pred nami je izplačilo osebnih dohodkov za mesec november.
Opozoriti moramo na tri značilnosti:
—	povečanje vrednosti enote enostavnega in enote minulega dela
—	obračun kvartalne stimulacije
—	obračun enodnevnega zaslužka za izgradnjo bolnišnice v Celju
Vrednost enote enostavnega dela (VEED) in vrednost enote minulega dela (VEMD) se je na osnovi ocene rezultatov dela in gospodarjenja povečala za 5 %. Samoupravni organi so potrdili naslednje vrednosti: VEED = 164,64 din bruto ali 115,81 din neto VEMD = 9,10 din bruto ali 6,40 din neto.
Neto vrednost je izračunana glede na višino prispevkov, ki velja od oktobra letos. Prispevki za občino Velenje znašajo 29,66 % bruto osebnega dohodka.
Kvartalna stimulacija za zadnje mesece letos bo, po sklepu samoupravnih organov, obračunana že v tem mesecu. Na ta način je še bolj poudarjena neposrednost povezave med delovnimi rezultati in osebnimi dohodki. Da bi kvartalno stimulacijo za zadnje mesece letos obračunali še v tem letu, je bila odločitev samoupravnih organov. Tako bo obračunana že pri osebnem dohodku za mesec november, torej v decembru.
Kot vemo, se koeficient kvartalne stimulacije ali KOP 3 določi na osnovi višine doseženega operativne-
ga plana proizvodnje v posameznem četrtletju. Ker pa je zdaj pred nami konec leta, niso upoštevani le rezultati za zadnje obdobje, temveč rezultati poslovanja za vse leto.
Rezultati so dobri, čeprav bi seveda lahko bili še boljši.
Glede na to, da so bili letni plani zastavljeni precej visoko, je koeficient kvartalne stimulacije ob doseženi stopnji izpolnjevanja plana visok in znaša za vse delovne organizacije in skupnosti Gorenja v Titovem
Velenju 25 % oziroma 0,25. Takšen rezultat mora biti spodbuda za uspešno nadaljnje delo. Je tudi uresničevanje načela, ki smo si ga v Gorenju postavili:„Za boljše rezultate dela - boljši osebni dohodki."
Glede na to, da bo obračunana že pri osebnem dohodku za mesec november, bo kvartalna stimulacija v skladu s sklepom samoupravnih organov, izračunana za vsakega delavca na osnovi njegovega osebnega dohodka za efektivne delovne ure v zadnjih treh mesecih.
Pri izračunu kvartalne stimulacije se upošteva torej število opravljenih delovnih ur, zahtevnost dela, količnik osebnega prispevka, dodatki, ki so vezani na živo delo. Znesek kvartalne stimulacije je tako višji pri delavcu, ki je v tem obdobju opravil več delovnih ur, opravljal zahtevnejše delo in je pri delu dosegal boljše rezultate — višji osebni prispevek.
Na zborih delavcev smo se konec novembra odločili, da tudi delavci Gorenja prispevamo enodnevni zaslužek za
(Nadaljevanje na 2. strani)
Delavci Gorenja za bolnico Celje
OSEBNI DOHODKI
(Nadaljevanje s 1. strani)
izgradnjo in posodobitev bolnišnice Celje. Delavci Gorenja poznamo moč solidarnosti in vrednost zdravja. Zato odločitev ni bila težka.
Prispevek za izgradnjo bolnišnice Celje bo obračunan pri izplačilu osebnega dohodka za mesec november. Obračunan bo v obliki neto odtegljaja in to v višini neto vrednosti osebnega dohodka za en redni delovni dan. Upoštevana je neto vrednost enote enostavnega dela, koeficient zahtevnosti delavčevega dela in njegov osebni prispevek.
Prispevek za izgradnjo in posodobitev bolnišnice Celje = kz x KOP 1 x VEED (neto) x 8 ur
Obračun bo torej opravljen tako, da bodo pri bruto obračunu obračunani vsi de-
Novembra so v Gorenju Gospodinjski aparati operativni plan proizvodnje presegli za dva odstotka in tako letni plan dosegli v višini 84 %.______________
V	delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati so prejšnji mesec izdelali 202.896 pogojnih enot velikih in malih gospodinjskih aparatov za domači trg, ali 12% več kot so planirali, ter 313.804 pogojne enote izdelkov za tuji trg, kar je 96 % planiranih količin za ta mesec. Tako so v enajstih mesecih letos proizvedli že 2.555.214 pogojnih enot malih in velikih gospodinjskih aparatov za domači in 3.190.811 pogojnih enot teh izdelkov za tuji trg. Tako izvoz kot prodajo na domači trg so v tem obdobju uresničili s 84 %. Skupna vrednost proizvodnje tako znaša za enajst mesecev letos 54 milijonov 157 tisoč 718 dinarjev ali 7 % več kot so planirali, od tega so na domačem trgu prodali za 32 milijonov 100 tisoč 377 dinarjev izdelkov.
V	tozdu Štedilniki so prejšnji mesec izdelali 148.491 pogojnih enot izdelkov, 9 % več kot so planirali, izvozili pa so za 10 % več ali 103.225 pogojnih enot izdelkov. Letni
lovni dnevi oziroma delovne ure, ki jih je delavec v novembru dejansko opravil, prispevek pa se bo obračunal pri neto odtegljajih. Pri obračunu pa ni bistveno, ali je delavec opravil dodatni delovni dan ali ne. V vsakem primeru se bo prispevek obračunal v višini dejanskega neto osebnega dohodka za redni delovni dan za dela in naloge, za katere je delavec razporejen z odločbo.
Tokrat smo v obračun osebnega dohodka, ki je pred nami, napisali nekaj več, menimo pa, da to ni odveč. Povečala se je vrednost enote denostavnega in minulega dela, obračunana bo kvartalna stimulacija in enodnevni zaslužek za bolnišnico Celje. Zato je kar prav, da smo o obračunu osebnih dohodkov za mesec november povedali nekaj več.
plan so tako dosegli 86 %, od tega za izvoz kar 90 %.
V	tozdu Pralno—pomivalna tehnika so letni plan dosegli 77 %, prejšnji mesec pa so izdelali skupaj 78.130 pogojnih enot, 6 % več kot so planirali, na domači trg pa so namenili 43.326 pogojnih enot izdelkov ali kar 33 % več kot so načrtovali.
V	tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so letni plan dosegli 85 %, prejšnji mesec pa so izdelali 245.244 pogojnih enot hladilno—zamrzovalnih aparatov ali 96 % planiranih izdelkov za ta mesec. Večino proizvodnje, 146.811 pogojnih enot, pa so namenili za izvoz.
V	tozdu Mali gospodinjski aparati v Nazarjih so letni plan dosegli že 89 %, prejšnji mesec pa so izdelali 44.835 pogojnih enot malih gospodinjskih aparatov ali 5 % več kot so za ta mesec načrtovali.
Izkazali so se
V Gorenju Gospodinjski aparati so v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika v sredo, 4. decembra 1985, izdelali 1117 zamrzovalnih omar namenjenih našim kupcem v tujini. Tako so delavci obrata zamrzovalnih omar dosegli spet nov rekord, saj tolikšne dnevne izvozne proizvodnje še niso imeli.
V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema v novembru delovni načrt izpolnili s 106 %. Vrednost proizvodnje v tem mesecu je 243 milijonov 88 tisoč dinarjev.
Vrednost proizvodnje za mesec november je tako kar 4 % nad načrtovano in je predvsem rezultat tega, da smo v novembru opravili en dan več kot smo načrtovali.
Delavci temeljne organizacije Pohištvo so izdelali 9.970 kuhinjskih elementov, 1.275 kosov kopalniškega pohištva, 311 straniščnih desk, 1.010 delovnih plošč, 2.220 delov in sklopov kuhinjskih elementov ter 1.110 kosov dodatne estetske opreme. Skupaj je to 15.741 pogojnih enot ali 2 %
V proizvodnih tozdih delovne organizacije Gorenje Procesna oprema še vedno težave, kljub temu pa so bili doseženi spodbudni rezultati. V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav 104 %, v Poslovni opremi Ptuj 85 % plana.
V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav
smo v novembru dosegli 104 % načrtovane proizvodnje, po obratih pa so rezultati naslednji:
—	terminalna oprema 81 % (400 kom. terminalov)
—	medicinska oprema 182 % (25 kom mikrofes, 25 scoli-fes, 18 kom medicinskih opa-zovalnikov)
nad načrtovanim. Vrednost proizvodnje tako znaša 99 milijonov 690 tisoč dinarjev, kar je v okviru načrtovanega.
V temeljni organizaciji Gradbeni elementi so operativni plan v pogojnih enotah presegli za 9 %, načrtovano proizvodnjo za izvoz pa celo za 31 %. Vrednost proizvodnje je za 6 % nad načrtovano in znaša 119 milijonov 578 tisoč dinarjev. Delavci v obratu keramike so izdelali 91.407 m2 keramičnih ploščic, od tega 25.315 m2 ploščic za izvoz. 59,2 % izdelanih ploščic je bilo I. klase, 26 % II., 7,4 % III., 5,7 % IV. klase, 1,7 % pa je bilo izmeta. V obratu umetni marmor so izdelali 1.441 kosov sanitarne opreme, kar je za 20 % več kot so planirali.
Teodor Matjaž
—	sklopi gospodinjskih aparatov 121 %
—	procesni sistemi 98 %.
V tozdu Poslovna oprema Ptuj je doseganje operativnega plana nekoliko slabša, in sicer je 85 %, po obratih pa je rezultat takšen:
—	birotehnika 73 % (20 kom KA 103, 50 RD 101, 40 T 1600)
—	mali poslovni sistemi 120 % (29 MRP 130, 62 MRP 110, 144 tiskalnik matrični TM 105)
—	črnobeli TV 85 % (3.416 TV 109).
Največji vzrok izpada proizvodnje črnobelih televizorjev je zaradi poostrene kontrole in neujemanja prevzemnih pogojev pri izdelavi prenosnih televizorjev za izvoz.
Stojan Pančur
Jože Meh
Proizvodnja v novembru gorenjeg ©spodocojslko apamffi
gorenjemnsftmmp ©prema
gorenjepro©@sinia ©prema
gorenjeefltsMromte
široke potrošnje
p.o., Titovo Velenje
V	preteklem mesecu za
4 % presežen plan proizvodnje televizorjev________
V	delovni organizaciji Gorenje Elektronika široke potrošnje so operativni plan za mesec november izpolnili 93 %. Plana celotne proizvodnje v tej delovni organizaciji niso dosegli v načrto-
vani višini predvsem zaradi manjše proizvodnje avdio programa, ker iz tozda Poslovna oprema v Ptuju, ki je v sklopu delovne organizacije Gorenje Procesna oprema, niso pravočasno dobili naročenih šasij. Za 4 % pa so presegli planirano količino televizijskih sprejemnikov.
Pravica do učenja
Na četrti mednarodni konferenci o izobraževa nju odraslih, ki je bila marca letos v Parizu v organizaciji Unesca, je bila sprejeta tudi Deklaracija o pravici do učenja. Kljub velikemu napredku izobraževanja odraslih se namreč še vedno ni zmanjšal razkorak med številom in zahtevnostjo nerešenih problemov ter med našo zmožnostjo, da jih rešimo!
Zaradi akutualnosti in trajnega pomena sprejete Deklaracije o pravici do učenja povzemamo tudi mi nekatere misli iz tega dokumenta:
..Priznavanje pravice do učenja je zdaj, bolj kot kdajkoli Prej, največji izziv človeštvu"
Pravica do učenja je:
~ pravica brati in pisati — pravica dvomiti in analizirati
~ pravica misliti in ustvarjati ~ pravica spoznavati svoj lastni svet in ustvarjati zgodovino
~~ pravica imeti dostop do virov izobraževanja ~ pravica razvijati individualne in kolektivne izkušnje.
Pariška konferenca o izobraževanju odraslih je ponovno Potrdila pomembnost te pravice.
Pravica do učenja ni kulturno razkošje, ki bi ga odlagali na Prihodnost.
To ni pravica, ki naj bi jo priznali šele potem, ko bi rešili vprašanje preživetja.
Jo ni korak, ki ga napravimo šele potem, ko smo zadovoljili temeljne potrebe.
Pravica do učenja je nujno Potrebna za preživetje človeštva.
Če želimo, da bi ljudje vsepovsod po svetu pridelali dovolj hrane in zadovoljili druge temeljne človeške potrebe, morajo imeti pravico do učenja. '
Če želijo vsi, ženske enako kot moški, zdravo živeti, morajo imeti pravico do učenja.
Če želimo, da ne bi bilo vojne, se moramo učiti živeti v miru in razumeti drug drugega.
,,Učenje" je ključna beseda.
Brez pravice do učenja ni človekovega razvoja.
Brez pravice do učenja ni napredka v kmetijstvu in industriji, ni mogoče izboljšati zdravstvenega varstva v skupnosti in se seveda, tudi pogoji za učenje ne spreminjajo.
Brez te pravice se ne morejo zboljšati življenjske razmere delavcev v naših mestih in vaseh.
Na kratko, pravica do učenja sodi med tiste dobrine, ki najodločilneje prispevajo k razreševanju najpomembnejših vprašanj današnjega človeštva.
Toda pravica do učenja ni le sredstvo gospodarskega razvoja; priznati jo moramo kot eno temeljnih pravic. Učenje, srce vse izobraževalne aktivnosti, spreminja človeška bitja iz objektov, na milost in nemilost prepuščenih dogodkom, v subjekte, ki ustvarjajo svojo lastno zgodovino.
To je temeljna človeška pravica, ki je obča in ne more biti omejena le na nekatere ljudi; ne more biti izključni privilegij moških, ali le industrializiranih dežel, ali le premožnih, ali le tistih mladih ljudi, ki so tako srečni, da so se lahko šolali. Pariška konferenca kliče vse dežele, da
Izobraževanje
Prihodnji ponedeljek, 16. decembra 1985 bo seminar o koroziji in protiko-roziji namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s korozijskimi procesi!
Precej korozije ali razjedanja materiala zaradi kemičnih in elektrokemičnih vplivov potekaj običajno nevidno. Njihovega pomena in obsega se dostikrat ne zavedama dovolj in so tako še nevarnejši. Korozijski procesi pogosto posredno vplivajo na življenjsko dobo izdelka, njihovi učinki pa so vidni šele potem, ko je za učinkovito ukrepanje že prepozno. V deželah z razvito tehnologijo povzročijo ti procesi za 4 do 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda škode in če vemo, da ta škoda z manjšo tehnološko disciplino in zastarelo tehnologijo še narašča, potem prav gotovo velja posebna pozornost tovrstni problematiki.
V Izobraževalnem centru Gorenje so skupaj z diplomiranim inženirjem kemije Borom Jerabekom pripravili seminar, ki obravnava korozijo in pro-tikorozijsko zaščito. Namenjen je predvsem tehnologom, projektantom, konstruktorjem, projektantom, vodjem in tehničnim vodjem tozd, skratka vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s korozijskimi procesi. Pravila aktivne pro-tikorozijske zaščite je treba namreč upoštevati že pri razvoju, konstruiranju in projektiranju novih materialov, polizdelkov, izdelkov in opreme. Izredno pomembno je, da korozijo pravočasno preprečimo oziroma na primeren način odpravimo.
Udeleženci seminarja, ki bo v ponedeljek, 16. decembra 1985 bodo prejeli tudi pismeno gradivo, pripravil ga je predavatelj Boro Jarabek, prijaviti pa se morajo najkasneje do 13. decembra pri Zdenki Videmšek (ATC II, interna 337.
8. bralna akcija
Pred koncem prejšnjega meseca se je pri nas pričela 8. bralna akcija, v kateri delavci Gorenja v Titovem Velenju prebiramo dela domačih in tujih avtorjev.
Knjige si lahko izposodite pri svojem kulturnem animatorju in v knjižnici Indok centra.
SEZNAM KNJIG Ivan Sivec: Prve lastovke Igor Torkar: Umiranje na obroke
Borislav Pekič: Besnilo Marjan Rožanc: Nebesa Anton Ingolič: Človek, ne jezi se!. Obračun, Delovni dan sestre Marije Boris Jukič: Loreana Ivan Minatti:	Prisluškujem
tišini v sebi
uporabljajo to pravico; da vsem omogočijo njeno učinkovito uporabo in dostopnost ustreznih človeških in materialnih virov; da izoblikujejo pravičnejše vzgojnoizobraže-valne sisteme in, končno, da pospešijo uporabo virov, ki so jih uspešno razvili v različnih skupnostih.
Tone Partljič: Hotel sem prijeti sonce
Drago Jančar: Severni sij Antonija Isakovic: Tren 1, 2 Nejc Zaplotnik: Pot Miodrag Bulatovič: Peti prst Franček Rudolf: Očka, vrni se nam zdrav domov Miško Kranjec: Mladost v močvirju
Ervin Fritz: Pesmi, Okruški sveta
Bazilija Pregelj: Moj oče Joh Steinbeck: Polenta rska polica. Ulica ribjih konzerv Branko Gradišnik:	Zemlja,
zemlja, zemlja
Dragoslav Mihailovič: Ko so cvele buče
Franc Lainšček — Feri: Pe-ronarji
Polona Škrinjar: Pavla Josip Jurčič: Domen, Sosedov sin
Milan Kundera: Življenje je drugje
Tone Kuntner: Slovenske gorice
Florjan Lipuš:	Odstranitev
moje vasi
Ivo Zorman: Dom človekov Miha Mihelič: Obraz v zrcalu. Cesta dveh cesarjev Gustav Januš: Pesmi Janez Menart: Statve življenja Karel Destovnik—Kajuh: Markacije
Podpis pogodbe o posodobitvi
računalniške
V petek, 6. decembra 1985, so predstavniki Gorenja, delovne skupnosti Informatika in organizacija, ter Iskre Delte podpisali pogodbo za posodobitev računalniške opreme za I. fazo.
opreme
Za Gorenje je pogodbo podpisal dipl. inž. Janko Stim-nikar, vodja delovne skupnosti Informatika in organizacija, za Iskro Delto pa oec. Olga Markoja, vodja prodaje Iskre Delta. Ob tej priložnosti je dr. Jože Zagožen, podpredsednik poslovodnega odbora Gorenje sozd omenil izreden
pomen tega trenutka, saj pomeni po eni strani uresničevanje sanacijskega programa, kjer je informatizacija Gorenja prednostna naloga, po drugi strani pa pomeni ta dogodek uresničevanje dogovorjenega sodelovanja med poslovnima sistemoma Iskro in Gorenjem.
Sodelovanje
Slovensko športno kulturno umetniško društvo Kajuh iz Uhingena v ZRN je 7. decembra priredilo proslavo v počastitev dneva republike. Na proslavo so povabili predstavnike občinske organizacije SZDL Velenje in kot pokrovitelja S KUD Kajuh tudi predstavnike Gorenja. Našega obiska so bili rojaki izredno veseli, saj je dosedanje sodelovanje slonelo le na dopisovanju in občasnih obiskih predstavnikov SKUD Kajuh v Titovem
Velenju..__________
Letošnje praznovanje dneva republike je bilo še posebno slovesno, saj je bil po dobro izvedenem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Bratov Mravljak iz Titovega Velenja, izročen tudi dolgo pričakovani prapor
društva in športna oblačila za tamkajšnjo balinarsko sekcijo.
Slovensko športno kulturno umetniško društvo' Kajuh iz Uhingena, nad katerim je pokroviteljstvo leta 1982 prevzela takratna delovna organizacija Gorenje TGO, povezuje naše rojake z namenom, da ohranjajo materino besedo, razvijajo slovensko kulturno življenje in gojijo slovenski jezik ter se seznanjajo z dogajanji v Jugoslaviji. Skupno smo ugotovili, da obstajajo možnosti našega nadaljnjega sodelovanja, posebej še na področjih tehnologije, razvoja, marketinga, inovatorstva. Prav zato je to sodelovanje za Gorenje tembolj zanimivo in bi ga morali poglobiti. Rojaki so z veseljem sprejeli naše povabilo, da si ogledajo Titovo Velenje in tudi Gorenje, kjer bi lahko še trdneje vzpostavili medsebojni vezi.
Ivan Sotošek
Naši
upokojenci
Srečanje upokojencev Gorenja bo v torek, 17. decembra 1985.
Konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Gorenje SOZD je na novoletno srečanje povabila upokojence Gorenja. Nekdanji sodelavci, med njimi pionirji Gorenja, se bodo zbrali v torek, 17. decembra, ob 12. uri v jedilnici tozda Gostinska enota. Podobno kot ob sedanjih snidenjih, si bodo ogledali proizvodnjo. To bo hkrati priložnost, da se bodo v nekdanjih delovnih okoljih segli v roke s sodelavci in izmenjali nekaj besed.
Za udeležence srečanja bodo pripravili tudi kratek kulturni in zabavni program.
Uspela akcija krvodajalcev
Krvodajalci, člani našega aktiva krvodajalcev so se tudi tokrat odzvali pozivu občinskega odbora Rdečega križa. 46 krvodajalcev je prejšnji četrtek darovalo 18 litrov te najdragocenejše tekočine!_________________
Z dajanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za sočloveka in 46 krvodajalcev, ki si je lahko prejšnji četrtek odzvalo pozivu ljubljanskega Kliničnega centra, je darovalo skoraj 20 litrov krvi ter so tako morebiti še isti dan nekomu rešili življenje.
Sicer pa si bodo naši krvodajalci prihodnji četrtek ogledali Klinični center na strokovni ekskurziji.
Pokal
Gorenja
NAMIZNI TENIS
Konec novembra je v Rdeči dvorani potekalo prvenstvo-Gorenja v namiznem tenisu za ženske in moške ekipe. Med ženskimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Pralno-pomi-valne tehnike pred Servisom, Galvano I in Galvano II ter ZHT—plastika in ZHT—zamrzovalne skrinje. Prvo mesto med moškimi ekipami je bila najboljša ekipa Tehnološke opreme, za njo pa so se razvrstile ekipe DSSP I, ZHT-zamrzovalne skrinje, ZHT-plastika, RKS I Servis, DSSP II, Galvana II, Profesionalna elektronika, Galvana I, RKS II in ZHT—zamrzovalne omare.
Sodelujte — dopisujte!
Naš telefon je 133, II ACT
OBVESTILO NAROČNIKOM KNJIG PREŠERNOVE DRUŽBE
Od 16. decembra dalje lahko naročniki letošnje
zbirke Prešernove družbe prevzamete knjige v Oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost. To storite čim prej!
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.