Štev. 19
Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	10'—
Pol leta	.	.	„	5‘—
Četrt leta	.	.	„	2'50
Mesečno	.	.	„	1*—
Zunaj Avstrije: ===== Celo leto	.	.	K	15- —
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Letnik VI.
Ins er ati al? oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne pet C vrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniSlvo: Maribor KoroSka ulica 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Slovenci !	Slovenke !
Za nedeljo, dne 3. maja 1914 Vas kliče Slovenska Kmečka Zveza
na občni zbor v Celje.
Lokal : „Beli vol“.
Začetek točno ob 1. uri popoldne.
Niš pravic I Govori voditelj koroških Slo vencev dr. Janko Brale is CaSovca.
MnOglO davkOV i Govori deželni odbornik in drž. poslanec dr. K. Verstovšek
Somišljeniki na plan!
Zasedanje delegacij.
V torek, dne 28. aprila, so se odprla vrata avstrijske delegacije. Ob 3. uri popoldnje so se sešli delegati k otvorilni seji pod predsedstvom starostnega predsednika barona Fuchsa. K besedi se je oglasil kot prvi govornik socijaldemokrat dr. Ellenbogen, ki je protestiraj, proti temu, 'da se sklicujejo .delegar čije v času, ko. se vlada v Avstriji brez ustave in je predlagal, da se delegacijsko zasedanje ustavi za toliko časa, dokler ne zavladajo v državi zopet ustavne razmere; dokler se ne skliče državni zbor. Nato se je pa oglasil ministrski predsednik! Stiirgkh in u-temeljil zakonitost delegacij skega zasedanja s § 10 zakona z dne 21. decembra 1867, kjer se določa, da se mora vsako kalendarno leto obnoviti volitev delegatov. Za to pa, ne govori samo paragraf, ampak je tudi ta običaj. Sicer pa je poslanska zbornica sama izjavila, da napravi poskus, da se udejjstvi sporazum med strankami in narodnostmi in poišče sredstva za upeljavo zadovoljivih razmer v našem parlamentu. Starostni- predsednik baron Fuchs je nato izjavil, da sedaj ne more dati na glasovanje predloga dr. Ellenbogena, ker se konstituiranje delegacije ne sme prekiniti. Nato se je vršila volitev predsednika po glasovnicah in izvoljen Je bil z vsemi; 54 glasovi grof SylvarTarouca. Istotako je bili splošno izvoljen za podpredsednika dr. Leo* Za zapisnikarje so izvoljeni: delegat dr. Korošec, knez Lobkovic, Mastalka in pl. Mühlwert. Nato je dal novo izvoljeni predsednik na glasovanje predlog dr. Ellenbogena, ki je bil z vsemi glajsovi proti 7 glasovom odklonjen.
Po se i so se konstituirali odseki. Armadni odsek:	načelnik knez Schönburg, njegov namestnik
Lecher; finančni odsek: načelnik Grabmayr, njegov namestnik Sedlak; bosanski odsek:	načelnik Lan-
genhan, njegov namestnik MensdorffKPouilly; peti-oi.'ski odsek si je izvolil za načelnika poslanca Kadl-caka. — Delegatom se je naznanilo), ‘da se, ko se jim izroči, „rdeča knjiga“, zasedanje delegacij za 8 dni prekine, — Od delegatov HrVajško-slovenskega kluba se volijo v odsek za zunanje zadeve:	Šušteršič in
Korošec; v odsek za bosanske zadeve: Korošec in Laginja; v finančni odsek: Korošec; v vojni odsek Korošec in Šušteršič; v peticijski odsek: Laginja.
Istega dne ob 5. uri popoldne se je otvorila tudi ogrska, delegacija ; opozicijonalni poslanci S3 je niso udeležili. Za predsednika je bil izvoljen grof. Zichy, za njegovega namestnika pa Beöthy.
Viaria je predložila delegacijam skupni proračun za čas od 1. julija 1944 do 30. junija 1915; glar vne številke so sledeče: zahteve zunanjega ministrstva 19,630.7154 K, to je za 798.017 K več kot lansko leto a (za armadne potrebščine 494,030.572 K, to je za 55,982,211 K več nego doslej. Potrebščine celotnega proračuna znašajo 585,722.519 K. Specijalni krediti za armado znašajo 81,310.000 K, za vojno mornarico
101,000.000 K, skupaj 182,310.000 K; od tega bo pia. čala avstrijska polovica 115,949.160 K in ogrska polovica 66,360.840 K. Ustanovitev, poslaništva v Albaniji nas bo stala 90.800 K; dalje je za spremenitev honorarnega konzulata v Mona.kovem v generalni določena svota 52.300 K.
Strašne so končno denarne zahteve vojne mornarice; namreč 4 bojne ladije (VIII., JK-, X., in XI.) po cirka 24.500 ton v vrednosti 328J208.000 K; 3 križarke (K, L, M) po okoli 4800 ton, 46,347.000 K; 6 torpedovk po .800 ton, 20,147.000 K; 2 donavska monitorja po cirka 520 ton, 4,884.000 K itd-* *
*
V sredo, ob 10. uri predpoldne, je prestolonaslednik Franc Ferdinand kat zastopnik cesarja sprejel avstrifisko delegacijo, ob 5411. uri pa je sprejel o-grsko delegacijo. Predsednik, avstrijske delegacije, grof Sylva iTarouca, je nagovoril prestolonaslednika ter je med drugim dejal, da se je sicer mednarodni položaj poboljšal, da pa nikakor ne moremo gledati še v rožno bodočnost. Mi željmo in potrebujemo miru, da popravimo gospodarsko škodo in da se v melali države razvije novo gospodarsko življenje. Mi smo oddalieni od agresivne politike, želimo pa in mislimo, da tudi lahko zahtevamo, da prenehajo ob
naših mejah pojavi, ki nas vznemirjajo dalje in ‘da napram od strani zlohotnega soseda improvizirani o-ficijelni ajli neoficijelni sovražni propagandi z vso resnostjo nastopimo. Govornik se je konečno zavzel za izpopolnitev mornarice v interesu politične in gospodarske moči države.
Na pozdravni nagovor je prestolonaslednik prebral naslednji prestolni govor: Njegovo Veličanstvo mi je poverilo častno nalogo Njegovo Veličanstvo tu zastopati. Ja~z sem vaše zagotovilo zveste udanosti do osebe vladarjeve sprejel z živahnim zadoščenjem in bom takoj o tem vladarja obvestil. Od zajdnjega zar sedanja ‘delegacij se je mednarodni položaj znatno in razveseljivo olajšal. V ozki zvezi z zavezniki ima vlada Njegovega Veličanstva kolikor mogoče dragocene odnošaje z vsemi kabineti za ohranitev in utrditev miru v Evropi, na kar bo tudi dalje djelovala. Nastop princa Viljema na alba|nskem prestolu je'jamstvo za uspešni razvoj nove kneževine. Najboljše želje Njegovega Veličanstva spremljajo novega albanskega vladarja pri njegovem miroljubnem, kulturnem delu. Zahteve armade se gibljejo v normalnih mejah. Očigled hitrega napredka brodovja vseh vlasti je zahteva po večji svoti za izboljšanje naše vojne mornar rice postala neizogibna. Z novo bosanskd-hercegovs-ko železnico se bo 1 udovoljilo neodložljivim strategič-nim in gospodarskim pogojem. Od Njegovega Velič. sem pooblaščen, Vam izročiti za Vašo izkušeno požrtvovalnost in za izraze Valšega paitrijotičnega čuvstvovanja najvišjo zahvalo tor (najsrčnejše spremljam Vaše delo’z željo po najboljšem uspehu.
Po prestolnem govoru se je prestolonaslednik nekaj časa razgovarjal s predseldnikom in podpredsednikom avstrijske delegacije in z veseljem povdar jal, da se je cesarju zdravje obrnilo na boljše.
as	-
Ekspoze grofa Berchtolda.
V odseku avstrijske delegacije zaf zunanje zadeve je grof Berchtold podal popoldne svoj ekspoze. Začel je z Albapijo in dejal, da je splošno navdušenje, s katerim je albansko ljudstvo sprejelo kneza, Viljema, ugodno znamenje za uspeh njegove misije! Upa, da bo mirno regeneracijsko delo v balkanskih državah po krvavih vojskah pospešilo njihovo prijazno razmerje do monarhije. Srbija se je med balkansko krizo zopet lahko prepričala, da smo ji bili vedno naklonjeni in če še ne umeva naših dobrot, nas to ne sme motiti, da ne bi, varujoč najše lastne interese, gojili kolikor mogoče prijateljske odnošaje napram nji. S Crnogoro smo si redno prizadevali, o-
PODLISTEI.
V deželi Faraonov.
Dr, M. Slavič.
(Dalje.)
Samo enkrat v letu, zadnji dan ramadana, je slovesna molitev, h kateri prihaja tudi podkralj. Vseeno še pa obdajajo ponosno ti stebri veliki dvor ali sahn, kakor se arabski imenuje, kjer je v sredini vodnjak za umivanje pred molitvijo. Na vzhodni strap ni je 6 vrst stebrov, ki so združeni z loki ter pokriti s streho. Na dvor pa je tudi ta prostor odprt, tako da ljudstvo vidi v to stebrišče, kjer je v zidu kiblaiin prižnica pred zidom. Izpod stopnic te prižnice je potegnil dragoman star meč, ki ga bojda kaže pridigar, da spomni ljudstvo, kako so se borili mohame-dani z mečem za svojo vero.
Prazne vere smo pa tudi tukaj nekaj našli. Dva sttebra sta precej blizu skupaj, tako da se- debelejši človek ne more preriti skozi njiju. Toda prazna vera pravi, da pride le pravični skoz ta dva stebra. Na drugi strani so del kamna na .enem stebru lizali ljudje s svojim jezikom v upanjti, da jih to ozdravi v bolezni; tako močno, da je jezik krvavel in je bil kamen radi tega rdeč. Dragoman nam je hotel to posebnost pokazati. Začudil se je pa sam, da je kamen posut i navadno malto na lem mestu. Nekdo je s tem -naredil konec tej prazni veri, le malo peg še je rdečih, do katerih ni prišla malta. Iz ne visokega minareta je opoldne klical k molitvi mueddin, kakor to dela na dan v celem petkrat, dagli v mošejo ni prišel nihče.
Po slta.rosti druga mošeja je Ibn Tulu nov a, sedaj ne več rabljena, ki jo je sezidal Ahmed ibn Tulim, ustanovitelj dinastije Tulimidov v letih 876—879 po Kr.,, ki zavzema prostor 17.000 kvad. m. Stoji v starem delu Ka(ire, ki so ga ustanovili prvi arabski vladarji še pred sedanjo Kairo, ki je ustanovljena 1. 969 po Kr.
Nadaijni razvoj mošej nam kaže Hasanova mošeja, zidana za sultana tega; imena v 1. 1356—1359. Dvor pod milim nebom je manjši, ožji, dočim so stebrišča krasne stavbe s kupolo. Tie stajvbe niso več samo za ograjo, ampak so samostojne, služeče še ob enem drugim namenom* Tako je nai eni strani za svetiščem, kiblo, grobišče ali mavzolej za sultana, na dveh drugih straneh so pa prostori aji dvorane za verske šole, na četrti strani pa stavbe za druge namene s hodniki na dvor, ki je 35 m dolg in 32 m Širok. Svetišče, kjer je kibla in prižnica, je krasno o^ kinčano. Mošejin minaret je najvišji v Kairi, namreč 8154 m, dočim je Tülunov samo 40 m, Amrov pa 32 m visok. V svetišču še je kot posebnost omeniti lep oder, dikke imenovan, ki stoji na strani proti dvoru. Iz dvora, kjer je zbrana množica vernikov, se namreč ne vidi do kible in do prižnice; tudi se govornika na prižnici ne more tako daleč razumeti. Zlato stoji na odru pomočnik govornikov, ki razloži odtod ljudstvu, kaj se godi znotraj. Tudi pri molitvi mora ljudstvo na motilca na odru gledajti, da ostane v taktu kakor pri nas gledajo pri telovadnem nastopu telovnnc' na oder, kjer telovadi predtelovadee.
Na drugi strani ceste je najnoyejSa, šele 1912 izgotovi)] en a mošeja Ri fai j e, lepa zgradba, ki je zlasti znaimenita radi tega, ker je v Stranski kapeli grobišče podkralja Ismaila in njegovih ožjih sorodnikov. Na visokih odrih ali katatalkih, kakor so pri nas pri slovesnem mrtvajškem opravilu, so krste, pokrite z dragocenimi preprogami. Cela uprava je jako dragocena. V to kapelo hodi molit tudi sedanji podkralj ob določenih dnevih. Ker mora po mohamedanski navadi dalje časa ostajati v molilnici, mora tudi v njej kaj zavžiti. Kazal se nam je srebrn samovar in drugo srebrno orodje, kar sc potrebuje, da v tem mavzoleju zavižijajo čaj. Kaže se tudi lep, bojda 140 let stari koran, iz katerega na lepem stojalu Čita in moli takrat podkralj.
Od teh dveh, na zadnje imenovanih mošej vodi cesta čez trg Rumele na grad. Na, tem trgu se zbira
vsako leto romarska karavana, Id potuje v največje mohamedansko svetišče v Mekki. ITjakrat je v Kairi velika slovesnost. Dostojanstveniki so pod rdečimi šatori prisotni pri odhodu. Vse mesto je na nogah. Še okna zagrnjenih harimov se odprejo " in žene s pajčolanom smejo gledati na ulice. Vojaki spremljajo nekaj časa karavano na, čelu, kakor pri nas procesijo na Tetovo. Velblodi so krasno pokriti, na. grebenih imajo palmove vejice z oranžami. [En velblod nosi nekako stojalo v obliki piramide z lepimi preprogami kot znamenje kraljevega) dostojanstva. Arabska godba spremlja potujoče.
V bližini Mekke slečejo svojo obleko ter gredo bojda v samo dveh rutah na telesu okoli svetišča, ki se imenuje kaba, ter poljubljajo ;tam črni kamen in poslušajo pridigo. H koncu je veliko darovanje. Ta dan jie za vse mohajmedance največi praznik. Imenujejo ga veliki beiram. Na koncu postnega meseca, ramadana, je pa mali beiram, praznik radi veselja, da je prenehal post. K temu malemu beirajmu dobivar jo otroci darila, kakor pri nas za Božič, prijatelji si želijo srečo, podkralj sprejema visoke uradnike, kakor pri nas delajo za novo leto.
Vsak mohamedan bi naj bil vsaj enkrat v življenju v Mekki. Rpmar, ki je bil tam, dobi potem častni naslov hadži in nosi zeleni turban na glavi, dočim je pri nehadžijih barva turbana, drugačna.. Ko se vračajo hadžiji, jih slovesno sprejmejo. DVanajjst strelov iz kanonov naznanja njih prihod na gradu v Kairi, kamor prihajajo v slovesnem sprevodu.
Na gradu imamo v Mohamed-Alijevi mošeji obliko, do katere so se dozdaj razvile mošeje. Dvor pod milim nebom nima več tistega pomena ko nekdaj, je bolj postranska .stvar; ima še pa. studenec za umih vanje in je obdan z obokanimi galerijami. Molitveni prostor s kiblo in prižnieo je glavna stavba sama zase.
Mošeja se imenuje alabastrska/. ker je dosti -vPileca alabastra porabljenega v zidavi, ali pa po ustanovniku Mohamedu Aliju Mohamed-Àlijeva. Mo-
hraniti z njo dobre, odnošaje. Bolgarijo bodemo pri njenem prizadevanju, nove pokrajine kulturno dvigniti, slejkoprej gospodarsko podpirali, Ziame je bilo neprecenljive vrednosti, da sem se povodom obiiska Venizelosovega, ki se je vršil februarja na Dunaju, mogel prepričati,, da se naše dobro razpoloženje na-pram Grčiji v Atenah ni napačno umevalo in se v-kljub nekaterim težavam pravilno cenilo. Od tistega časa smo se začeli pogajati z grško VlaJdo, in sicer glede trgovinskih pogodb in zelieznšl^ih konvencij. Kar se tiče Turčije, cenimo mi njeno moč in upoštek vajoč nezmanjšani obstanek otomanske države bomo vse storili, da se Turčija politično in gospodarsko o-krepi. Rumunija nas ni razumela; , in posledica tega je, da je bila: nekaj časa neprijazna naši monarhiji. Ne da bi zapirali oči pred dogodki v Rumuniji, smo vendar prepričali, da ne more nobeden resen ru-munski politik migliti na to, da bi stavil velike u-godnosti na kocko, ugodnosti, do katerih so Rumuniji pripomogli samo ozki prijateljski odnošaji z nami. Glede velevlasti povdarjam pred vsem da tro-zveza, ki je med balkansko krizo pokazalaisvojo trdno , sestavo, tvori neizpremenjeno podlago naše zunanje politike. Nato se spominja mintotefc-s toplimi simpatijami sprejetega obiska nemške^fj^arja v Schönbrunnu in Miramaru, kakor tudi Opatijskega sestanka z laškim zunanjim ministrom. Kar se tiče specijelno naših odnošajev do Angleške,. odgovarjajo ti popolnoma duhu tradicijonelnega prijateljstva, ki trdno veže monarhijo s tem kraljestvom. Daljši obisk, ki ga namerava napraviti britanska eskadra v nar Šem Jadranskem morju, bo nam dal priložnost, spoznati ta prijateljska čustva. Naše razmerje do Rusije nosi prejkoslej trajno prijateljski značaj. Spričo izrecno miroljubnih tendenc carske države in velikih kulturnih nalog ruskega narodnega 'gospodarstva menimo, da smemo pričakovati nadaljnji zaupanja-polni razvoj naših odnošajev. Besede globoko občutenega občudovanja, katere je nedavno posvetil min., predsednik Francije našemu vladarja, so upoštevanja vreden pojav prijateljskih odnošajev med francosko vlado in monarhijo. Da monarhija slejkoprej o-hrani svoj položaj kot močan konzervativni faktor in element reda in miru, se stavljaj o velike zahteve na dajalno zmožnost in požrtvovalnost monarhije. Naloga merodajnih državnih in družabnih činiteljev bo, to s podvojeno skrbjo za nadaljnji razvoj vseh narodnogospodarskih predpogojev upoštevati. Zunanje ministrstvo bo s tem, da bo gospodarsko otvorilo velike pokrajine v drugih delih sveta, stremljenje pio-narhije po gospodarskem napredku z vsemi močmi pospeševalo.
Prestolni govor in ekspoze grofa Berchtolda sta v delegatskih krogih in tudi v javnosti vzbudila precejšnjo senzacijo. Mnogi, M so računali na bolj obširnejša in stvarna izvajanja, niso prišli na svoj račun. „Magyar Orszag“ pravi, da je prestolni govor napravil ufiis, kakor da bi nosil značaj same formalnosti.
Za slovenske kulturne zaktev©.
V nedeljo, dne 26. aprila, se je vršilo v Gorici sijajno uspelo manifestacijsko zborovanje za slovensko univerzo, ki ga je sklicalo slovensko goriško a-
hamed ’Ali jo je začel zidajti, dogotovljena je pa bila šele leta 1857 pod Saidom. Pri vhodu v posebni kapeli počiva na visokem katafalku truplo Mohameda Alija. Molitvena stavba je posneta po carigrajski cerkvi Svete Modrosti (Hagij|aj Sofija) ter je mnogovrstno in pestro okrašena. V visokih kupolah visi na tisoče svetilk. Dragoman je pravil, da je bila po teh tisočih majhnih lučic v mošeji čarobna razsvetljava: zdaj je pa napeljana elektrika, ki razsvetljuje premočno.
Ta mošeja s svojo veliko kupolo s polumesecem na vrhu sredi več majhnih kupol in s svojima pred mošejo se v sinjem nebu zgubljajočima vitkima minaretoma je poseben kras iri glavni znak današnje Kaire. Ustanovitelj sedanje dinastije ji je dal ta pečat, ki je pa poškropljen s krvjo. Blizu mošeje je namreč visoko obzidana ulica, kjer so Alijevi Albanci leta 1811 ubili 480 Mamlukov. Na drugi strani se pa kaže kraj, kjer si je rešil življenje edini Mamluk, Amin beg, s tem, da je skočil s konjlem v globok grajski jarek. Na obzidju se kaže podoba podkve, ki se spravlja v zvezo s tem činom.
Na gradu Še je ena znamenitost, Jožefov stucje-nec, Bir Jusuf. Sultan Jožef S al adiri, Salahedđin Ju-suf, ki je začel zidati ta mestni grajcl ali ciitadelo, je dal izkopati tudi ta 88 m globok vodnjak. V globočini 48 m so gonili voli nekdaj sakije ali vodo-lzajemalno pripravo. Odtod je grad dobival vodo, ki se pa zdaj več ne potrebuje, ker imajo druge vodne naprave. Ime spominja na svetopisemskega eglptskega Jožefa. Legenda lokalizira tudi njegovo ječo na ta grad sultana Saladina, ki je vladal 1169—1193 po Kr.
Prebivalci mestnega grada so zdaj večinoma samo angleški vojaki v svojih vojašnicami. Mirno ponosno stojijo na svojih stražah. Njih kanoni so obrnjeni proti mestu. Na vznožju grada proti jugu so ječe.
Na vsaki strani gradu ob mokatamskem gorovju sta pa! prava kraja miru, mesta mrtvih, grobo-
kademično dijaštvo. Shod je otvoril gospod jur. Vodušek in predlagal za predsednika jur. Vrtovca, ki je izvolitev sprejel in kratko obrazložil pomen tega zborovanja. Shoda so se udeležili državni in deželni poslanec Fon in nekaj drugih poslancev. Prvi je govoril jurist Sedej. Narisal je živo poslednje dogodke, ki so izzvali. Slovence, da so se zavedli krivic, k'i nam jih tako brezčutno prizadevajo Nemci (in Italijani. Povdarjal je naravnost brutalno nasilje laških dijakov napram jugoslovanskemu dijaštvu, ki so se predrznih govoriti v svojem maternem jeziku na Re-voltelli. Z ogorčenjem kar najenergičneje protestiramo proti temu nasilju, ker Slovenci niso nič drugega zagrešili, kakor da so se posluževali pravic, ki jim gredo po državnih osnovnih zakonih, po naravnih in božjih postavah. Potem pa še zahtevajo, da jim da vlada še svoje vseučilišče v slovanski Trst! Napnimo Slovenci vse sile, da se nikdar ne bo v Trstu naselilo to iredentistično gnezdo, kar bo v, najve-cji interes naše Avstrije in njenega obstoja. Nato je razpravljal govornik, obširno boj za reciprocitete zagrebškega vseučilišča in vladni načrt, da naj velja to le za dijake iz Istre in Dalmacije. Z ostrimi besedami je govornik primerno osvetlil to ,vladno namero in zborovalci so z glasnim odobravanjem pritrdili njegovemu izvajanju. Naša zahteva je: popolna reciprociteta zagrebške univerze.
Kot drugi govornik je govoril katoliški akademik Zavadlal ■ in povedal, dai se Slovenci nahajamo v resnem trenutku, da je narodna kriza prikipela do vrhunca, da ni narodno vprašanje samo vprašanje narodne probude, ampak tudi narodne eksistence. V-prašati se moramoj, kako je mogoče, da se v 20. stoletju, v državi, kjer imamo vsi enako pravico, kako je mogoče, da se v tej1 državi s Slovani tako postopa. To je mogoče radi tega, ker vlajda ni s § 19i izpre-menila tudi svojega sistema. Zemlja je moč. Narod, ki jo izgubi, postane najemniki te zemlje. Industrija je pa še večje važnosti. In glej! Naši narodni nasprotniki, osobito Nemci, so spoznali odločujočo moč teh dveh faktorjev, odtod njih sistematično delo na poti iz Berolina clo Adrije. Do prepričanja mora priti Avstrija, da Če hoče eksistirati, more le kot država, pravjična tudi slovanskim narodom, ki so ji bili in ji bodo vedno zvesti. Boj, ki ga bijemo, je boj za našo eksistenco in za njeno* Zato naj da vlada Slovencem pravice v Šoli, v uradu, v javnosti;, dajte našim ljudem kruha na domači zemlji, ne vsiljujte nam tujcev !
Gospod državni in deželni poslanec Fon je moral žalibog še pred zaključkom zborovanja odiati in je zato sporočil po predsedniku zborovanja pozdrav v bnenu S, L. S. ter zagotovil, da bo ta stranka delala vedno v smislu sprejetih resolucK
Nato sta govorila poslanca dr. Podgornik in dr. Gregorin ter povdarjala nujno potrebo skupnega nastopa vseh Jugoslovanov.
K besedi se je oglasil še govornik g. Kremžar, ki se je v svojem govoru pečal osobito z „(ljubeznijo“ Italijanov in Nemcev do Avstrije,, Potem pa je omenjal naše zahteve. Ne le vseučilišče tudi vse druge šote zahtevamo, Pa tudi za trgovsko in obrtno naobrazbo mora Sikrbeti vlada, da dobimo Slovenci zopet svojo trgovino, kakor smo jo že imeli v srednjem veku, kakor priča slovenska cerkvena bratovščina, v Vidmu v letu 1452. Ko dosežemo tudi to, tedaj pa le
vi Mamlukov na južni, grobovi kalifov na severni strani. Čuden utis naredijo ta grobišča. Tu si namreč ne smemo predstavljati naših pokopališč z grobovi in križi, tudi ne nav aminih mohamedanskih grobišč z grobovi in kamni, na katerih je napis in ka,-ko znamenje, da se ve, kdo je pokopan. Ampak aa teh grobiščih so poteg grobov ali nad grobi ali okoli grobov stavbe, za, imenitnejšimi mrliči mošeje, za drugimi navadne hišice s štirimi stenami in z ravno streho. Tako je to grobišče del mesta zase, mesto mrtvih. Človek tu hodi po ulicah in mirno hiš, kakor pri stanovanjih živih. Mošeje so tukaj seveda manjše kakor druge, so samo nekaki mavzoleji ali kapele, pa jiateo lepe. v pristno arabskem slogu. Večinoma imajo kupole, nekatere tudi vitke minarete. Druge hiše so pa tako preproste, kakor pri nas kje na kakem majhnem pokopališču na pol razpadle mrtvašnice ali zapuščene viničarije. V te mošeje in te grobne hišice prihajajo sorodniki ob določenih dnevih žalovat. Po več časa ostanejo, tudi po tri dni, tako da imajo tam hrano in pijačo, po našem sedmine. Te grobne mošeje so večinoma pozidali mamluški sultani. Veliko jili že razpada. V novejšem Času se je sestavil poseben odbor (Comite de Conservation des Monuments de l’Art Arabe), ki ima nalogo, tudi te spomenike obraniti še dalje časa. Komaj 500 let stari ne morejo kljubovati času kakor 50001 etn c piramide.
Kraj molitve in učenja obenem je v^euciliščna mošeja p! Azi)ar. Nastala, je istočasno z današnjo Kairo. Goli ar. vojskovodja kalifa Muizza, iz rodu Fa-timidov. je z mestom (969) ustanovil tudi te mošejo 1. 970 po Kr. Kot „vseučilišče“ pa se je začela rabiti 1. 988, pod kalifom Azizom. Od stare mošeje je pa le še srednji del svetišča, vse drugo se je v teku let moralo večkrat popravljati. Oblika je še prav stara, kakor pri popisanih starih mošejah. Veljiki dvor je v sredini:	studenec za umivanje je pa, v stranskem
dvorišču poleg stanovanj dijakov. .Okoli dvora so pa
naprej na delo, ida se osvobodimo nemškega in italijanskega robstva.
Nate se je sprejela spiedeča resolucija, v kateri celokupno slovensko akademično dijaštvo v Gorici protestira najodločneje proti brutalnemu nasilju ita--lijanskih dijakov na Revoltelli v Tirstu; poživlja od-ločti oče činitelje, da store vse potrebno, da se Re<-voltella v doglednem času podržavi; poživlja jugoslovanske poslance, da z vsemi sredstvi preprečijo ustanovitev italijanskega vseučilišča v Tjrstu, ki je najvažnejša točka avstrijskega jugoslovanskega o-zemlja v naravnem in socijia|lnem oziru; zahteva, da se nemudoma izvede reciprociteta zagrebškega vseučilišča. ki pa nikakor ne sme biti kompenzacija za italijansko Vseučilišče in mora biti dostopna vsem avstrijskim Jugoslovanom in ne samo Istranom in pa Dalmatincem.
Vojna med 'Mehiko in Eedin-jenimi državami.
V krvavem sporu med Mehiko in Zjedinjenimi državami sie je pripetilo nekaj, kar je spremenilo že ves poljožaj. J užnoamerikanskc republike Argentini-ja, Brazilija in Cile so ponudile Zjedinjenim državam svoje posredovanje, da bi se omogočila rešitev krvar-vega spora mirnim potom. Predsednik Zedinjenih držav Wilson je sprejel ta predlog, toda le pod pogo-jem, če odstopi Huerta, predsednik republike Mehike, katerega Zedinjene države kot takega nočejo priznati. Tudi mehikanski zunanji minister, kateremu so istotako ponudile omenjene republike svoj posredovalni predlog, je sporočil, da sprejme posredovanje južnoameriških držav. Kakor se š|e poroča, iz Wap-hingtona, so se posredovalni akciji; južnoameriških aržav tudi pridružili evropski diplomati in v zadregi sta sedaj Huerta in Wilson, Prvi se noče umakniti kot predsednik republike, Wilsonu pa tudi vzburja živce možnost, da bi utegnila vojska trajati dolgo časa in bi bila zelo krvava, končno bi pa Zedinjenim državam ne prinesla nobene pomembne, najmanj pa kake teritorijajlne pridobitve, ker bi se temu upirala Anglija in bržkone tudi ostale velesile, osobito pa še vse južnoameriške države. Iz Mehike že prihajajo poročila, da postaja vpliv Huerte vsak dan manjši, in da se množe nasprotstva med njim in vlado od dne do dne. Mehikanski vstaši se ne morejo zediniti, da bi se oprijeli Huerte ter ga podpirali v boju zoper Zedinjene države. V letakih, ki so jih izdali in razdelili meid ljudstvo, očitajo Huerti, da je on sam zakrivil sedanji položaj in da je on sam kriv, da so se izkrcale na mehikanska tla severoameriške čete in s silo zavzele mesti Tiampieo In Veracruz. To pa pomeni padec Huerte in že se govori, da se je baje Huerta skril na neko tuje poslaništvo, ker se boji a-tentata na njegovo osebo. Zedinjene države pa, izkrcavajo z vso naglico številne čete na mehjikapsko o-zemlje, z namenom, da s fem pospešijo odlslop Huerte. Vrše se vsak dan krvavi spopadi med vojaštvom Zedinjenih držav in onim Mehike. Iz Zedinjenih držav prihaja vest, da nameravajo Zedinjene države v slučaju, če se Huerta ne umaikne v najkrajšem času, oficijelno napovedati vojsko Mehiki, kar bi pa povzročilo nove mednarodne zajdetljajje na svetovnem pozorišču,
IHHIH UMI ■MII MIHI—
hodniki ali dvorane s stebrovjem; na vseh straneh so še povrh prizidani prostori za stanovanja, knjižnico itd. Na vzhodni strani je svetišče, ki meri 3000 k vadi*. metrov in ima 9 ladij s 140 mramornatimi stebri. V njem je na vzhodni' strani kibla in poleg nje prižnica,.
To „vseučilišče“ še zdaj naredi utis cerkvenih samostanskih šol v našem srednjem veku s te razliko, da so naše srednjeveške šole bile že bolj razvite. Vzdržuje se to vseučilišče z verskimi ustanovami. Dijajki prihajajo največ seveda iz Egipta, pa tudi od drugod. Leta 1911 je bilo dijakov nič manj ko 9(541 in 587 profesorjev. Profesorji in dijaki so razdeljeni v posamezne skupine, pa tudi sekte, ki druga drugi nasprotujejo. Učijo se pa majhni stroci pisati in brati koran, fantje pa koran razumevati in razlagati. Ženske so pa, popolnoma, izključene iz mohamedanskih šol.
Poučevanje je kaj primitivno. Po hodniku Čepijo dečki okoli svojega, učitelja, ki sedi naslonjen na kako steno ter gleda, da je otročad kolikor toliko mirna, Eni črčkajo na svoje table arabske črke, drugi se uče kake stavke, ki jih je učitelj napisal na tablo, ter zibljejo venomer svoj gornji del telesa, ker so mnenja, da si s tem člojvek lažje zapomni. Ce kateri meni, da bo že šlo na papnet, gre učitelju naručeno povedat. Ce res gre dobro, ga učitelj pohvali, če ne, ga potrka v vzpodbudo s šibo, ki jo sicer tudi tisti okusi, ki ne da miru. Sicer pia miru, kakor je v navadi v evropski šoli, itak. ni, ker se vsak .svojo reč na pol glaisno uči,. Zato se sliši enako čvekali :e.kakor pri nap v ljudski šoli, če je oddih in učitelja ni v razredu.
Veči fantje imajo svoje kolegije v svetišču samem. Tam je boljše.. Že učitelj ali profesor izgleda bolj častitljivo. Sedi pa tudi ta na tleh in drugi Čepijo istotako na, preprogi v krogu okoli njega. Vsak ima svoj korap.
(Dalje prih.)
Äbstinentje pri papežu«
Kim, due 23. .aprila.
Doe 22. aprila .saio se zbrali zastopniki protialkoholnih organizacij v prostorni dvorani kamili lanskega .samojsjtana k prvemu zborovanju, Otvoril ga je predsednik mednarodne protialkoholne katoliške lige baron Ruys de Beerenbrouck' ter pozdravil došle romarje in domače rimske prijatelje protialkoholnega gibanja v francoskem, nemškem in holandskem jeziku, Določil se je vspored in podala razna pojasnila. Predsednik je sporočil kongresu izrecno željo papeževo, naj bodo katoličani, kakor v vsem,, tudi v protialkoholnem boju edini in složni. Ta opomin ni brez pomena, zakaj v Nemčiji se celo med katoličani kav-Uj„o med seboj strogi abstinenti in („zmerni ki“ ter s tem zelo škodujejo protialkoholni akciji.
Popoldne ob 5. udi je ,bdo istptam slavnostno zborovanje, katero sta počastila tudi dv.a kardinala: Casetta in Belmonte, ki je ob koncu tudi spregovoril ter kongresu sporočil pozdrav kardinalskega kolegija.
Govorili so zastopniki protiallkoholnjih organizam eij v raznih državah, za Nizozemsko predsednik sam, za Švico Jakob Biittler, za Beljgijo kanonik Douter-lun;que, za Francijo dr, Harmel, za Italijo prof. Be-tazzi, za Nemčijo župnik Maas (za abstinente) in pa Haw (za zmernike), za Avstrijo baron Pražajk, za Ogre župnik Schurger. Vsak je podal kratek pregled o protialkoholnem gibanju v svoji deželi. Baron Pra-žak je pohvalno omenil tudi še našo .„[Sveto vojsko.“ Marsikaj zanimivega so povedali razni govorniki. Holandci n. pr. so v prid . p roti alkio h ornemu gibanju priredili le eden cvetlični dan in nabrali so ta dan
100.000	frankov; s tem so ustanovili dvoje zdravišč za pijance. — Mi smo že tudi v tem listu priporočali slovenski brezalkoholni (dan, naj bi se ta dan, kar se drugače zapije, zbralo za kulturne namene in še zlasti za protialkoholno akcijo. Italijanski zastopnik je omenil, kako silne težave v protialkoholni akciji' imajo italijanski katoličani, a dostavil je tolajžilne besede: težave so zagotovilo nebeškega blagoslova.
Glavna reč, radi katere smo se sešli v Rimu, pa je bila: pokloniti se sv. očetu ter ,od njpga dobiti najvišje potrdilo in blagoslov za| naše težavno pa ve-levažno delo. Avdijenca pri sv, očetu je bila določena na 23. aprila ob 11. uri.
Ob 8. uri so se zbrali zastopniki abstinenčnih katoliških organizacij raznih evropskih narodov in držjav v lateranski baziliki, posvečeni velikemu abstinentu, sv. Janezu Krstniku. Kardinal ,va(n Rosshm je opravil za abstinenčne romarje tiho sveto mašo in delil med mašo sv. obhajilo. BUzu oltarja, pri katerem smo imeli sv, mašo, je grob slavnega Leona XII Ij. Oko se' mi jo ustajvilo na kipu romarja-delav-ca, ki stoji ob desni sarkofaga, v ledici drži romarsko palico, desnico steguje proti Leonu, ki se blagoslavljajoč dviga iz prestola, kakor je .imel navado, če so ga pri slovesnih prilikah prinesli med romarje. Pod delavcem je napis: „K očetu se od vseh krajev shajajo sinovi, da ga počaste.“ Tirudno telo velikega Leona počiva sedaj v mrzli kameniti rakvi. Omenjene besede pa veljajo tudi njegovemu nasledniku. — Praznik sv. Jurija, morilca grdega zmaja je danes. Alkohol jo ta moderni zmaj, dan za dnem zahteva švoje hekalombe. Bojevniki zoper tega zmaja smo se zbrali v večnem mestu, da s»e poklonimo vrhovnemu varihu najvlifšjih dobrin človeštvfa, da od njega dobimo potrdilo, bodrilo in blagoslov.
Po sv. maši nas je fotograf s kardinalom vred potegnil naj stekleno ploščico.
Ob 1411. uri smo se že zbirali na Petrovem tr-.gu. Švicarska straža, v pisani,. žolto-rdeči obleki nam pregleda vstopne listke, da bij se med nas ne vtepel kak nebodigatreba, Cez nekaj stopnic, pa smo na slovitem Damazovem dvorišču. Pokažejo nam preko Da-mazovega dvora na velika vrata. Tarn nas premeri od pet do glave druga straža, Prekorakamo dvoje, troje stopnic, pa nas sprejme v škrlat oblečen komornik in pokaže na hodnik, kjer si lahko posedemo in čakamo na to, kaj ima pritij. Na dnu hodniKja, stoji velikanski mramorna! kip Kristusa, vladarja sveta, v levici drži knjigo, v desnici vladarsko žezlo. Cel strop krasijo lepe freske, ki preds|tavJ|ajo pokrajinske slike, na. oboku so zgodbe nove zaveze. Hodnik je dal okrasiti in z okni zapreti Bij IX., prej je bil hodnik odprt. Od časa do časa se prikaže rdeče oblečeni, gladko obrit komornik in privede nove gruče ljudi, včasi tudi nekatere odvede v. skrivnostne zno’ tranjo prostore. Vsakovrstni jeziki se slišijo: holandski,, francoski, laški, nemški, slovenski, zakaj tudi 5 Slovencev so nas je znašlo, z ozirom naj naše .narodno število prav veliko. VsCm se kaže na obličju, da pričakujejo nekaj posebnega, velikega, kar bo ostalo neizbrisno v življenju vsakega posameznika. Tù Vidimo .gospodo z visokimi redovi, bosonoge frančiškane, rusaste kapucine, kamilijance z rdečimi križi na prsih, dame v črni svili, poleg mene stoji postarmi italijanska dama s prav moškimi brki. Enafsta ura je že davno minila, a Čakanju še ni ,konec. Mi težko čakamo, kako težavno pa Še mora biti papežu dan za dnem sprejemati ljudi ter jim kaj povedati in pri mnogih se gre l.e za to, da lahko rečejo: papeža sem videl. V resnici, podeljevanje avd jene je za slabotnega starčka nemala žrtev in izguba dragega časa. Pa ne gre drugače. Kristus je rekel : (Kdor je med vami prvi, naj bo kakor zadnji. Oče se mora pokazati svojim otrokom.
Naposled se nekaj zgane iam( pri vratih. Peljejo nas skozi dve, tri širne dvorane in postavijo v precej prostorno sobano, Tam spredaj stoji pozlačen prestol, zraven njega dve nižji stolici- Tu bomo torej videli papeža! Vsak se potiska naprej. Kmalu smo \si nagromadeni krog prestola* .„(Tako ne smete bati**, nam jako uljudno dopovedujejo in nas polagoma potiskajo nazaj proti stenam. Marsikdo je pri tem dobil brjdek občutek na kurjih očesih od sosedove pete. Komaj nas spravijo v red, že pride poivelje, da moramo dalje. Opravijo nas v neko manjšo sobo. Tu ni nobenega sedeža. Na tleh in ob stenah fine preproge, Maršali in drugi višji častniki dvorske straže so že tu, znamenje, da smo blizu svetega očeta, papeža. Globoki molk kakor v grobu. Tisti, ki smo videli nekdaj Leonove sprejeme, smo mislili, da pride preu papežem še cela vrsta gardistdv in monsin-jorj e v. Kar iznenadilo nas je, ko zagledamo naenkrat belo postavo v svoji sredi. Papež Rj X, stoji pred nami! Precej visoka, močna, od starosti malo sklonjena postava v belem talarju. Obličje je nekam pepelkastd-sivo, težke skrbi so pustile brazde na njem. Oči so zelo mile in žive. Z nekoliko zamolklim pa razločnim glasom nas je nagovoril sv. oče. Zar hvalil je za izraz vdanosti v posebni adresi, ki jo je predsedstvo izročilo. Izrazi svoje veselje, da nas vidi pred seboj in s povdarkom dodaj očetovski opomin :	Ost ta nit e st am o v i \ti n i in zvesti
pravilu, ki ste si gaza |č rt ali v boju proti a 1 k o h o li u i n njega škodljivosti v moralnem, materijalne m, gospodarskem oziru. N e bfo š k i bil aj g oslov naj spremlja vaše delov) a nje in v zagotovilo božjega blagoslova nam podeli svoj apostolski blagoslov, katerega so deležni ne samo navzoči, ampak vsi, katere vklenemo v svoj namen ter so nam mi i in dragi, Ob enem blagoslovi vse naše spominke.
In avdijenca je bila pri kraju, trajala je k večjemu pet minut. Z ozirom na rahlo papeževo zdravje so audije n c e sploh zelo skrčene.
(„(Ostanite stanovitni in zvesti svojemu pravilu“, ta očetolvski opomin in apostolski blagoslov velja tudi vsem našim udom „Sv. vojske“, zlasti tistim, ki so se oklenili abstinence. „Bodite zvesti in stanovitni!“ — Voditjelji naših protialkoholnih organizacij naj sporočijo udom blagoslov sv. očeta pa tudi opomin.
Adresat, ki jo je izročil sv. očetu glavni odbor, je spisana v francoskem jeziku , in obsega te misli : Odbor katoliške protialkoholne lige prosi, da sv. oče blagovoli potrditi in blagosloviti Zvezo in vse, ki se v njej vojskujejo zoper nezmernost, vzrok tolikih nesreč gospodarskih in moralnih. Okoli dve sto romarjev iz najrazličnejših krajev in narodov predstavlja danes pred sv, očetom mednarodno protialkoholno zvezo. Različni so po narodnosti in po jeziku, a edini v tem, da je alkoholizem postal današnje dni velika socijalna šiba ter resno ogroža mnoge katoliške narode. Tej pogubonosni povodnji se treba v bran postaviti ;z energičnim in zistematičnim deloin, zakaj sovražnik, s katerim se je bojevati, ima silno moč. Potreba skupne, enotne in močne akcije je leta 1999 rodila misel katoliške mednarodne protialkoholne lige, ki šteje sedaj že na stotisoče udovi Liga obsega v bratski zvezi popolne abstinente, pa tudi prave zmernike. Adresa izreka dalje papežu zahvalo, .daF ji je določil za protektorja modrega kardinala Meroiera, nadškofa maljinskega, ter zagotavlja sinovsko vdanost ligijnih čla/nov do sv. stolice. Za. ligo in njene zaveznice bo močna opora in bodrilo, če ji sv, oče podeli svoje potrdilo in blagoslov; bojevnikom, ki se z abstinenco, zmernostjo, ljubeznijo in osebnimi žrtvami vojskujejo zoper alkoholizem, bo dalo to novega poguma, da ne omagajo v težavni, uprav nadčloveški borbi.
Po papeževi avdijenci se je glavni odbor predstavil tudi državjnemu tajniku Merry del Valu, ki je v imenu papeževem na adreso dal tudi pismen odgovor. Sv. oče je radostnega srca sprejel izraze vdanosti zastopnikov katoliških protialkoholnih organizacij, Čestita k lepim uspehom moderne križarske vojske, M stoji na evangeljskih načelih in je podložna vodstvu cerkvene oblasti. Cerkev, je že tudi do sedaj posvečala pozornost alkoholnemu vprašanju, kakor je razvidno iz mnogih provincijalnih (in'škofijskih sinod. Sv. oče izrecno želi, da duhovščina v vseh dežel a li krepko podpira s poukom in v zgledom ve le (važno delo 1 j u ds ke vzgoje proti zlu, ki dela t o 1 i-k o š k o d je z La sti vne*kaierih d ie ž (e 1 a h.
Rim je govoril ...
Politični pregled.
Seja klubovi! načelnikov.
Predsednik dr. Sylvester sklicuje načelnike vseh parlamentarnih klubov h konferenci, ki se vrši dne 4. maja ob 3. uri popoldne. — Dr. Sylvester se je baje izjajvil, da bo pri vladi dela) na to, da se že Skliče državni zbor na 15. maja, da vsaj podaljša provizorij poslovjnega reda.
Deželnozborske volitve na Tirolskem.
Pondeljek so se n^lTIrolskem začele dež.-zb, volitve. Volila je splošna' skupina. Nemška krščansko-soemlna in Stara, katoliško-kanservativna stranka sta sklenili kompromis. Izvoljenih je 9 katoliških Nemcev, C katoliških Italijanov, 1 italijanski naciopalec in 1 soeialziF demokrat. Potrebne So 3 ožje volitve. Libe-
raid so na celi Črti propadli. Katoliška stranka si je priborila 2 mandata v mestnih okrajih.
Volitve na Švedskem.
Sestav nove druge zbornice je sledeč: desnica ima 86 mandatov, socijalni demokratje jih imajo 73. liberalci pa 71. Pri zadnjih volitvah je pridobila desnica 22 mandatov, socijalni demokratje so pridobili 9, liberalci pa so jih 31 izgubili.
Vstaja v Ulstru.
Kakor smo že zadnjič kratko poročali, dobiva vstaško gibanje med upornimi protestantovimi Ul-sterčani na Irskem vsak dan ostrejšo obliko. Ce bi bila angleška vlada pravočasno posegla vmes in zar branila s strogimi odredbami vsako utihotapljanjje o-rožja in zbiranje prostovoljcev, bi bilo vstaško gibanje že davno udušeno. Glasom poročil; je pa postal položaj v Ulstru v zadnjih dneh katastrofalen, Z veliko eneržijo razdeljujejo ulsterski prostovoljci vtihotapljeno orožje in angleška vlada je proti njim popolnoma brez moči. Očigled tej veliki nevarnosti se je odločila angleška vlada do energičnih korakjov. V bližini Belfasta je zbrala kanalsko vojno brodovje, ki je že dobilo povelje, da začne na dano povelje obstreljevati ulstrsko obrežje, Vlada je izročila vso politično oblast v Ulstru generalu Mac Redayju in njegov prvi korak je bil, da je proglasil v Ulstru vojno stanje. V Ulstru je izkrcanih več vojaških oddelkov s poveljem, da prodirajo proti upornim Ujlstrčar nom.
Novo šikaniranje naših kmetov.
Iz marib. okraja, 30. aprila.
Dandanes so činitelji, ki kmeta ne gledajo s posebno prijaznim očesom, res iznajdljivi, kar se tiče šikaniranja,. Ni dovolj, da se nalagajo kmečkemu ljudstvu vedno nova bremena, novi davki, oblasti prihajajo dan za dnevom Še z novimi sitnostmi.
Dosedaj je bilo v navadi, da se je vsakoletno klasificiranje konj vršilo po župnijah, ali pa na kraju, ki ni bil posebno oddaljen. Na primer so morali prignati kmetje iz Jarenlne, St. lijta, Svečine itd. svoje konje na Pesnico, oni v okolišu St. Lovrenca v St. Lovrenc itd. Letos pa je namesitnija določila, da se morajo prignati konji iz vseh občin mariborskega sodnega okraja v Maribor, in sicer na vežbaliŠČe na Teznu. Pomislimo samo, kako daleč ima uboga živina in ž njo vred njen lastnik iz St. Lovrenca ali iz Lehna ter Ruđečbpega v Maribor. In to v sedanjem, taiko delapolnem času! Tri dni izgubi marsikateri posestnik s to nepotrebno parado. Ljudje so zunaj hudo razburjeni zavoljo te nepotrebne novotarije. Cernu je namestnija to upeljala? Da olajša „težavno“ delo gospodom, ki so v klasifikacijski komisiji. Drugega tehtnega vzroka za to novotarijo ni. Ubogi kmet se mora s trudnim konjem mučiti mnogo ur daleč, zgubiti pri tem več dragocenega Časa in navadno tudi več stvitlih kronic. A to je bilo treba vse samo radi tega, da se gospodi olajša teža klasiiikapijsktega potovanja.
Izvedel sem, da tudi v drugih krajiji ni nič boljše. Kmet iz Dravskega polja se mi je pritoževal, da morajo kmetje ptujskega okraja vsi prignati svoje konje v Ptuj, prej je bila klasifikacija {tudi v Moš-kanjcih in St Lovrencu.
In lepo na tihem se je upeljala t3( novotarija. Ni bilo niti časa, da bi se merodajni: faktorji, nai pr. poslajhoi, pobrigali in protestirali zoper to novo o-bremenjevanje naših konjerejcev.
V naslednjem prinašamo natančen spored konjske klasifikacije v letu 1914, iz katerega se jasno razvidi, da je največja nerodnost, da morajo kmetje z natjskrajnih periferij okraja v sedanjem času, ko čaka toliko dela», goniti svoje konje v mesto.
Sodni okraj Maribor. Kraj: vežbaliŠČe na Te-zni. Petek, dne 1. maja, ob 7. uri zjutraj občine: Fram., Gorica, Ješenee, Loka, Rače; ob 2. uri pop.: Sv.. Marjeta na Dravskem polju. — Sobota, dne 2. maja, ob 7. uri zjutraj, občine: Morje, Podova, Orehova vas, Ranče, Skoke, Gornje Hoče. — Pondeljek, dne 4. maja, ob 7. uri zjutraj,, občine: Pohorje, Pivola, Rogoza, Slivnica, Spodnje Hoče, Bohova, — Torek, dne 5. maja, ob 7. uri zjutraj', občine: Vrhov dol, Studenci, Limbuš, Dogoše. — Sreda, dne 6. maja, ob 7. uri zjutraj, občine:	Smiklavž, Pekre, Po-
brežje. — Četrtek, dne 7, maja, ob 7. uri zjutraj, občine: Sv, Martin pri Vurbergu, Gornji Duplek, Razvanje, Tezno, Cvetkovci; ob 2. uri’ popoldne: Radvanje. — Petek, dne 8. maja, ob 7. uri zjutraj, občine: St. Peter, Ciglence, Rečen jak* Kumen. — Scuota, dne 9. maja^ ob 7. uri zjutraj, občine: Lehen pri Ribnici, Sv. Lovrenc pri Mariboru, -t- Pondeljek, dne 11. maja, ob 7* uri zjutraj, občine: Rudeč) breg, Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Smolnik, Janžev vrh. — Torek, dne 12. maja, ob 7. uri zjutraj., občine: Slemen, Boč, Selnica ob Dravi, Kamnica, Jelovec pri Kamnici, Krčevina, Sv. Križ, Bre-sternijca, Rošpoh. — Sreda, dne 13. maja, ob 7. uri zjutraj, občine:	Sv. Jurij ob Pesnici, Plač, Gornja
Sv. Kungota. — Četrtek, dne 14. maja, ob 7. uri zjutraj, občine: Dobrenje, St. Ilj, Gradiška, GrUšo-va, Jarenina, Sv. Jakob v Slov. gor.; popoldne ob 2. uri: KaniŽa, Lajtersberg, Sv. ’Marjeta ha Pesnici, Lobnica, Ruše. — Petek, dne 15. maja, ob 7. uri zjutraj, občine : Plbderšnica, Poljčka ves, Pesniški
dvor, Ranca, Špičnik, Slaltinski dol, Dragučova, Vrtiče, Svičina, Vukjpvski dol, Selnica ob Muri, Ceršak; ob 2. uri popoldne: Spodnji Duplek, Cirknica, Vosek.
Sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah. Kraj: Živinsko sejmišče v St. Lenartu v Slov. gor. Sobota, dne 16. maja, ob 7. uri zjutraj, občine: Gočova, Senarci, Verjane, Ihova; ob 2. uri popoljdne:	An-
drenci, Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Benedikt v Sl. gor., Sv, Trojica, Sv. Trije kralji. — Pohdeljek, 18. maja, ob 7t. uri zjutraj, občine: Gornji Porčič, Oisek, Smolinci, Župetinci, Drvajnja, Tlrotkova, Cagona. — Torek, dne 19). maja, ob 7. uri zjutraj, na trgu, občine: Sv, Jurij v Slov. gor., Jablance, Ledinek, St. Lenart v Sljov. gor., Spodnji Porčič; ob 2. uri pop.: Biš, Brengova, Cogetinci. — Sreda, dne 20. maja, ob
7.	uri zjutraj, občine:	Kremberg, 'Maina, Srednji
Gasteraj, Zgornji Žerjavci, Zgornja Voličina. — Petek, dne 22. maja, ob 7. uri zjutraj, občine:	Žitce,
Bartinje, Žikarce, Selce; popoldne ob 2. uri: Ragoz-nica, Zamarkova. — Sobota, dne 23. maja, ob 7. uri zjutraj, občine: Gornja Ročica, SetarjevagRadehova, Žitence, CrmljenŠak, Spodnji Gasteraj; ob 2. uri popoldne: Spodnji Žerjavci, Spodnja Voličina, Zimica, Korena.
Sodni okraj Slov. Bistrica. Kraj: Slov. Bistrica, živinsko sejmišče. Četrtek), dne 18. junija, ob 7. uri zjutraj, občine: Frajhajm, P Idei, Kalše, Črešnjevec, Žabljek, Laporje, Lušečka vas, Sv. Martin na Pohorju, Modraže, Gornja Bistrica, Poljčane, in Studenice; ob 2. uri popoldne :	Sv. Ana, HoŠnica,
Dežno, Hrastovec, Jielovec-jMakole, Pečke, Brezje, Stanovsko, Štatenberg, Stopno, Verholje. — Petek, dne 19. junija, ob 7. uri zjutraj, občine: Bukovec, Gabernik, OgljenŠčak, Gornja Ložnica, Vrhloga, 0-šelj, Gornja Poljskava, Pokoše, Pretrež, Ritoznoj, Sentovec, Kovača ves, Smreönq, 'Tinje, Slov. Bistrica, Bojtina, Cigonca; ob 2. uri popoldne:	Spodnja
Ložnica, Spodnja Novavas, Spodnja Poljskava,
Mogoče bi se še dalo za občine, ki bodo imele klasifikacijo Še le v sredini meseca maja in v juniju, doseči, da bi obveljala stara zbirališča, Naj Še merodajni činitelji izpregovorijo odločno besedo pri nasnestniji.	%
Raznoterosti.
Iz evidenčne službe;. Višji evidenčni zemljemerec v. Brežicah, Emanuel Martiny, je premeščen iz Brežic v Gradec.
Iz pol. službe. Računski podčastnik 87. pešpolh ka v Pulju 'Martin Smigoc je imenovan za kancelista za okrajno glavarstvo v Ljutomer.
Iz poštne službe. Poštarica Ana Niefergall v Planini je premeščena na svojo lastno prošnjo v Braslovče.
Osebna vest. Vič. gospod Jakob Tajek, duhovnik naše lavantinske škofije, je postal ceš. kraljevi vojni nadkurat v sedmem plačilnem razredu. Srčno čestitamo !
Duhovniške vesti. C. g. Nikolaj Jamšek nastopi župnijo Razbor nad Loko. Prestavljeni so naslednji gg. kaplan:: Pavel Žagar iz Mozirja kot IT, kaplan v Trbovlje, Janez Luskar iz Vidma v Mozirje, Anton Kovačič iz Majšberga na Videm.
Odgovorite! Na nedeljskem shodu je dr. Ravnihar izustil tudi trditev, da „sta napreden in naroden dandanes istovetna pojma.“ S tem se odreka V,
L.	S. in vsem Slovencem kajtoliškjega svetovnega na<-ziranja narodnost. Slišimo, da nekaterim gospodom ni prav, da smo pokazali ta shod v pravi luči* Toda naj nam odgovorijo, ali se ne istovetijo s temi nazori, ki so se propagirali na shodu! Kdor v „nelibe-ralcu“ vidi „neslovenca“ — ne zasluži resnega vpo-števanja.
Vprašanje na Dramatično društvo v Mariboru. Na nedeljskem shodu v Narodnem domu je med drugim izrekel dr. Kukovec tudi to-le: „Kaj napa pomaga, če goji vaše;, (Dramatično društvo še tako skrbno dramatiko, če so igre Še tako dobro obiskovane, če pa pri tem zanemarjamo delo v okolici in na deželi in če ne sitjorimo nič, ali pa bore malo, da si pridobimo mandatov na deželi.“ S temi besedami je reklamiral fdr. Kukovec Dramatično društvo za-se in je javno proglasil kot narodno-napredno, to je liberalno institucijo. Ker nam je pa do sedaj Dramatično društvo vedno zatrjevalo, da je ono nad strankami), da nima s politiko ničesar opraviti, Je sedaj po apodiktični trditvi dr. Kukovca mogoče le dvojno: Ali je Dramatično društvo res institucija Najrodne stranke, in so bile torej njegove trditve napram nam le pesek v oči in neresnične, ali pa je govoril dr. Kukovec) na nedeljskem shodu neresnico.: Ker torej tretje ni mogoče, vprašamo Drajmatijčno društvo odločno in z vso mirnostjo, da zavizame svoje tozadevno stališče, sicer smo primorani izvajati konsekvence*
Zaspan poslanec je dr. Kukovec. Na liberalnem snodu v Mariboru ni vedel o yspehu slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru drugega povedati, nego dä je njena pridobitev udarec po slovenski stavbnli obrti. Resnične politične in pred vsem gospodarske pridobitve pa je liberalni poslanec seveda prespal, Cisto naravna posledica takega po-slančevlanja je spoznanje, da se lahko tudi v Celju sladko spi in da je tako spanje bolj po ceni kakor v Gradcu, kjer gre spanje na stroške dijet. Tako so
začeli filozofirati razni merodajni činitelji; v Narodni; stranki in dr. Kukovec je to politično: razmišljevanje’ priznal za resnično s temT da je> sklenil,, ne več kandidirati za deželpi zbor. Sicer pa ni treba liberalcem: dolgo iskati politika, ki bi v Gradcu nadaljeval Ku-kovčevo politiko spanja. Ruški Lingl je v nedeljo na liberalnem shodu v Narodnem domu tako: sladko zaspal in spal ...
Blumentag v Mariboru bo- soboto-, oz, npdeljby Zbiralo se bo baje za mladinsko: oskrbo. Ne bi imeli ničesar proti temu, če bi bilo naše nemštvo le količkaj sposobno, postaviti se na stališče humafiitete. Pa nemški nacionalizem, ne pozna ne krščanstva, in neprave človekoljubnosti, še manj pa pravičnosti. Vse-,, karkoli vzame v roke in izvrši, vse mu mora služiti v nemško-ljberalne namene. To v-elja tudi o Blumen-tagu. Slovenski denar bi jim ugajal, porabil pa bi se za nemške zadeve. Zatrjujejo sicer, da je prire*-ditev popolnoma nepolitična in nadstrankarska, toda to je samo zatrdilo z besedo. Zakaj pa ne vzamejo v odbor za to prireditev nobenega Slovenca, ki bi imel pogled v celo manipulacijo ijn kontrolo nad njo* Predobro namreč poznamo najše Nemce, da bi zaupali še njihovim človekoljubnim besedajm. Tudi kadar govorijo o humaniteti, tiči za to belseđo mržnja in pa na-sprotfstvo zoper vse, kar je katoliško in slovensko. To našim pristašem v preudarek!
Zadružni Zvezi v Celju ni bilo po godu, da smo namignili na beg iz nj|enih vrst iju za to nam je poslala sledeči popravek:	Sklicujoč se na paragraf
19	tiskovnega zakona z dne 17, dlecemibra 1862, drž. zak. štev. 6 ex 1863, zahtevamo z ozirom na notjico, objavljeno pod zaglavjem: „Celjski liberalci napadajo naše pristaše“ v štev. 17 vašega Usta z dne 24. a-prila 1914, da sprejmete v zakonitem roka na istem mestu in z istimi črkami nastopni popravek : NI res, da jedna članica za drugo uhaja iz celjske Zajdružne Zveze, res pa je, da so od zadnjega občnega izbora Zveze z dne 17. maja 1913 do danes odpovedale članstvo tri članice, za vzprejem v Zivezo pa se je v isti dobi oglasilo duvet zadrug. — Ta popravek smo objavili ne zato, ker je pravilno selstavljen, ampak ker potrjuje naše poročilo. Zadružna Zlveza namreč sarma priznava, da so iz nje izstspile tri članice. Ker imen ne navaja, storimo to mi. Izstopile so namreč stare posojilnijce v Trbovljah, Šmarju in Vojniku, a četrto posojilnico v Braslovčah pa so gospodje „po-pravkarji“ „pozabili“ navesti. Iz popravita je razvidno, da Članice ne uhajajo samo, ampak da so resnično že ušle in sicer štiri močne posojilnice. Da bodo gospodje v Celju pomirjeni, jim odkrijemo, da okrog
20	posojilnic uhaja iz celjske Zveze in prosi za sprejem v Gradcu in drugod in da bodo te posojilnice tudi kmalu ušle, če jih bo hotela katera Zveza le sprejeti!
Majnikovo imenovanje v naši armadi.. Cesar je imenoval za podmaršala generalnega majorja nadvojvodo Petra Ferdinanda, za podpolkovnika nadvojvodo Karola Franca Jožefa, za generala kavalerije podmaršala; Karola grofap.Huyn in barona Karola Kirchbach, za generaia, pehote pa podmaršala Adolfa barona Rhemen in Emila pl. Colerus. Nadalje je imenoval -za podmaršale 19 generalnih majorjev in nič manj kakor 40 polkovnikov, s 24—26 službenimi leti je prejelo r-udeče lampase.
f Nadškof dr. Juraj Posilovič. Dne 26, aprila je umrl zagrebški nadškof dr. Juraj. Posilovič v visoki starosti 80 let. Rojen je bil leta 1834 v Ivanič-gradu. Za škofa v Senju je bil imenovan leta '1876 in leta 1894 pa za zagrebškega nadškofa. Že 1. 1908 je težko zbolel in dobil je v osebi kanoftikja dr. Bauerja koaidjutorja s pravico, da postajne njegov naslednik. NatiSkqf dr Posilovič je znan vsled svojih volitati ustanov ; pred dvema letoma je namreč zarazne namene podaril ogromno svoto 2,000.000 K. Pogreb rajnega blagega cerkvenega kneza se je vršil v četrtek, dne 30. aprila.
f Prof. Edvard Suess. Dne 26. aprila je umrl na Dunaju znani geolog profesor dr. Edvard Suess, bivši dolgoletni predsednik dunajske akademije znanosti. Kot učenjak si je pridobil vsled svojih raznih spisov svetovno ime. Po svojem naziranju je bil svbr bodomislec in mnogo njegovih svobodomiselnih rekov, kakor: „papeži so tisti, ki delajjo ateiste“ itd., je pograbilo svobodomiselno .časopisje* in jih je izrabljalo za svoje protiverske namene. Kot politik Je imel manj sreče, nego kot učenjak.
Baron pl. Fejervary umrl. Dne 25. aprila je umrl na Dunaju v starosti 82 let kapitan ogrske telesne straže, bivši minister in ministrski predsednik, zadnji vitez reda Marije Terezije, bivši general pehote baron Fejervary. Nakopal si je pljučnico in ji v 10 dneh podlegel. Kot hrabri vojščak se je odlikoval v bitki pri Solferino in ob tej priliki mu je bil podeljen red Marije Terezije. Pogreb je bil v torek, dne 28. aprila, in je cesarja zastopal nadvojvoda Franc Ferdinand.
Zgodovinsko društvo. Letos slavimo 5001etnico zadnjega vstoličenja koroških vojvod. Pri tej priliki nam stopa prav živo in nazorno pred oči znana resnica, da je ravno zgodovina oni vrelec, iz katerega teče narodna zavest, ponos in upanje v boljšo po-dočnost. Ravno ta proslava nam pa kaže tudi, kako skrajno potrebno je, da sami začnemo proučevati — svojo lastno zgodovino in se otresemo jerobsUra. tujih zgodovinarjev, ki mnogokrat nalašč prezirajo zgodovinska dejstva v naši preteklosti. Da nam proslav-
Ijanjffi ustoličenja karantanskih vojvod prinese dejanske koristi, začnimo: krepko podpirati naše Zgodovinsko) društvo, da bo. moglo uspešno zaJsSeclovatL domačo zgodovino. Vsak orni kanec, kateregakoli stanu naj pristopi kot ud, naj se mu ne zdi škoda. .5 K, ki jih plača kot udu ino, pa dobi za to društveno glasilo HCa-i sopis.“ — Za muzej nabirajte im pošiljajte starine in umetnine, 'za arhiv listine in druge pismene spomenike, za knjižnico; pa knjige, zlasti zgodovinske in narodopisne vsebine. — Društvo še ima na razpolago starejše letnike „Časopisa“, izvzemši I. letnik. Odbor je znižal starejšim letnikom do vključno 1. 1912 ceno za polovico, to je letnik po K 2.50, oziroma po K 3, če se naroči po, kiijjigotržcih. Kdor naroči skupaj vsaj pet letnikov, dobi še povrh 20 %' popusta, — „Časopis“ je z lanskim letom dopolnil X. letnik in obsega v desetih letnikih mnogo važnega za domačo zgodovino. Tudi I, letnik se še dobi, toda za celo ceno (K 5, oziroma K 6 pri knjigotržcih), ker je primeroma malo izvodov na razpolago. Posamezniki kakor knjižnice si torej prav lahko oskrbijo vse letnike „|Ca-sopisa.“
Zgodovinskemu društvu je podaril vlč gospod Miloš Šmit, župnik v Solčavi, 10 K mesto venca rajnemu stolnemu dekanu dr* Mlakarju. Za plemenit dar izreka iskreno zahvalo predsedstvo Zgodovinskega društva.
Cesar potrdil izvolitev dr. Kaltnerja za nadškofa. Iz Solnograda se poroča, da je cesar potrdil izvolitev krškega knezoškofa dr. Kaltnerja za knčzo-nadškofa sotnograškega.
Francoski list o bojih med Slovani in Italijani v Primorju. Pariški „ Temps“ od dne 21. aprila priobčuje iz Bejlgrada dopis, ki se bavi z boji med Slovani in Italijani ob Adrijf, Dopis navaja statistične podatke o številnem razmerju med Slovani in Italijani v Istri in iTrstu. Omenja tudi zadnje boje na trgovski šoli Revolted^, kjer je tekla tudi kri. Popisujoč boje za italijansko univerzo v; Trstu pravi dopisnik doslovno: „Ako dobi Trst vseučilišče, bo moralo to biti jugoslovansko, a nikdar italijansko.“ In äaj-je: „Vrši se evolucija, proti kateri so Italijani kakor Nemci brez moči. Z zavzetjem Trsta, Istre in Reke izvrše Jugoslovani mirno osvojen je jadranskega o-brežjaj.“
Častniki generalnega štaba ne smejo sodelovati pri listih. Sef avstrijskega generalnega štaba, Konrad pl. Hötzendorf, je izdal te dni odlok, v katerem ostro nastopa proti sodelovanju častnikov pri rar znih, posebno pri političnih listih in to z ozirom na vse rubrike listov, To prepoved motivira šef gener. Štaba s tozadevno določbo v prvem delu službenega pravilnika in z dejstvom, da so objavili častniki po raznih listih že več vojaških stvari, katere je hotel obdržati generalni Štab kot tajne. Neposreden povod temu odloku pa je bil članek, v katerem je pisal neki častnik generalnega štaba, čegar ime pa* ni znano, o nekih organizatoričniji spremembah v avstrijski vojski.
Vsebina 4. zvezka „Glasnika Najsvetejših Src“, Gospodarji in posli. — Presveto Srce, v Tebe zaupam! — Lurd in Marijine družbe. — Marijine Šmarnice. — Iz Betlehema. — Čednost ni venec jrprebor-njencev iz poganstva. — f Dr. Ivan Mlakar, stolni dekan lavantinski. — Sv. Evharistija, vsakdanja dušna hrana. — K časti angeljskega mladeniča; sv. A-lojzija* — Drobtinice. — Cerkveni vestnik. — Namen apostolstva molitve.
Za Slovensko Stražo nam je poslal častiti oče pater Filip več tisoč obrabljenih poštnih znamk. Lepa hvala !
Sv. vojska. Predsednik štajerske Sv, vojske, prof, Kovačič, ki se je mesec dni mudil na Laškem, se je zopet vrnil v Maribor. Kier želi kdo protialkoholno predavanje, bodisi v cerkvi ali v društvih, je na razpolago.
Mokre noge v deževnem letnem času pač ni nič novega; toda če so ob mrzlih dnevih pa. celo mokre, se človeka prav rado pol|ot(i nalhod ali katar, ki ima često zle posledice. Da sd pridei temu v jokom, si nabavi „Sirolin Roche“, ki je prijetnega okusa in se dobi v vsaki lekarni.
Za Slovensko Stražo nam je poslal veiečastiti
gospod Anton Kovačič, kaplan v Majšpergu, skoraj poldrugi tisoč dragocenih obrabljenih pošt. znamk; hvala prisrčna!
Mesto venca na grob f mil. in preč. g. stolnemu dekanu dr. Ivana Mlakarja so darovali za Slovensko Stražo sledeči gospodje: svečar Duchek 5 K, kurat Fink Jakob 10 K, dekan M. Gaberc 3, urednik Hartman 2, profesor dr. Hohnjee 10, prodajalka gdč. Cencka Horvat 2, slikar Franjo Horvat 4, prelat Hribovšek 3, Spiritual Janežič Rudolf 3, profesor v p. in ravnatelj dr. Anton Jerovšek 22 K, odvetniški kono. A. Juvan 1, pasar Kager 1, K. J. 10, c. kr. poštni oskrbnik J. Klemenčič 2, dr. Korošec, državni in deželni poslanec, 10, nadžupnik Fr. Korošec 30, pos, tajnik Ferdo Leskovar 1, odvetnik dr. J. Leskovar 10, prof. dr. Franc Lukman 10, profesor v p. Gabrijel Majcen 2, c. kr. prof. Ivan Markošek 5, ravn. bogoslovja dr. M. Matek 10, dr. Anton Medved 10, stolni župnik Fr. Moravec 10, neimenovan 1, župnik v Dramljah Fr. Ogrizek 5, profesor Martin Petelinšek 1, zastopnik Vzajemne zavarovalnice Franc Pograjc 1, nadrevizor Vlado Pušenjak 2, mestni vikar Fr. Simonič 10, bogoslovni profesor dr. Slavič Mat. 10, podravnatelj bogoslovja dr. Josip Somrek 5, Št. Peter 10, profesor bogoslovja dr. Avgust Stegenšek 6 K, hišni posestnik Štern Jurij 2, kaplan Stergar Anton 2, župnik M. Štrakl 5, kaplan Šegula Fr. 10, župnik Šmid Miloš 20, stolni in mestni kaplan Tkavc Anton 2, katehet Josip Toplak 2, stolni kapelnik Jožef Trafenib }, državni poslanec in deželni odbornik dr. Karl Verstovšek 10, kanonik Voh Jernej 10, kaplan Zajc Janez 5, ravnatelj kn.-šk. dijaškega semenišča in profesor bogoslovja Josip Zidanšek 20, urednik Franjo Žebot 2, kaplan Vinko Zoigar 10 K, Skupaj 328 K.
Štajersko.
Mariborske novice.
Suša v naši občinski blagajni- V 'decembru lanskega leta so sklenili naši modri občinski očetje, da zvišajo pristojbine za ogledovanje mrličev. Od 1. majnika bodo pobirali za vsak (mrliški ogled pri novorojencih po 1 K, pri otrocih dò 9 let 5 K, v vseh drugih slučajih pa kar po 10 K. (Tiudi to velikansko zvišanje mrliško-oglednih pristojbin ne bo moglo rešiti našega zavoženega mestnega gospodarstva !
Gledališka sezona na našem nemškem gledališču je končana., Obisk gledaliških predstav je bil pa skozi vso sezono skrajno slab in gledališko osobje je jelo s kislimi obrazi zapuščati ta nehvaležni: Maribor, kojega nemški Spißpurgarji imajo smisel k večjemu za ka|k „Häringschmaus“ ali „iSautanz.“1 Po mestu se govori, da za prihodnjo zimsko sezono ne dobe Mariborčani nobenega gledališkega ravnatelja, ki bi prevzel meStao gledališče, ker se redno vsaka sezona končuje z občutnim deficitom.
Stotnik Blaha v Mariboru je pred kratkim postal major.
Krčevina pri Mariboru. V noči od 27. na 28. aprila, ob 11. uri, je izbruhnil požar v paromlinu g. Marxa v Krčevini, ki je uničil paromlin, vso mlinsko opravo, kakbr stroje ter okrog 12 vagonov žita. Skoda znaša okrog 100.000 K, ki pa je le deloma z zavarovalnino pokrita. Kot vzrok požara se navaja defekt v motorju.
Maribor. Ciane mestne in okoliške skupine J. S. Z. o-pozarjamo, da bo prihodnjo soboto,, dne 2. maja, zvečer, od 6. lire naprej vplačevanje v Zadružni Zvezi. Pridejo naj vsi odborniki !’
Celjske novice.
Padel raz streho. V torek zjutraj je delal zidar Martin Zupanc na strehi1 hiše štev. 4 na Cesar Jožefovem trgu. Naenkrat mu je izpodrsnilo in revež je ležal na tleh. Težko: poškodovanega so spravili v bolnišnico.
Celje. Občni zbor Slov. kat. pol. društva za celjski okraj še vrši v, nedeljo, dne 10. maja, dopoldne ob 9. uri, v Petrovčah V Društvenem domu. Odbornike prosimo za polnoštevilno udeležbo, somišljenike pa za pridno agitacijo. Na dnevnem redu je poročilo načelnika dr. Ivana Benkoviča, dalje volitev novega odbora, slučajnosti. Poročal bo tudi državni poslanec gospod dr. A. Korošec.
Celje. V soboto, dne 2. majnika, ob 8. uri zvečer, se vrši v gostilni Društvenega doma v Gaberjih predavanje g. dr. A. Švaba o prvi pomoči v nezgodah za člane prost, gasilnega društva v Gaberjih. Gostje dobrodošli!
Ptujske novice.
Čudne razmere v tukajšnji hiralnici. Dne 22. aprila, ob 4. uri zjutraj, so opazili v hiralnici nek smrad, ki je prihajal iz sobe, v katero so shranili nekega umobolnega Janeza Vute. Ko so odprli dotično sobo, so našli na tleh ležati Vluteja, Idi se je bil Zadušil v dimu. Velika yzanikernost je pač, če ne rabimo drugega izraza, da setopusti umobolnega Človeka samega v sobi, v kateri gori luč, brez vsakega nadzorstva!
Ormozke novice.
Občni zbor izobraževalnega društva. Pretečeno nedeljo, dne 26. aprila, je imelo naše (izobraževalno društvo svoj občni zbor. Udeležba sicer ni bila prav številna, sklepalo pa se je o zelo važnih stvareh. Ormoška posojilnica nam je prepustila, brezplačno svoje gospodarsko poslopje, katerega Si sedaj prezidamo v društveno dvorano. Za Orlovski odsek smo že nabavili nekaj orodja, nekaj ga bo pa še treba. Naša knjižnica se izpopolni in prenese v društveno sobo, ki nam jo tudi posojilnica 'da v kletarski hiši na razpolago. Sklene se, da se imajo odborove seje vršiti vsak mesec. Tudi svoj oder dobimo v krajtkem. Vse to pa stane veliko denarja. Ž|ato se tudi sklene, da se začne z živahno agitacijo. Vrše se priprave za u-stanovitev Slovenske Straže. Imeli bomo tudi v kratkem v Ormožu velik političen shod, na katerem govore poslanci. Posebej se je še sklenilo, da se izreče ormoški posojilnici za vso velikodušno pomoč in podporo prisrčna zahvala.
Trbtmljsk« nogice.
Ustanovitev BiKorejske zadruge.^ Dne 2te aprila se je pri nas po posredovanju deželnega živinorejskega nadzornika gospoda JelovjŠeka ustanovila za ves laški okraj namenjena Zadruga za rejo bikov. Za načelnika je bil izvoljen gospod Ivan Pust, za nai-mestnika pa gospod Alojzij Cestnik. Zladruga šteje 15 udov. Imena načelstva in odbornikov nam jamčijo, da je zadruga v pravih rokah.
Trbovlje. V zadnjem času je pr,i nas več oseb obolelo zopet na tifusu, tako, da je že večinoma napolnjena občinska bolnišnica. Pretečeni teden je prišel iz Gradca sanitetni svetnik, M‘je preiskoval tu vzrok te nadležne bolezni. Vse se p že poskusilo, pa se ne da ustaviti ta nalezljiva bolezen. Ob enem se je k nam tudi naselila Škrlatica, katera ne muči le Samo otrok, ampak tudi na popolnoma odrasle se je Že spravila.
Trbovlje. Pri rudniku se je ustanovila, prostovoljna, požarna bramba; povelje j,e nemško, članov je sedaj okrog 50. Kdo more kaj reči, da Trbovlje ne napredujejo, saj požarna bramba pri rudniku je bila že zdavno krvavo potrebna. Samo Če se ne bo to-le društvo v kake druge namene porabilo, sicer bi se bilo bati, da se potem frirušitvo razbije.
Trbovlje. Pretečeno soboto je imel naš občinski odbor po volitvah prvo sejo, zastopale so stranke: eno treijjino ima nemška, eno tretjno mednarodni socijaldemokrati in eno tretjino mešanca različnih strank, tudi svpbodomiselci so zastopani. Mi smo pa tega mnenja, da bo včasih pril naših občinskih sejah gromelo.
Trbovlje. Kakor čitamo v zadnji „Naši Moči“, je napravila trbovljska rudokopna družba v 1. 1913
1.400.000	K čistega dobička, to je od slovenskih žuljev. V zadnjem času pa dobiva družba iz različnih nemških krajev samo nemške uradnike , in paznike. Radovedni smo, ali bo to še tako dalje šlo, ker tuji nastavfljenci imajo večji zaslužek, kakor pa oni pod-uradniki in uradniki, ki so že mnogo žrtvovali za to delniško družbo. Kličemo po pomoči!
Drugi kraji.
Jarenina. Naši vrli Slovenci in Slovenke so v nabiralnik kmečkega bralnega društva zložili za Slovensko Stražo 14 K 25 vin. — Na sedmini za rajnim Ant. Sparlom pa se je nabralo 4 K za Slovensko Stražo. Hvala vrlim Jareninčanom!
Sv. Lenart v Slov. gor. Dopisniku „(Narodnega Lista“ v zadevi posojilnice tiratele odgovor: Liberalci hvalijo svojo glavno posojilnico.: Dobro, toda odgovorite nam;: Kako to, da ste prvo leto obstanka te vaše „.glavne“ izkazali okoli 151.0010 K Čistega dobička, letos pa samo 26U0 K? Je to napredovanje? Kako to, da ste zvišali delež od 2 K na 10 K, in ste to brez vse milosti iztirjali, ko vendar imate toliko denarja? Kako to, da so stranke morale tožbenim potom tir j ali svoje vloge nazaj in naj so te znašale tudi borih 200 K? Kako to, da pravi odbornik, da ste plačali vaši Zadružni Zvezi v pretečenem letu dolga
110.000	K, vaš pregledovalec računov pa govori le o
80.000	K, katere ste baje tekom obstoja Glavne od-
plajčali? Nadanje se repenči dopisnik radi stfavbe pri posojilnici, (Obrnemo se zopet do dr. Gorišeka s pra-šanjem:	ali se spominja, kako „slavno“ je delal on
takrat, ko je zidal in popravljal pri posojilnici? Ali ve, koliko denarja se je po nepotrebnem izvrglo? In kako napačno je vse na(nedil. Se li spominja, da se je po nepotrebnem dalo podreti kostanje, kjer bi lahko imeli krasni gostilniški vrt? Molesterei, dopisnik. Govori se tudi o nekih mastnih provizijah! Vsi odborniki skupaj pri posojilnici celo leto ne zaslužijo toliko, kolikor dr. Gorišek na svojih ekspenzarjih — samo dva dneva! Konečno se hvali še tudi požrtvovalnost in narodno delo Glavne. Je morda to narodno delo, ajko morajo poroki plačevati za ralzne liberalne Študente in kandidate? Toliko torej! Pometajte pred svojim pragom, glejte, da vaša Glavna ne gre poti vseh Glavnih, kajti: ,„es ist viel Faules in eurem Staate Dänemark!“
Sv. Anton v Slov. gor. V nedeljo, dne 26. a-prila, se je pri nas ustanovila Jugoslovanska Strqk. Zveza. Na shodu so govorili gospodje Anton Bezjak, V. Zajc iz Maribora in vlč. g. kaplan Martin Erhalte. Udeležba je bila nepričakovano velika. Uglasilo se je ta dan precejšnje število članov , k Jugoslovanski Strokovni Zvezi.
Sv. Barbara v Halozah, Naše slovensko katoliško izobraževalno društvo je priredilo na belo nedeljo veselico s petjem in srečoilbvom, kältere se je prav 'dobro obnesla. Naši vrli fantje so prav dobro igrali „Dva prepirljiva soseda;.“ Posebno veseliß je nam pa napravil naš vrli sosedj-inladente Mart. Rihtarič iz Zavrča, ki nas je v navdušenih besedah vs-podbujal za vstrajno delo. Hvala mu! Tudi naša vrla godba, nas je počastila pod vodstvom gospoda, kapelnika. Kranjca* Človeka je razveselilo!, ker je bilo posebno dosti mladine pri prireditvi. Ha(lo!ška mladina, le na noge! Blagajnik je zadovoljen!
Poljčane. Tukajšnji krojaški mojster Stefan Kampuš je napovedal konkurz. Zia llonkurznega^ komisarja je imenovan predstojnik okrajnega sodišča v Slov. Bistrici, za konkurznega upravitelja pa odvetnik dr. Janeschitz (Janežič) v Slov. Bistrici.
Sv. Jurij ob juž. žel. Pri nas vlada za občni zbor S. K. Z.,'ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. maja, ob 1. uri popoldne v hotelu „beli yol“ v Celju, veliko navdušenje. Mi Sentjurčani se ga bomo udeležili v častnem številu. Pokazati hočemo, da smo mogočna trdnjava S. K. Z.!
Konjice. Bralno društvo In Dekliška Zveza v Konjicah priredita prihodnjo prvo nedeljo v majniku dne 3. maja, popoldne po večernicah v telovadnici o-koliške šole v Konjicah lepo majniško prireditev s sledečim sporedom: 1. MalihüEu v pozdrav, P. Hug. Sattner, noje mešan zbor. 2. Govorček:	Ljubi svoj
dom! 3. Naša zvezda, solospev s spremi]evanjem klavirja. 4. Govorček: Odkod gorje? 5. Saljijvo-poučna deklamacija s petjem in spremljev^njem klavirja: Mizarček, od Radoslava Silvestra. 6. 'Marijin otrok sem, nabožno-vzgojna igra v treh dejanjih. 7. Roma-noa, skladba za salonski orkester (klalvir, harmonij, gosli) od Höffnerja. 8. Cerkvica, odj Jak. Aljaža, poje mešan zbor. 9. Moj dom, od Janeza Laharnarja, poie mešan zbor. Medi raznimi odmori igra znana Na-politamova godba.
Žalec. Zakonska Franc in Neža PeČnak sta obhajala dne 27. aprila svojo zlato poroko. Blagoslovil iu je lastni sin Častiti gospod Jožef Pečna,1', khplian v Novicerkvi. Na vsak način zelo reite’ jubilej. Naše čestitke!
St. Pavel pri Preboldu. Spored velikega spomladanskega Vhncerta, ki ga pni redi Sent; avehsko
_________________________________________ Stran 5.
pevsko društvo v nedeljo, dne 3. maja, ob 4- uri popoldne, pri gospodu Sadniku ob Sa^ihjmostu :	1.
Majniku v pozdrav, Sattner. 2. Oj z Bogom, ti planinski svet, J. Aljaž. 3* a) Usehli cvet, b) Rožmarin, dr. Schwab. 4. Slanica, dr. Schwab. 5. Svarjenja, Hubad. 6. V blag spomin svojemu pevovodju, Regina coeli, Ludvik Hudovernikj. 7. Na planine, Sattner. 8. Slovo od domovine, Leben. Veliki mešani zbor nastopi v savinjski narodni noši, kaikbr so jo nosili pred 10Ö leti. Sodeluje godba na pihala.
Braslovče. Zadnje čase se mnogo sliši o veliki nezadovoljnosti članic celjske Zadružne Zveze in pa nemškega Verbanda v Gradcu. Članice celjske Zadružne Zveze so nezadovoljne; .saj je ista nedavno zahtevala do 7—7%% obresti za kredit, je ponekod posojilnicam odtrgavaja obresti za deleže in na vse mogoče načine podpira Narodno stra|nko, katera se vedno bolj in bolj kaže kot protikmečka stranka (boj proti obrtnim olajšavam, boj proti ureditvi ljudske šole v prifd kmečkemu stanu itd.). Liberalna Zadružna Zveza v Celju je baje kmečka organizacija, rada sprejema podpore od kmetijskega ministrstva, a njeni voditelji (podpredsednik, odborniki in uradniki) pa delajo liberalno, to je protikmečko politiko, — list „Narodni List“, popolnoma odvisen od funkcionarjev liberalne zveze, štori vse. da bi onemogočil uresničenje kmečkih zahtev. Drugod stoje zadružni delavci na Čelu vsega gibanja za zboljšanje razmer kmečkega stanu, celjski liberalci pa — stoje na čelu liberalnega protikmečkega gibanja. Članice nemškega Verbanda v Gradcu težko prenašajo nemško je-rcbstvo, nemško uradovanje, nemške tiskovine itd. in žele spremembe. Večkrat se je že razpravljalo o tem, naj ustanove vse dobrostoječe zadruge na Spodnjem Štajerskem Raiffeisenovke, starejše posojilnice manjšega obsega in kmetijske zadruge samostojno slovensko zvezo za Spodnje-Štajersko, kajteri bi ne pripadala. nobena izven-Šitajerska- zadruga^ Kolikor smo poučeni, bi štela ta zveza, če tudi bi vse spodnještajerske zadruge ne pristopile in bi se slabo stoječe zadruge ne sprejele v novo zvezo, 150—180 članic. A gotovo je, da nimajo stare velike posojilnice v Mariboru, Ptuju in Celju, katere imajo bančni promet in značaj banke, istih interesov kot majhne Raiffeisenovke in ne potrebujejo tako nujno dobre zveze, kot Raiffeisenovke in starejše posojilnice manjšega obsega, katerih delojvanje se veliko ne razlikuje od delovanja Raiffeišenovk. Zadruge pa, ki že leta in leta ne delujejo — gospodje v Celju jih poznajo — pa le naj mirno likvidirajo, ker mora vsak pameten človek uvideti, da nima nobenega pomena;, izkazovati kakor članice posojilnice, ki — popolnoma spe. Naša posojilnica, ki je bila Članica celjske Zadružne Zveze, a je iz iste izstopila ter za sedaj ni pristopila k nobeni zvezi, lahko začne akcijo za ustanovitev pokrajinske štajerske slovenske zveze kmetijskih zadrug. Gotovo je, da bo našla med sedanjimi članicami celjske Zadružne Zveze (Raiffeisenovkami in manjšimi posojilnicami starega sistema ter kmetijskimi zadrugami) lepo število takih, ki bodo to namero toplo pozdravile, in tudi med graškim? članicami bo podobno razpoloženje.
Sv. Marko pri Laškem, Po posrefdovanju štajerskega deželnega živinorejskega nadzornika gosp. Jelovšeka se je dne 20. aprila it. 1., pri nas ustanovila. toli potrebna Zadruga za rejo bikov, h kajteri je takoj na dan ustanovitve pristopilo 20 uglednih kmetov. Načelnik zadruge je gospod Martin Frajle, njegov namestnik pa gospod Franc Potrata. Imena nar čelstva jamčijo, da je novi zadrugi žasiguran trajni obstoj.
Društvena naznanila.
Khmnica pri Mariboru. jV nedeljo, dne 10. majnika, se pri nas ustanovi izobraževalno društvo. Na ustanovnem shodu, ki bo popoldne po večernicah, govori dr. Hohnjec. Nato bodo naši mladeniči uprizorili prav zanimivo šaljivo igro. Uljudno vabimo odrasle in mladino. — Predpoldne ob 1410. uri ima prof. dr. Hohnjec v kamniški cerkvi pridigo za mladino.
Slivnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 3. majnika, je popoldne po večernicah občni zbor podružnice Slovenske Straže in ustanovni shod Dekliške Zveze. Govori dr. Hohnjec.
(Laporje. Dne 3. maja po večernicah uprizori Izobraž. društvo gledališko igro: „Krivica in dobrota“, deklamacijo „Štirje letni časi.“ Vstopnina: sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 80 vin., stojišča 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za novi društveni dom, se društvo vsakemu zahvaljuje, kdor bo več plačal.
Hajdin pri Ptuju. Prostovoljna požarna bramba na Hajdinu pri Ptuju naznanja, da se vrši blagoslavljanje nove brizgalne v nedeljo, dne 3. maja, ob 3. uri popoldne, pri skladišču gasilnega orodja. Spored:	1. Pozdrav došlih gostov. 2. Blago-
slavljanje brizgalne. 3. Vaja z brizgalno. 4. Srečolov v prid požarne brambe v gostilni g. Graharja. Pri slavnosti sodelujo slavna narodna godba iz Ragoznice pod vodstvom g. Bračiča. K obilni udeležbi vabi odbor.
Središče. Krasno uspeli igri: „Prepirljiva soseda“ in „Cvetina Borograjska“ se ponovita v nedeljo, dne 3. majnika po večernicah.
Vitanje. Kmečka hranilnica in posojilnica v Vitanju ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 7. maja, zjutraj ob 8. uri v posojilniških prostorih z sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1913. 4. Volitev v načelstvo in nadzorstvo. 5. Prosti predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Šoštanj. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 3. maja, pri Rajšterju predstavo z 2 igrama: „Čašica kave“, veseloigra in „Dve materi.“ Vstopnina: 1. sedeži 1 K, drugi sedeži 80 v, 3. sedeži 60 v, stojišča .*	- galerije 30 v. Začetek ob 3. uri pop.
K obilni udeležbi vabi odbor.
Zavodnje. V nedeljo, dne 10. maja, se vrši v cerkveni hiši po sv. maši shod S. K. Z. Govorit pride državni in deželni n^-lanee d>\ Karl Verstovšek. Kmetje iz Zavodnje in Topolščice vsi na shod!
, Sv. Peter na Medvedovem selu. Dekliška Zveza izobraž. društva priredi y nedeljo, dne 3. maja, misijonsko slavnost v prid 'balkanskim misijonom s slavnostnim govorom, ganljivim poklö. nom majniški Kraljici in s predstavo, prelepe igre: „Skrivnostna zaroka,“ Slavnost bo posebno ljubka in ganljiva. Domačini in sosedje, zlasti še dekleta Dekliških Zvez, na veselo svidenje dne 3. maja!
Gomjigrad. Bralno društvo priredi dne 3. maja v župn. prostorih pop. Einžgarjevo igro „Naša kri“ v 4 dejanjih s pozdravom in petjem. — Dne 17. maja pa je občni zbor z navadnim sporedom.
Dobje. V Dobju bo imela hranilnica in posojilnica dne 10. maja, ob 3. uri popoldne po večernicah, svoj šesti obč. zbor. Pridite, da se prepričate o gospodarstvu te zadruge.
Sv; Pavel pri Preboldu, Na vsestransko željo občinstva se bo še enkrat dne 10. maja, ob 3. uri popoldne, V Društvenem domu uprizorila lepa ljudska igra: „Deseti brat“, ki je že dne 26. aprila prav dobro uspela. Pokazal je jasno ta nastop, kako izborne moči so se posvetile dobri narodni stvari. Vloge so bile vge praV; srečno razdeljene ter dobro igrane, Zato le čestitamo požrtvovalnim igralcem!. Vabimo k ponavljanju omenjene igre na na dan 10. maja domačine in sosede!
Št. Bavel. Pevsko društvo ima dne 3. maja pri Sadniku .velik koncert. -
Razgled po svetu.
60.000 kinematografov je baje na svetu. Angleški list „Daily Mail“ trdi, Ida obiskuje samo na Angleškem, vsak teden najmanje 8,000.000 oseb kinematografske predstave. Angleška sjkina“ imajo danes
120.000	uslužbencev.; pred šestimi leti jih je bilo le 1000. V Zjodinjenili državah severoajrieriških hodi vsak dan okoli 6„000.000 oseb v „Kina.“ Na Kitajskem, Japonskem, v Palestini (Jeruzalemu) imajo že kina. Začeli so s kini Francozi, a danes so Američani že daleko prekosili Francrp. Vi Ameriki se izdela vsaj polovica vseh filmov, ki jih kažejo po svetu. Američani pošiljajo svoje fotografe in strokovnjake po vsej zemlji, da, nabirajo zanimive slike in dogodke. Le v historičnih filmih je Evropa pred Ameriko. A splošno se misli, da je kinematograf začel že propadati in dolgočasiti. Se par let in gledališče bo zopet nad kinom, ki danes Še bega občinstvo. Umet-
Usoda ustanoviteljev balkanskih dinastij. Do-sedaj še ni niti eden ustanoviteljev balkanskih dinar* stij umrl naravne smrti, oziroma (dočakal konec svojega vladanja, namreč, bil I je Še vsak bodisi umorjen, bodisi odstavljen. Prvega kneza Rumunije, Aleksandra Cusa, so po desetletnem vladanju leta 1866 odstavili in na njegovo mesilo poklicali na rumunsKi prestol sedaj vladajočega rumunskega kralja Karola. V Bolgariji je leta 1886 izgubil prestol vsled vstaje bolgarski knez Aleksander Battenberg. Prvi knez črnogorski, Danilo I., je bil leta 1886 v Kotoru umorjen. Prvi Obrenovie, knez Mihael srbski, je pa bili. 1867 umorjen v parku TopŠider pri Belemgradu. Prvega grškega kralja, Otopa bavarskega, so pa leta 1862, po 301etnem vladanju kratkomaljo odstavili. Ce bi sedanjemu knezu albanskemu bila sreča tako mila, da bi se obdržal 'do konca svojega življenja na prestolu Albanije in bi umrl naravne smrti, bi bila to prva tozadevna izjema!	.*
Svetovni dolgovi. Tekoče leto bo pač tvorilo rekord v napravljanju dolgov. Celi svet išče posojila. Najprej je prišel na dan Balkan, potem Nemčija, potem Rusija Itd. Delajo se ogromni dolgovi večinoma le za neproduktivne naprave. Z velikanskimi koraki raste zadolženost, na račun in kožo zanamcev se delajo ogromni dolgovi. Zanamci nas bodo preklinjali, ko bodo naše kosti že zdavnej strohnele. Ko bi porabljali posojila za naprave, katere bi služile tutti zanamcem, bi bilo prav, ako tudi ti dobijo kaj dolgov. Ali tako pa jim bo ostalo k večjemu kaj starega železa. Tu podajamo majhno razpredelnico, iz. katere je razvidno dolg in prirastek dolga (milijonov kron); 1714 6000, leta 1708 10.000, več 60, vsled Napoleonove vojske, leta 1820 30.000}, več 740, mir: leta 1848 34.600, več 200, mir; leta 1862 55.000, več 1460 vsled vojne; leta 1872 92.100, več4280, vsled vojne; leta 1882 107.880, več 1380, oborožen mir; leta 1897 122.710, več 960, T,ransval, Rusija; leta 1943 164.000, več 2500, vojne priprave. Res lepa dedščina pričakuje naših potomcev. Seveda se ne da tajiti, da raste tudi pridobivajoče premoženje, ali vkljub temu so državne blagajne vedno prazne, ker premoženje ne raste v tisti meri, kot dolgovi, Velikanska bremena za oboroževanje bodo spravile v bilance državnega gospodarstva velik primanjkljaj in prepričani bodimo, da bo to primoralo državnike do razoboroževanja. A to se nam sicer dozdeva danes še utopija, ali prišlo bo do tega, ker to bo edino sredstvo, spraviti državne bilance v red.
Španski kralj o Albaniji. Ko je pred kratkim vprašal; urednik tednika „L’iEspajgne“ španskega (kralja,, če je v resnici podpiraj kandidaturo princa Don Jaime-a za albanski prestol, je odgovoril kralj sledeče: „Sam nisem prijatelj1 princa in ne čutim zaradi tega nobene potrebe, podpira# njega. Dja bi mu pa’ ponujal ajbanski prestol, za to ga pa premalo sovražim in imam tudi predobro mnenje o njem. Prva dva albanska glavarja bosta čisto gdtovo umorjena, ker ni tako divjega naroda, Kakor so Albanci» ki jih je turška vlaka tako razvadila, da je vsak red v Albar niji nemogoč.“ Tako španski kralj, dobro bi bilo, da bi šli za teden dni k njemu razni prijatelji Albanöje v Šolo.
Najvlšja hiša na svetu. Seveda bodo to najviŠ-
jo hišo zgradili v New-Torku, Kjer so visoke hiše nekaka Specijaliteta. To velikansko hišo bodo zgradi# na vogalu Broadway in osme ceste. Visoka bode 273 metrov in bo ima a 51 nadstropij. Ogrodje hiše bo iz jek a, stavba pa bo zgrajena v gotičnem slogu. V tej
palači bo imela svoje; prostore „VseameriŠka asociacija.“ Na strehi bo stal velikanski kip, ki bo predstavljal to asociacijo,' Zgradba je proračunjena na
62.500.000	frankov;, najbrže bodo pa proračun Še prekoračili.	c -,	' '.i	; '~’F * '
Odlikovanje z -rdečimi petami. Čudno odlikovane je pred kratkim dobil ruski polk št. 81. V spomin krvavili bojev, v katerih se je polk odljlkoval, je dal car polku ukaz, da morajo od zdajj naprej vojaki in častniki tega polka nositi rdeče pete. V bojih s pruskim kraljem Friderikom Velikim se je tedanji „polk carice Katarine“ nenavadno odlikoval, v bitki pri Kminersdorfu. Kakor je razvidno iz polkovnih zaznamkov, so vojaki tedaj .ista# dq kolen v krvi." V spomin tega je carica ukazala, d.a morajo biti nogavice, ki so jih tedaj nosili do kolen, krvavorudeče. Ko so pozneje prenehali nositi visoke nogavice, je izginil ta sporni,n. Junaštvo polka pa ni s tem izginilo, Ravno pred sto leti, leta 1814, se je polk prav junaško bojeval proti Napoleonu, tako da je pred Par rizom ostala le še ena stotnija.
Brezposelnost v Ameriki. Zadnje štiri mesece se je vrnilo iz Severne Amerike v ražnje kraje krog
400.000	delavcev, ali dvakrat več, kakor la,nsko leto. V Ameriki ni dobiti nikakega, dela več, Samo v Nev-Yor-ku je 350.000, a v Chicagu 300.000 ljdcli, ki ne morejo najti nobenega dela. Kalifornija je prenapolnjena delavcev, ki so neprostovoljno brez dela. Večinoma so to priseljenci iz Evrope. Jako Jeliko števih lo jih je šlo peš proti vzhodu do luke, ker niso več imeli denarja za vožnjo! odondod so se odpeljali zopet nazaj v domovino. V vseh ameriklanskih listih je citati opetovane pozive delavcem, naj ne hodijo v Ä-meriko, ker tam ni dela zanje. Mnogi delavci, ki so po dolgem čakanju našli delo, delajo po 2—3 dni v tednu, pa žive zato jako slabo. Vse preveč ljudi išče sreče in denarja v Ameriki, ki se je izčrpala Jn ne more rediti tako ogromnega števila domačinov in priseljencev.
Črno pleme v svobodni Ameriki. Cr,:c;, katere so pred stoletji naselili bcgat'i Amerikanci v Ameriko kot sužnje in so jih pozneje morali osvoboditi vsled odprave sužnjev po vsem. svetu, sedaj v Ameriki, prav lepo napredujejo. Letno pridobiva to pleme 11 milijonov dolarjev na premoženju. So tudi jako muzikalični. Ko se je češki skladatelj, mojster Ant, Dvorak, 1. 1890. mudil v Ameriki, so ;ia vprašali, kaj misli glede narodne iunerikagisko glasbe. Dvorak je1 na to vprašanje odgovoril, aia morajo, če hočejo imeti svojo narodno glasbo,-vzeti jo iz’napevov čžiieev. Doktorjev imajo črnci nad 2000, enega pesnika in enega slikarja. V kiparstvu in dnigihumetnostih se v Ameriki nikjer ne odlikujejb. Govor 'Črnega doktorja je bil zelo zanimiv in spdžnalo se je iz jijega priznanje krščanstvu,'ki jim je;1 kakor povsod, prineslo izobrazbo i;n napredek. I
Najnovejše.
Vladarjevo zdravje.
Nazadovanje katarnih pojavov našega vladarja napreduje jako razveseljivo. Cesar je dobre volje, a-petit ima izboren., Vsa njegova bližnja in 'daljna joko-lica je veselega razpoloženja najd t,em razveseljivim dejstvom. Zdravnika sta monarha, kakor običajno, včeraj zvečer dne 30/ t. m., ob 7. uri, preiskala in izdala sledeči buletin:	„Splošno zdravstveno stanje
in lokalen počutek . sta pri Nj„ Veličanstvu povsem nespremenjena. Vladar se je tudi danes pri odprtih oknih sprehajaj v, mali galeriji v Schönbrunnu. Ort-ner, Kerzl.“
Ob začetku delegacij.
Budimpešta, 29*. aprila,
Delegacije so se začele s presenečenji. Prvo presenečenje je bilo prestolni govor. Tako brezpomembnega, suhega prestolnega govora ne pomnijo tudi najstarejši delegatje. V njem ni drugega povedano, kakor da imamo v Evropi novega vladarja,, ki se imenuje Viljem, ter še ni umorjen, njegova država je Albanija. Drugo je, da je mednarodna napetost nekoliko ponehala. Skoraj gotovo je, da so oboje vedeli že pred prestolnim govorom vsi delegatje in še nekaj drugih ljudi po. sve,tu.
Zakaj je grof Berchtold sestavil letos tak prestolni govor, o tem se v javnosti veliko ugiba. Pra>-vi vzrok je težko javno povedati, ker se je bati konfiskacije. Listi izven države se lahko v, tem oziru prostejše izražajo.
Drugo presenečenje je bilo :	nagovor predsed-
nika delegacij na prestolonaslednika Frana Ferdinanda, ki je zastopal cesarja rafdi bolezni. Predsednik grof Sylva-Tarouca ni z eno besedo om,enil bolezni cesarjeve. Slab utis je takoj; popravil prestolonaslednik sam. Kakor hitro je prečita! prestolni govor, stopil je k predsedniku ter tako glasno, da so slišaJi vsi delegatje, povedal, da je bil dan prej pri cesarju ter se prepričal, da njegovo zdravstveno slanje izborno napreduje. In še nekaj! Grof Sylva-Ta-rouca je obsodil agitacijo, naj si je oficijelna ali ne-oficijelna, sosednih držav v naši držajvi. Poljaki so takoj razumeli to obsodbo ter jo glasno odobravali. Grof Berchtold pa je pozneje govoril o nespremenjenih prijateljskih razmerah z Rusijo. Nihče ne dvomi, da je moral. delegacijski predsednik izreči, Česar si grof Berchtold ni upal in ni smel.
■ Tretje presenečenje je bilo:	ekspoze
Beròhtolda. Obhodil je državo za, državo, sicer ne po abecednem redu, vendar pa taksativno, ter imel zia vsako prijajzno besedo. Le Anglija je dobila nekoliko več hvale kot, prejšnje čase in Franciji se je pomif-dilo iia lep način avstrijsko prijateljstvo. Trozveza pa je bila pohvaljena, kakor je to neizogibno potrebno, in nič več in nič manj. Tudi o tem.-.je težko go-r voriti javno in z vso avtoriteto, ki je za 'dokaz prave eksegeze potrebna.
Četrto presenečenje je bilo: odgoditev 'delegat cijskega delovanja za prihodnji teden po konferenci načelnikov na Dunaju. Bocijajdemokrati in nemški nacijonalci pod vodstvom dr, Lecher j a so agitirali|za to odgoditev in jo tudi dosegli. Pravijo, da zarajdi Studiranja diplomatske „jrdeče knjige“, ki je bila predložena, v istini pa je pri tem bilo merodajno, da se da postranski udarec grofu Stiirgkhu.. Nemci ga hočejo držati v šahu, da ne bo v, pondeljek odda! kake Cehom prijazne izjave. Sicer je bila navada, da ko avstrijski delegatje takoj začeli z debato o zunanji politiki ter tako prednjačili Ogrom.
Narodno gospodarstvo
Koliko se je pridelalo koruze na celem svetu ? Mednarodni poljedelski za(vod v Rimu je ravnokar o-belqdanii cenitev, letine koruze, V Argentiniji se je pridelalo koruze 180,000.000 melferskih stotov, to je 180.2% lanske letine, katera je znašala 99,900.000 me-terskih stotov. Na celem svetu pa se je prodalo
7..764,610.598 meterskih stotov koruze, to je 87.1 % lanskoletne letine, katera je znašala 2..026,4391.572 meiterskih stotov.
Nekaj o moljih. Vsaka gospodinja, ki ima v hiši volneno blago ali kožuhovino, ve, kak hud škodljivec je molj. Ravno tako jej je znano*, da vsa navadna sredstva, kakor naftalin, tobajc itd., ne vspe-vajo proti tej nadlogi. Zdaten pomoček bi sicer bil zavijanje oblek v platneno tkanino, ali tega zopet ne zmore vsakdo. Najboljše in najradikalnejše sredstvo pa je uničenje metuljevega zaroda. Celje namreč res mnogo t|ega mrčesa v hiši;, potem je solnčenjo in iz-tepavanje oblek vendar le dvomljive vrednosti. Uničevanje metuljevega zaroda se ,VrŠi na jtožje v zgodnji spomladi, ko so iz jajček že nastali črvički. Namen se doseže z večkratnim čiščenjem stanovanja in posebno tistih prostorov, ki so v temi. Skušnja uči, da ima.'o metulji svojo zalego, če namreč ne morejo do oblek v razpokah parketov. in podov, kjer se po navadi nabere mnogo pavole-, volnenih in tkaninskih dlak itd. Pa tudi za stenskimi preprogami, zavesa?-mi in sploh na temnejših mestih se radi vgnezdijo. Gospodinjam, ki imajo v svojih stanovanjih molje, pa svetujemo, da z nožem ali iglo očistijo spomlai# vise razpoke v parketih in podih in da'izbrskajo vpn tam nabrano nesnago. Seveda je treba osnažiti tudi druge prostore, ki bi utegnili biti zavetje metuljevi zalegi. Izkušnja uči, poskusite naš nasvet.
Napredek v kulturi
ni samo glede živil, zaznamujejo ga tudi že razna zdravila in število predme jo v, ki se jih dobi dandanes v koncentrirani obliki, jé ralne pastilje so bile že pred 25 leti v rabi ogromno. Faysove pristne sodenske mine-v taki obliki. Ker so tedaj priznano in gtar-ro zdravilno sredstvo, so na glasu kot svetovno zdravilno sredstvo. Paziti je na ime: Fay! SKatljica stane K 1,2(„,. = = = = ==
Za smeh.
Ameriško.
Jjanez Poldetu, ki je prišel iz Amerike: „Ali so v Ameriki res tako visoke hiše, kakor se tukaj pripoveduje?“
Polde: „Res. Nekdo, ki je streho kril, se je že mora! na trebuh vleči, da je mogel mesec mimo, tako visoko je bilo!“
Hvaležnost.
Prvi sosed:	Čudno, da imate do doktorja Žav-
barja toliko zaupanja, ko je vendar najslabši zdravnik v celem mestu?“
Drugi sosed: „Vse mogoče, A zadnjič se je pa izborno obnesej, ko je bil pri moji bolni ženi: prepovedal ji je, da ne sme dva tedna spregovoriti niti besede •!“
P r i s o d n i j i.
Nekdo zakliče pri sodišču: „Kje naj n ai d e oče-tomorilec simpatijo!“
Debel možicelj pa hitro odvrne:	„V slovarčku
tujk pod črko S.“
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanjn kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, droierijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova litijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev. ,
Prsne bolezni« oslovski kašelj, na du ha, p o influenci
Kdo noj jemlje Sirolin ?
t Vsak, ki Ir pi na trajnem kašlju.	3. Vadušljivi .katerim Sirolin tna/no
lažje je obvarovati se bolezni.nego jordraviti.	olehča naduho-	v
.2. Osebe s kroničnim katarom bronkijev, 4. Skrotuzni otroci,pri katerih učinkujeSirol ^ ki s Sirolinom ozdrave.	z ugodnim vspehom na splošni pocufek
,»<*>***«
•fr BASEL I
Priporoča se Vam za nakup
Rafael Salmič Celje Mar. dom
Dr. Feliks Lebar,
zdravnik
v Slov. Bistrici.
naznanja, da ordinira od 1. maja v hiši gospe Stepišnik, Tržaška cesta.
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Velika narodna trgovina
KsiP'Va.................
Narodni
priporoča bogato zalogo manufakturnoga In modnega blaga, posebno krasno novosti ženske in moške obleka po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci h», razpolago
Iščemo bolišega vpokoi@sica,
ki M se nastanil v krasnem kraju, če le mogoče duhovnika. Dotičnik dobi mnogo .ugodnosti Pojasnila daje Slovenska Straža v Ljubljani.
60 do 70 kron na teden si lahko brez truda in zamude zaslužite. Pojasnila daje
K. Tiiler, Schönleld pri Bečovu Češko.
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celie, Narodni dom.
Franc Kolenc
Pristno domače detelj no seme
vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobito po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Kreiač ali čevljar,
id bi imel veselje tudi do organizacije, dobi v večjem kjer je velika slovenska naiselbina, jako ugodno stajlišče. Vprašanja in .pomidbe na Slov. Stražo v Ljubljani.
Prva Južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
19razpošilja na vse strani iIIIbIsIVII trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120— 5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo nizkih cenah. Rami posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz želez», medenine in tapeciranega pohištya. Slobodan nakup.	Siobcdno na ogled.
Iin8trcvani ceniki brezplačno!
Prva slovenska izdeioratnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovin in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo
Ivan Rebek
Celje, Poljska ulica št. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilnst-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
pristno vino. pozori w URE
Absolutno zajamčeno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
repasirane s pismenim Jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7'— Pristna srebr. nra ženska K7 — Pristna srebrna verižieaK 2-—
Pristna srebrna verižica
damska K 3'40 . K 28 —
Edina štajerska steklarska narodna
Na debelo!	Na drobno!
• •• • ••
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svolo bogato zalogo steklene in por» aelanss&s posode» svetilk, ogledal, vsakovrstnih «p in okvirjev za oodobe. -° Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavkah.
Nafsoliđuefša iti točna postrežba.
celo bom proda-nre po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar in
sfatar
Uranio Bureš MsšSs
Te^etbofova cesta it. 3®
Somišljeniki, agitirajte za , Stražo“.
Se debi v vseh lekarnah à K. h-.—
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celit:
x>egistpovana zadruga ss omejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li član zadruge ali ne in jih obrestuje po
5 •/.
Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne ur trgovske račune v inks s o in iztirjanje, daja prediligine • -kon po najkulantnejših pogojih.
t?3
• menice ter izpeljuje sploh rae	denar- e rn-on;	»iiLfijp
		
j^DOR
j-è s svojim
pelode e m
in črevom nezadovoljen
jemlje najTßdlJO nekaj česa DrmedTrauba želodčni prašek
Učinek preseneteliiv H Dobi se « vseh apotekah.
■	Velika sjtatlja stane 3 Kr.
■	GLAVNA ZALOGA:
Sternapoteka.Dunaj.lV.
Vi Favoritenstrasse25.
Prospekti gratis in franco^
Zdravniki dobe za ^BposKušnio Gastricin ^ brezplačni
V Mariboru se dobi v lekarnah: Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf, Al. Sirak-a, V. Savost-a in Y. König-a.
2 leti stara hiša
visoko pr tlUje, poi klm od Celja, z lepim vrtom za zelenjavo, popolnoma prosto stoječa ob okrajni cesti Celje —Teharje, tik lepega smr -kovega gozda, primerna za kakega penzjotista, se iz proste roke ngodno proda. Tozadevna natančna pojasnila daje Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju.
za
„Stražo”.
Trg* ivina z špecerijskim blagom
Solidna
postrežba.
Ivan Ravnikar, Celje, Graška ul. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, ck imam zanesljiva kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena 0000	od znane tvrdke Mauthner.	o o
o o
Glavna zaloga	Vedli® svGže	Glavna zaloga
vrvarskega blaga	Igana kava.	oljnatih barv
Goričar št Leskovšek, Celje
Graška ulica 7 — podružnica Rotovška ulkt 2.
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah.
Čaše Iz papirja In aluminija.
Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
Lampljoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.
Tovarniška zaloga šolskih in
pisarniških potrebščin.
Lastna zaloga ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke «erse. Toina postrežba.
Nlhte ne more ponarejati Kathreinertove Üheippoue sSadnekave!! ;
bendasi® s® mnogokrat« varljivo slično posnema« povsod znana zavoinina* s sliko župnika fCnešppa/
Zatorej se pri nakupu ne dajte premeti» 8w završite vse posnemhe!
Vse drugo kot Kathreiner, zlasti odprto, * odtehtano blago, ie,če še tako'
ceno, večinoma mnogo predrago plačan©.
Sin. W.i P.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
latstnl hiši.
Opremljen» » najboljliml »«roji, m l»s«ntn* električnim obratom, nojnovoJUml črkami In čednimi obrobki, «prejem» •ko »«roko (padajoča dela kakor » časnike, knji««, brolure, stensko 1« drage koledarje.
vsa « tiskar*
Za vh5. župnifske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske. Šolske in druge urade: uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejem na potrdila itd. Za obrtnike In trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice,f cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnic«, zadruge la društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računska zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje, bi prireditelje veselic : jedilnike, rabila na plese, ljudske veselita tombole itd., plesne reda, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, porodnico, parto in žalosti nke v najlepši opravi. — Diplome za častne nde društev in častno obdano v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
ooooo
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
resistrcivsiia zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 1 0| l2 IO
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel .Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9,1. nadstr,


Spodnještajerski ljudska pollinica o Mariboru
registrai, z nnmijem
A
Stolna
Hranilne Vioae *	0<* vsakega in se Obrestujejo : bst«-<S t»	P*oti trimesečni odpovedi po 4 V.*/«- Obresti se
pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija veaoev* ‘s * Hranilne kzgižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt hran. peiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Posolila SC dnicio l® 01anom in 8icer: ,aa	proti pnpiiarm varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po S»/»*/#, na vknjižbo in
1	I J poroštvo po 5 */*•/• in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih panili ev. Dalamve nri
drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa ni
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
iihd ao vsako vedo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne, in vsako soboto od 8. do 12. nre dopoldne izvzemši praznike. V urD uradnih arah so spregom« in izplačuje denar. rTM~a*MS””IMIMMM”‘M""”*"*:*J"^r^ramCTnirmiri«rTiriirrr
rilinDi m dajejo	Puojllnicn In» fidi n razpolago domače branili» nabiralni!».