Ust izhaja od okubra 1947 kot tetini k — Od i lan^iar-ja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 tri'rat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRAN.f — SRFUA, DNF 4. MARCA 1964 LETO XVII. — ŠT. 18. — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S/DL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka. Tržič — ,*:.da> ĆP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniSkt odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomažej GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kakšne so priprave in izgledi Naša orosta DELAVCI KRANJSKE TOVARNE SAVA Imajo že dva večja zavzetost delavcev ne mor meseca proste sobote. Zlasti delavke so zelo zadovoljne in Mstvamo rešiti stvari. Glavni obeti •• , . i j . ju xi*~i, i—. „^ *a ta korak so v organlzacifsk:'\ pravijo, da imajo sedaj nedeljo res za počitek, ker v so- }n tehnolo4klh spremembah( ki so boto perejo in opravijo večja gospodinjska dela. jih že uveljavili in jih imajo š3 v načrtu. Že lani poleti so začeli Načelo, ki ga je lani uzakonila O izkušnjah se še ne marajo hva- s pripravami. Zbirali so podatke, severna ustava v korist našega de- liti. Cez tri mesece bodo izdelali izdelovali analize in organizirali lavca, je tako začelo dobivati kon- točnejšo analizo in skušali oceniti razprave med kolektivom o izko-kretne oblike. Vendar je to prvi, stvar. Naloga pa ni lahka. Letos- riščanju delovnega časa, o organ!-dobro pripravljeni poskus v več- nji povečani plan za 12,5 odstot- zacij i delovnih mest, o avtomat5 Jem obsegu. Čeprav delavci veliko ka in hkrati skrajšani delovni čas zaclji in koriščenju teh zmogljl-govorijo o tem, še nikjer niso za 14,5 odstotka zahteva za dobro V03ti — skratka o vsem, kar bi deležni tega ugodja. V največ pri- četrtino večjo proizvodnjo kot lanko dai0 kolektivu in posamez-merih so v teku šele priprave in lani, in to ob istem številu delav- niku možnost, da v krajSem de predvldevajo začetek poskusnega cev. Proste sobote so dvignile raz- lovnem čaiu lahko doseže isti de skrajševanja delovnega časa šele položenje celotnega kolektiva in v drugem polletju. To velja za ve- učinek v delovnem času je precej Nadaljevan |e . Hko število večjih podjetij. V večji. Seveda pa razpoloženje in na 2. strani 1 Manjših podjetjih pa, kjer niso strokovne službe dovolj močne, tam pa še niti do te stopnje še niso prišli. So pa tudi velika podjetja — Al mira v Radovljici, Tek-stllindus v Kranju, Tovarna kos ln srpov v Tržiču in druge, ki Imajo že ob sedanjem 48 urniku velike težave in je skrajšani de- , lovni čas zanje dokaj dolgoročni Letos bo predvidoma uporabljeno skoraj 2 milijardi dinarjev, zgrajenih pa 555 družinskih stanovanj in 156 samskih sob Stanovanjske gradnje v kranjski komuni Le za nove potrebe Priprave v Savi V ?.E IMENOVANI tovarni Sava Imajo načeloma prosto vsako četrto soboto. Plan prostih sobot 'zdelajo za tri mesece vnaprej, če pa nastanejo potrebe (izpolnitev rokov pri kupcih, trenutno pomanjkanje surovin in podobno) Pa od tega plana odstopijo. Zaradi okvare na parnem kotlu so na primer, pred kratkim, predvideno delovno soboto pomaknili za teden naprej. čeprav je v kranjski občini vsako leto na novo vseljivih več sto stanovanj, se stanovanjski problemi bistveno ne izboljšujejo. Nove stanovanjske površine zadoščajo v glavnem le za povečanje števila prebivalstva. Upoštevajoč porast prebivalstva se je lani stanovanjska površina na enega stanovalca povečala le za četrt kvadratnega metra, letos se bo predvidoma za prav toliko. Največ primerov gripe v Kranju CE SKLEPAMO po podatkih zdravstvenih domov Kranj in Jesenice je največ primerov gripe na kranjskem območju. To pa je glede na to, da so se prva obolenja pojavljala v okolici Ljubljane, tudi mogoče. Od 25. februarja do 1. marca so v kranjskem ZD zabeležili 450 obiskov zaradi gripe, na Jesenicah pa 21. Ker gre pri nas za lažjo obliko obolenja v.si bolniki ne iščejo zdravniške pomoči. Zdravstveni center je izdal prepoved vseh cepljenj, šolam pa je prepovedal prirejanje izletov in športnih dni. Po nekaterih šolah manjka tudi do polovica učencev, vendar pouka niso prekinili. Tako kot v vseh ambulantah imajo veliko dela tudi v obratnih ambulantah. V ambulanto Iskre je od četrtka naprej prišlo dnevno od 20 do 80 gripoznih bolnikov. V ambulanto Tekstilindusa v zadnjih dneh prihaja po 30 bolnikov več kot navadno. Opažajo, da oboljenje že nekoliko pojenjuje. V družbeni in zadružni lasti bo, tako predvideva družbeni plan, letos dograjeno 425 stanovanj, zasebniki pa nameravajo zgraditi 130 stanovanj. Razen tega bo v samskem domu Tekstilindusa in v stolpnici še 156 samskih sob. Sredstva za stanovanjsko gradnjo se vsako leto povečajo za okoli 200 milijonov dinarjev; letos bodo dosegla že milijardo 920 tisoč dinarjev. Stanovanjski sklad občine bo predvidoma prispeval 790 milijonov, delovne organizacije 600 milijonov, stanovanjski sklad SRS 110 milijonov in zasebniki 420 milijonov dinarjev. Med 357 družbenimi stanovanji bo 173 enosobnih, 156 dvosobnih, 18 trosobnih in 10 garsonjer. V zadružni gradnji bo zgrajeno, 68 trosobnih stanovanj, v zasebni pa 55 večsobnih, 60 trosobnih in 15 dvosobnih stanovanj. Skupaj naj bi se stanovanjska površina povečala za 31.189 kvadratnih metrov. Lanski plan stanovanjske izgradnje ni bil izpolnjen. Zgrajeno je bilo skoraj za petino manj stanovanj kot je bilo predvideno. V družbeni lasti je bilo namesto 322 zgrajenih 236 stanovanj, v zadružni namesto 51 le 31, zasebniki pa so zgradili 140 stanovanj, kar je za 20 več kot je bilo predvideno. 512 stanovanj in 156 samskih sob je ostalo v gradnji. Nadaljevanje _ na 2 strani t- Smotrno urejeno delovno mesto omogoča večjo storilnost. Posnetek iz tovarne IBI v Kranju Višje cene avtobusnih voznih kart Na veliko nejevoljo nedeljskih potnikov so 1. marca začele veljati nove cene avtobusnih prevozov. Te so v povprečju za 8 odstotkov višje kot so bile dosedanje cene. Avtobusna podjetja so se sporazumela za enotne cene tako, da med njimi ni razlik. Cena za razdaljo 75 kilometrov je za 8 odstotkov višja, cene za krajše razdalje so se podražile nekoliko bolj in za daljše nekoliko manj kot za 8 odstotkov. Nekaj primerov: Kranj— Ljubljana doslej 190, odslej 220 dinarjev, Ljubljana—Jesenice doslej 450, odslej 470 dinarjev, Kranj—Preddvor doslej 110, odslej 130 dinarjev itd. Podjetje SAP Ljubljana, poslovna enota Gorenjska, je povišalo tudi ceno enkratnega prevoza v mestnem prometu v Kranju od 30 na 40 dinarjev. Pred kratkim so vpeljali tudi mesečne karte, ki veljajo 3 tisoč dinarjev in jih je mogoče uoorablti za neomejeno število vožanj. Mesečne karte je mogoče dobiti na avtobusni postaji ali na upravi. Kolike bodo nove pokojnine Zvezni poslanec Dante Jasnič je obrazložil teze os,tale nelibljT, ?ato 80 Pred.la- r - . . . , J gah poseben faktor, s katerim novega pokojninskega SlStema bodo pomnožili povprečne osebne dohodke prejšnjih let, ko je bila TE DNI LJUDI najbolj zanimajo razprave o novem pokojninskem denarna vrednost drugačna. Valo- sistemu, ki ga bo zvezna skupščina z zakonom sprejela maja ali rizacija naj bi bila v prihodnje junija. Pred sklepanjem o zakonu so zadevo premlevali posebni avtomatska, vendar bi morali v odbori v vsaki republiki in sestavljali teze novega sistema, tako vsa.y republiki posebej določiti da so upoštevali predloge ln pripombe posameznih zavarovalnih stroške, ki naj vplivajo panjo. enot, delovnih kolektivov in posameznikov. Delo tovrstnega slo- Izračunali so, da so doslej po- venskega odbora in razpravo socialno zdravstvenega zbora zvezne fc g^bM skupščine o tem vprašanju je na sinodi kalnem svetu v Kranju ob- Jemke« Mvaro£ncevJ znaša1e razložil poslanec v tem zboru DANTE JASNIČ, ki bo v Prihodnjih povprečno 62 odstotkov njihovih tnfhtu° 18 u,mrVPraŠ,a?U g° * tU "a ° Očinskih vrednosti, z razučnimt dodatki pa kalnih svetih Gorenjske. celo ,07 'odstotk(yv> Po „ovem £ t. j .. u* / • i ,-f, • stemu naj bi se višina pokojnin Dosedanji pokojninski sistem, slitve (ne upoštevaje kvalifikaci- gibaia ]e med g2 in 88 odstotki ki je upokojence razvrščal v 40 je oziroma kvalitete delovnega vrednosti zavarovančevih osebnih zavarovalnih razredov, je bil za- mesta), in sicer tako, da bi bila dohodkov _ -Težko je že gedai radi občutnega naraščanja živ- srednja vrednost pokojnine 85 od- ko zakon'niti še ni sprejet reči Ijenjskih stroškov degresiven; se stoikov mesečnega osebnega do- kolike bfwlo nove pokoJ;nme' ven.' pravi, da je bila dejanska vred- hodka. Zgolj s tem seveda pro- nost vsake pokojnine v postop- D,em še ne bi bil rešen, saj bi — Nadaljevanje 0 nem upadanju. Teze, ki jih je pri- čeprav višje — pokojnine spet na 2. strani O pravil slovenski odbor za razpra- vo o pokojninah, zato pravijo, naj v bodoče ne bo več zavarovalnih razredov, pač pa naj pokojninske osnove določujejo na osnovi povprečnih osebnih dohodkov v zadnjih petih letih zapo- NA SEJI * delavskega sveta malega pad jenja , je bila na dnevnem redu razprava- o predlogu • novega '^pravilnika , o re-kreaciji,\do\pustih\in \ o | regresih. Pri rcgrcsih^pa''.sef je ^zavozlalo. Podjetje '.nima I'svojega •'počitniškega ^doma. V & sodelovanju ^ z nekim'drugim't podjetjem*pa' so povedal, kar imam in glasovali »ste. Ne izgubljam več besed.* Delavka se je čutila prizadeta in je nadaljevala: »Lepo! Ni vredno besed. Kako si pa pred leti govoril, ko smo prav mi zagovarjali in propadli z istim stališčem, ki si ga danes Ji postavil. Zagovarjal si samo regrese v počitniškem domu. Tam si lepo vsako leto rezerviral sebi najlepšo soho, edino z balkonom in podobno. Zdaj pa, ho imaš svoj avto in se lahho voziš naokrog, si za spremembo. Samo, da bos dobil svoje. Kot da bi mi tega ne vedeli in videli!* Kar ni povedala prva, je brž dodal se. eden izmed delavcev* Dokazoval(,je,rkako je Tine vsa letat trdil, da' regresiranje men- po Avtobusi so bili v teh dneh prizorišče negodovanja potnikov, ki za razna poviševanja cen nimajo prav nič smisla Iž malega raste veliko O neenakopravnem tekmovanju med stroški in dohodki ali za koliko se je »dvignil« standard v prvih dveh mesecih Naj mi tovariš statistik oprosti, da se, priznam, precej nestrokovno, nepovprečno in vsiljivo mešam ? njegove zadeve. Dobro vem, da Je poklican za to, da ob koncu leta dokaže, da so se povprečni dohodki povprečnega občana dvignili za Povprečno toliko in toliko odstotkov in, da so se povprečni stroški tudi dvignili za povprečno toliko ln toliko odstotkov, ampak za manj kot dohodki. Skratka — dokazal bo, da so se imeli občini v preteklem letu spet povprečno bolje kot leto poprej. , Prišli smo tako daleč, da se proti poviševanju cen borimo samo teoretično in, da višje cene predvi- devamo celo v družbenih planih. Proti temu morda niti ne bi bilo preveč prigovorov, če bi se tudi osebni dohodki višali vzporedno z izdatki. Ti pa vedno capljajo po več mesecev zadaj. In tako do konca leta morda le dosežejo enako pvišanje, ali pa dohodki izdatke celo presežejo za nekaj odstotkov. Toda tedaj je že prepozno in bi prišlo prav šele za naslednje leto, ' če se ne bi začelo znova ... Oglejmo si na primer začetek letošnjega leta. O povišanju dohodkov se še bolj malo govori, izdatki pa so iz dneva v dan višji. Za primerjavo smo vzeli le nekatere cene, katerih povišanje je bilo tudi objav- ljeno. Javna tajnost pa je, da polagoma raste denarna vrednost skoraj vseh artiklov in uslug. Za primer smo si izbrali 4 člansko, precej skromno družino iz Kranja. Vsak dan porabi 2 litra mleka, za katerega odslej plačuje 600 dinarjev več kot pred novim letom. Za 6 kilogramov telečjega in 6 kilogramov govejega mesa porabi 300 dinarjev več. Vsakodnevna škatlica Morave po podražitvi cigaret velja na mesec 600 dinarjev več, voda v stanovanju s kopalnico 348 dinarjev več,' smetarina 120 dinarjev več, 2,5 litra olja 80 dinarjev več, bencin za 1000 kilometrov vožnje s Fičkom 720 dinar- jev več itd. Če upoštevamo, da se ( dva družinska člana vozita v sluz- \ bo z mestnim avtobusom in, d*x gresta vsaj enkrat na teden z avtobusom v Ljubljano, pomeni to še za 1080 dinarjev večji izdatek kot pred kratkim. V januarju in februarju je imela pri podražitvi svoj delež tudi elektrika, vendar je bila ta podražitev, če upoštevamo celo leto, le navidezna. Dokaz: za 500 porabljenih kilovatov je družina pred spremembo tarife plačala 3665 dinarjev (prispevek 135, števnina 30 in 500 krat 7—3500 dinarjev), januarja 4400 dinarjev (prispevek 300 dinarjev, števnina 100 dinarjev in 500 krat 8—3000 dinarjev), od marca do vključno oktobra pa bo pri isti porabi električne energije le 2800 dinarjev (prispevek 300, števnina 100 in 500 krat 5—2500 dinarjev). Seštevek vseh podražitev nanese okoli 4500 dinarjev. Torej — en par čevljev manj, seveda ne najboljših! — M. S. vsako leto zagotavljali ustrezno število postelj v domu ob morju. Cena je bila za korist-nike dokaj ugodna. Vendar jih je tja hodilo malo. Drugim pa regresov niso priznavali. »Naš pravilnik o regresih moramo spremeniti,* je v tej razpravi dejal Tine — eden it' med vodilnih, ki ima »besedo*. »Politika rekreacije gre za tem, da ne prisiljujemo ljudi na isti kraj, da jim ne vsiljujemo oblike počitka. Zato ni prav, da regresiramo dom. Ljudem ;e treba dati denar sorazmerno njihovemu delu, ker so sami gospodarji lastnega zaslužka.* Tako je ob koncu svoje razprave dejal Tine (ime je spremenjeno) in kot je bilo večkrat — vsi so1 bili tiho. Celo izglasovali so brez besed in s tem postavili na glavo prejšnji pravilnik. Toda neka delavka je ob tem precej glasno in preko vrste dejala: »Čudno, da prav Tine prihaja letos na dan s tako spremembo.* Vsi so obstali, po\gledali Tineta, ta pa je zmagoslavno - zavrnil: »Sem že ze ni skla4no T načeli nagrajevanja po delu. To vse, dokler je stanoval pri starših na deželi in od tam nosil obilne malice zdoma. Lani, ko se je preselil iu v mesto, je bil brž za menzo in za regrese. Brž je bil denar in menza je zaživela. In še ni bilo konca. Eden je zahteval, naj bi pregledali zapisnike sej in ugotovili, kako se je Tine potegoval za pomoč individualnim graditeljem prav do takrat, dokler si ni zgradil hiše. Brž ko se ni več vozil z avtobusom je postavil na dnevni red problem prevoznih stroškov in koristmki $o morali plačevati sami. In tako naprej. Utrgal se je plaz. Seja je postala vroča. Tine se je hudo razjezil in zahteval, da se vse te »klevete* vnesejo v zapisnik kot dokumentacija za tožbo. Če bo do tožbe prišlo, se še ne ve. Znana pa je, da vse te dni v tem kolektivu veliko govorijo o Ti-netu in hudo obsojajo »načela*, ki jih posamezniki prilagajajo svojim trenutnim interesom. K. M. Te DIH PO SU 6 T U 'SREDA, 4. marca 1964 Liudje in do^^kt CHJndte in HcoHki IJudie In dogodki • Lindle in dco^il f!& L?'"r,9*» in dogodki # Mudl4 In 9 Zunanji ministri v Kairu V glavnem mestu ZAR se bodo pričeli pogovori zunanjih ministrov arabskih držav. Razpravljali bodo o odnosih arabskih držav z drugimi državami. 0 Dokončno naj o razmerah na Cipru odloči U Tant V Varnostnem svetu so sklenili, da bi iza dokončno rešitev sprejeli predlog nestalnih članov, po katerem naj bi bil U Tant pristojen, da imenuje čete, ki bi prišle na Ciper za tri mesece. Seveda bi se moral U Tant prej sporazumeti z vlado Grčije, Turčije in Velike Britanije. • ČU En Laj za navezavo I diplomatskih odnosov z Japonsko V nekem Intervjuju je ČU En Laj izjavil, da je za navezavo diplomatskih odnosov z Japonsko. Seveda je vse odvisno od Japonske. O odnosih z ZDA pa je izjavil, da je to pravi bankrot, ker ZDA priznavajo samo čangkajškovo Formozo. Izrazil je tudi optimizem glede reševanja kltajsko-indij-skega spora. O drugi konferenci neangažiranega sveta pa je dejal, da upa, da bo dala prav tako pozitivne rezultate kot prva. Mesec marec je v Ben Belinem življenjepisu zelo pester. Pred dvema letoma se je sredi marca vrnil iz francoskih zaporov med svoje soborce, ko je bila podpisana evianska listina. Med vsemi voditelji, ki so iz francoskih zaporov prišli na vodilni položaj neodvisnih držav Ima Ben Bela prav gotovo izjemno mesto, prav tako kot je izjemen njegov mesec marec. Že samo ta kratka primeriava preteklosti kaže, da bo Ben Bela marčni obi.uk v Jugoslaviji, ki ga bo začel Jutri, najbrž prišfel med tiste oomembne nolit'cne dogodke, ki "h ne nozabimo sproti. 46-letni B«?>n Bela je državnik sodobne Afrike, ki mu zgodovina najbrž še ni zanisala med svote Platnice najvišjih dosežkov. Brez dvoma pa je v teh štirih desetletjih življenja, v katerem ie več kot polovico (asi posvtll izkMučno političnemu delu, svoj življenjepis pisal z izredno Jasnimi črkami. Ben Be^a, kot borec državnik in človek, je prišel ne samo v Alži- riji, temveč tudi v širšem svetovnem občestvu, v pomemben okvir, kamor običajno uvrščamo ljudi, ki so se veliko žrtvovali in veliko nanravili za svoj narod. Ta Ben Bela, ki ga bodo jutri pozdravili na ulicah Beograda, je začel in Bela ni opustil svoje borbe za zmago alžirske revolucije. Tudi v frmoosklh zaporih je Ben Beft ostal voditelj. Njegov zgled so vsi upoštevali. Pet tisoč alžirskih zapornikov je po zgledu Ben Bele vzdržalo dolgo gladovno stavko, ski bratje, posebno najvišje vod stvo je zašlo v težke obračune ir, nesoglasja.. Ben Bela svoje politične resnice ni nikoli skrival. Govo ril je vedno, za kaj so se alžirski borci dolga leta borili. Po njego vem političnem prepričanju alžir Alžirski brat dokončal tri gladovne stavke v francoskih zaporih. V šestih letih, ki Jih je prebil v francoskih zaporih so se vse tri gladovne stavke .končale z usnehom. Preden so ga francoki padalci prijeli v letalu ki Je pomotoma in po zvijači pristalo na nekem francoskem vo jaškom letališču, ker so ga francoski lovci orisilili, da se spusti je bil Ben Bela že podpredsednik začasne alžirske vlade. S tem, ko je padel v roke Francozom, Ben ki jim je na koncu prinesla uspeh: obravnavali so jih kot politične zapornike. Lačni do nezavesti so ti zaporniki skupaj z Ben Belo ustvarili v domovini mit o svojem prvem bratu. Ben Belina poglavitna deviza je bila vedno borba. Tudi po evian skem premirju Ben Belin položaj nj bil vedno »z rožami posut«. Notranja trenja in določene politič ne težnje, za kater? se je potegoval Ben Bela so sprožili razcep. Alžlr ska revolucija ni bila končana \ trenutku, ko so Francozi podpisali listino o umiku, ampak jo je bi lo treba nadaljevati. Njegov cilj je pravi alžirski socializem. In prav ta cilj je ločil prej enotno alžirsko vodstvo na več omizij. Ben Bela je svoje smernice razlagal ljudem in ljudle so mu po tistem, .kar so vedeli o njem iz francoskih zaporov in po tistem, kar je Ben Bela storil popolnoma zaupali. V svoji borbi z nasprotni- ki se Ben Bela nikoli ni posluževal takšnih sredstev kot so se jih v svojih obračunih posluževali njegovi predniki na vzhodu in zahodu. Zato je lik državnika Ben Bele izjemno čist in poduhovljen. Marec je mesec, ki je za alžirsko zgodovino Izredno važen. Dvanajstega marca 1962. leta je bila v živopisnem mestepu Evianu na Le-menskem jezeru podpisana znana evians.ka listina, ki priznava Al-žircem pravico do samoodločba V marcu so bili postavljeni temttfji alžirske samostojnosti. Zato Je za nas prava čast, da lahko v mesecu, ki je tako pomemben v alžirski novi zgodovini pozdravimo v Jugoslaviji prvi uradni obisk njihovega predsednika Ben Bele. človek, ki bo jutri stopil na naša tla Je zgled pogumnega in doslednega borca. Ko je bila lani v septembru izglasovana r>rva alžirska ustava je Ben Bela dejal: »Nihče nas ne more odvrniti od socializma!« Ljudje in dogodki # Liudie in dogodki #> Liudie in dogodki # Lfudie in dogodki 0 Uudtp ^""^IM 0 Mudi'* ?« d<>- -*k Nove prodajalne Nadaljevanje i 1. strani Priznati je treba, da podjetje posvečuje vedno več skrbi izgledu svojih prodajaln in, če bo šlo tako naprej, ne bomo mogli več tožiti nad neurejenostjo prodajne mreže. Veletrgovina Merkur je v Kranju odprla veliko sodobno prodajalno z železninsko in tehnično robo. Klavnica Kranj za soboto pripravlja otvoritev mesnice v Tr-bojah in v Zadružnem domu. Podjetje Živila Kranj se je odločilo, da uredi samopostrežno trgovino v Zadružnem domu na Primskovem. Staro prodajalno bodo nekoliko povečali in moder- u r e me Vremenska slika Področje visokega zračnega pritiska zajema pretežni del Evrope in se še nadalje krepi. Ob severovzhodnih vetrovih doteka v nižinah h'aden zrak in povzroča v notranjosti oblačnost. Vreme danes in izgledi za prihodnje dni* Na Primorskem in v višinah bo pretežno jasno. V nižinah po S'oveniji ponoči zmerno oblačno, če/, dan se bo razjasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo do 4 stopinj, na Primorskem do 14 stopinj. Se naprej bo suho in hladno vreme. Vreme v petek ob 13. uri Brniki oblačnol, Planica jas no 3, Kredarica jasno —3 stop. Snežne razmere * Kredarica 80 cm, Komna 55 dini 10 cm, na vrhu 15 cm, Vršič cm, Tamar 30 cm, Vitranc na sre-60 cm, Krvavec 35 cm snega. nizi rali. Skupaj s samopostrežno trgovino na Planini naj bi bila gotova do maja, potrošniški center nasproti stolpnice pa do avgusta. Se letos nameravajo obnoviti prodajalno na Kokrici in trgovino v Kranjski gori preurediti za samopostrežni način prodaje. — S. Visok obisk na letališču BRNIK — V vrsto visokih gostov, ki so sj že ogledali novo ljubljansko letališče Brniki, se je preteklo soboto popoldne uvrstil tudi predsednik Izvršnega sveta SFRJ Petar Stambolič, ki je bil v preteklih dneh na obisku v Sloveniji. Spremljali so ga najvišji predstavniki republiških organov. Komunalni servis gradi svoj obrat KRANJ — Komunalni servis Kranj je pred kratkim začel s pripravami zemjjišča za gradnjo objektov za delavnice, garaže in upravne prostore. Vsi ti bodo ob cesti proti Šenčurju, takoj za garažami Gozdnega gospodarstva Kranj. Najprej bodo zgradjlj- garaže in prostore za mehanično delavnico, pozneje pa postopma še prostore za lesni obrat, za pogrebno službo in upravo. Investicija bo predvidoma veljala okoli 180 milijonov. Če bodo dobili potrebna posojila, bo gradnja lahko dokončana v petih letih. Gradnja ljubeljske ceste TRŽIČ, 3. marca — Danes so si gradbišče ljubeljske ceste ogledali strokovnjaki podjetja Slovenije-ceste in ugotovili, da dela zadovoljivo napredujejo. Preko zime z deli namreč niso prekinili, gradili so predvsem predore. Takoj, ko se bo vreme ustalilo, bodo nadaljevali tudi na ostalih odsekih, saj je predvideno, da bo cesta gotova do junija tega leta. Kot je znano, pri gradnji ceste sodeluje več gradbenih podjetij. i Naša prosta sobota lovni uspeh. V veliko pomoč jim je bil tudi njihov institut. Tako pripravljeni so začeli s prvim januarjem. Seveda ne v vseh oddelkih. V valjarni, ki je »ozko grlo« podjetja, tečejo stroji tudi ob sobotah in delavci se izmenjujejo za prosti dan ves teden. Vsaka šola je koristna V JESENIŠKI ŽELEZARNI so uvedli prvi poskus skrajšanega delovnega časa že v lanskem maju mesecu. Toda po dveh mesecih sc je pokazalo, da so bile priprave premalo proučene, da ob tem niso dovolj upoštevali vseh .težav in posledic, ki znajo nastati ob takem ukrepu. Zato so sedaj bolj previdni. V sedanji dobi obsežnih rekonstrukcij pa tudi še niso dani pogoji za take spremembe in bo o tem govora lahko šele v novih delovnih pogojih. Tako je marsikje. Tudi v tovarni IBI v Kranju, čeprav dviganje produktivnosti daje precej optimizma, se nočejo zaleteti. Previdno delajo razne izračune, tehtajo dobre in slabe posledice, ki bodo temu sledile. Možnosti so, da bi ta poskus uvedli žc letos. Delavke, ki jih je tu 80 odstotkov, zelo sprašujejo o tem in želijo proste sobote. V tovarni Iskra v Kranju so ob teh pripravah ugotovili, da je delovni čas dokaj slabo koriščen. Povprečno je delavec samo 10 mesecev letno na delu in dva meseca odsoten. Zatb so začeli zelo raziskovati vzroke teh odsotnosti. Hkrati pa pripravljajo vrsto drugih ukrepov, da bi omogočili isti uspeh kolektiva v krajšem delovnem času. Med tržiškimi kolektivi so te priprave najdlje v tovarni BPT in v Peko, pa tudi v Runo. Nikjer pa še niso priprave tako daleč, da bi lahko zagotovili delavcem Isti dohodek ob skrajšanem delovnem času. Med radovljiškimi podjetji bo morda najprej to načelo uveljavljeno v LIP Bled. Glavni izhod iščejo v večji mehanizaciji in delno boljši organizaciji dela. V škof ji Loki še ni nobeno podjetje izdelalo predloga za to. Prvi izgledi se kažejo v enem oddelku tovarne LTH. V kranjskem trgovskem podjetju Kokra predvidevajo, da bi z boljšo organizacijo dela dosegli večji promet na zaposlenega in tako uveljavili krajši delovni čas prodajnemu osebju. V režijskih službah in v skladišču pa upajo to doseči z mehanizacijo dela. Hitreje k izhodu! PODOBNO JE v velikem številu podjetij. Kjer so se tega resno lotili, iščejo rezerve, da bj tako v krajšem delovnem času dosegli isti uspeh. A teh rezerv je veliko. Ena izmed teh je pri večjem iz-koriščenju obstoječih zmogljivosti. V največ primerih so stroji v delu le 8 ur, praktično še manj. To pove tudi analiza zaposlenosti v kranjski občini, kjer je 70 odstotkov zaposlenih samo v dopoldanskem času in samo 10 odstotkov, ki občasno pridejo v nočne izmene. K. M. 2 Le za nove potrebe Lansko leto pomeni začetek močno poudarjene skrbi za urbanistično programiranje naselij. Že lani je bila izdelana analiza gradbenih okolišev in določena naselja, za katera je treba izdelati urbanistične programe. Izdelana je bila shema prometne mreže v Kranju in zavarovanje oziroma namenska izraba površin na mestnem območju ter zazidalni načrt za območje Cirčič. V letošnjem letu naj 'bi bili izdelani urbanistični programi za Preddvor, Jezersko in območje Krvavca in izvršene priprave za programe Cer- kelj, Šenčurja, Naklega, Golnika in Goric.. V Kranju bo posvečena posebna pozornost urejanju starega dela mesta (enoten načrt za urejanje fasad, lokalov in izložb,' ureditev Pungarta ter kanjona reke Kokre). V načrtu je tudi ureditveni program za naselje Planina. — S. 3 Kolike bodo nove pokojnine dar so statistiki že izračunali orientacijske višine novih odmer. Upokojenec, ki je sedaj pri 35 letih delovne dobe prejemal na primer 20.400 dinarjev, naj bi po novem dobival 26.300 dinarjev, če pa bi imel 40 let delovne dobe, pa celo 30.140 dinarjev. Precej razprave je bilo tudi glede kriterijev, kdaj zavarovanec lahko postane upokojenec, in kakšne olajšave bodo imeli pri tem invalidi ter aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega boja. Kot je znano, pravijo teze, naj bi moški zavarovanec izpolnjeval enega izmed naslednjih pogojev: starost 60 let ali 40 let delovne dobe; medtem ko bi morala biti ženska Stara 55 let oziroma bi morala imeti 35 let delovne dobe. Razen tega pa obstajajo tudi predlogi, naj bi upokojenec prav tako prejemal pokojnino, če je star 60 let ln če ima le 20 let delovne dobe, vendar bi bila odmera polovična, zviševala pa bi se za vsa.ko leto delovne dobe za 2 odstotka. Pogoj za pokojnino n?j bi bila tudi 35-letna delovna doba, vendar bi upokoienec za vsako leto starosti pod 60 let prejemal 5 odstotkov sredstev manj kot bi jih sicer s 49-letno delovno dobo. Seveda bi to prišlo v poštev v primerih, kjer je zavarovanec iz kakršnih koli upravičenih vzrokov prekinil delovno razmerje. Še več je stvari, ki jih hkrati s proučevanjem pogojen' za nov pokojninski sistem podrohno razčle-njajo in že sedaj kaže, da bo zakon, ki bo predpisoval pokojninske odmere, rešil sedanje pereče pokojninske probleme in ustvaril upokojencem boljše življenjske pogoje. — J. Ž. Nesreča zaradi nezavarovanega delovnega mesta - Padel 10 metrov globoko Na zatožni klopi so se našli nekateri uslužbenci SGP »Sava« z Jesenic KRANJ — Se vedno imamo precej primerov, prav pri gradbeni dejavnosti, ko so nekatera delovna mesta nezavarovana, tako da lahko često pride do nesreč. Gotovo je to največkrat malomarnost ljudi, ki vodijo gradbena dela in enostavno vidijo samo to, da bi bilo vse hitro opravljeno, dostikrat pa jih nič ne briga, če je to delo varno. padcu je delavec dobil težje telesne Zaradi podobnih prekrškov so se pretekli teden pred Okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjali Ivan Peskar, doma iz ftmartna pri Litiji, zaposlen kot gradbeni tehnik v SGP »Sava« na Jesenicah, Alojz Babnlk iz Koza rij prt Ljubljani, zaposlen kot delovodja SOP »Sava« in Anton Stare iz Nomnja prav tako zaposlen kot gradbeni tehnik pri SGP »Sava« na Jesenicah. Obtožnica je vse tri bremenila, da kot odgovorni ljudje na gradbišču niso postavili varnostnih naprav in so s tem povzročili nevarnost za, živi jen je delavcev. Zaradi številnih pomanjkljivosti na gradbišču je delavec Ivan Nau-mov, zaposlen pri SGP »Sava« na Jesenicah, 5. novembra 1962. leta pri obmetavanju balkona v CRfionp eeiem četrtem nadstropju izgubil ravnotežje in padel deset metrov globoko. To se je zgodilo tako, da je omenjeni delavec stal, na položeni deski izven fasadnega odra. Med delom ni bil privezan z vrvjo. Pri dviganju malte z dvigalom je tovor zaradi nihanja zadel v desko, na kateri je stal Naumov. Pri Ivan Naumov poškodbe. Razen tega je bilo ugotovljeno/ da pri balkonu, kjer je delal Naumov, ni bil postavljen primeren oder z varnostno ograjo. Na tako nevarnem delovnem mestu delavec ni bil niti privezan z vrvjo ali varnostnim pasom. Razen tega tudi dvigalo za dviganje gradbenega materiala ni bilo zavarovano itd. Zato ni čudno, če je ob takih pomanjkljivih varnostnih ukrepih pri delu, prišlo do tako težke nesreče. Ker morajo zaslišati še nove priče, je bila obravnava preložena. M. 2. Matija Rajhard je vlomil v vilo »Vilsonija« na Bledu Raje je vzel kokoši kot dežnike Za vrsto kaznivih dejanj obsojen na leto dni strogega zapora — K svojim dejanjem je izvabljal tudi mladoletnike Kranj, 3. marca — Danes dopoldan se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjal zaradi vlomnih in drugih tatvin MATIJA RAJHARD, doma z Brega pri Žirovnici, sedaj stanuje v Poljščici v Zgornjih Gorjah. Lani, 27. junija je Matija Rajhard z mladoletnim MIlanom Raj- hardom, prav tako pa 6. julija lani, vlomil v vilo »Vilsonija« na Bledu, Koroška c. 13. Ob vlomu si je obtoženec prilastil lijak s pipo, vratca za lončeno peč, 4 metre odtočnih cevi, lestenec iz železa, 13 kljuk z dvojnimi ščitniki in še vrsto drugega-blaga skupaj v vrednosti 79.400 dinarjev. V notranjost vile je Rajhard prišel tako, da je z izvijačem odprl polkno na pritličnem oknu, odstranil železno rešetko in nato odprl še notranjo polkno. Za tem se je skupaj z mladoletnim Milanom splazil v vilo. Obtoženi Matija Rajhard pravzaprav ni imel stalnega dela. Ukvarjal se je s popravljanjem dežnikov. Pri potovanju skozj vasi so ga največkrat zamikale kokoši in piščanci in druei predmeti, ki jih je zagledal pri svojih strankah. Tako je 25. aprila lani v Hlebcah pri Lescah ukradel skozi odprto okno spalnice Ivana Lindiča, kitaro in volneno odejo v vrednosti 13.000 dinarjev, 24. avgusta lani je iz kurnika last Franca Jelena v Prezrenjah ukradel 9 piščancev. Na isti način je v noči od 27. na 28. oktober lani oškodoval Marijo štular iz Prezreni za 8 kokoši. Neugotovljcnc-ga dn razne športne objekte, more povečati obsega proizvodnje žičnice itd., kar pa bo mogoče za 10,5 odstotka, narodni dohodek za več kot 5 odstotkov. Za 20 od- uresničiti šele po rekonstrukcij: pa za 10,4 odstotka, predvideva stotkov pa se predvideva porast Železarne, občinski družbeni plan porast družbenega bruto proizvoda za 7 odst., S skupščine KZSZ Jesenice družbenega proizvoda za 11 odst. in narodnega dohodka za 12 odstotkov. Celotni porast gospodarstva bo po družbenem planu za 4 odstotke pod republiškim povprečjem. Porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka pa bosta nad republiškim povpreč Značilnost letališča Brniki so tudi rdeče gorenjske »marele«, nem vremenu s katerimi spremljajo potnike v dežev- 22 milijonov primanjkljaja JESENICE — V petek, 28. febr., no povišanje dohodkov in izdatkov] je bilo na'Jesenicah VIII. redno Načrt predvideva, da se bodo poi zasedanje j skupščine komunalne višali stroški ambulantnega zdrav« jem. V jeseniškfobčinrprev^ladurefskupnosti socialnega, zavarovanja ljenja, stroški za zdravila, in stro- industrija (železarska), ki pred- ^elavcev °bčin Jesenice-Radov- ški'zobne'nege. Prav tako se bo« stavlja okoli 85 odstotkov druž- Ijica. do povišali izdatki za novorojen- benega bruto produkta v celot- Na skupščini so podali poročilo, čka od 8 na 10 tisoč dinarjev, nem gospodarstvu občine, kar pa PO katerem so zaključili poslovno Stopnjo. snovnega prispevka za ni vedno pozitivno. Tak eno- leto 1963 z nad 22 milijoni pri- zdravstveno zavarovanje pa so do- sIranski razvoj gospodarstva je manjkljaja Finančni načrt sklada ločili v višini osem odstotkov in večkrat ekonomsko škodljiv, kar "zdravstvenega zavarovanja za le- en odstotek v rezervni sklad skla- se v slučaju kakršnihkoli motenj to 1964 pa predvideva v primerja- da za zdravstveno zavarovanje, odraža na celotnem gospodarstvu, vi z letom 1963 sedemnajst odstot- C. R. Jugoslovanske pionirske v škofjeloški občini Letošnje Jugoslovanske pionirske igre potekajo v znamenju tehnične kulture mladih. Tudi v škofjeloški občini so se pionirski odredi in mladinske organzacije vključile v tekmovanje JIP, ki so se začele že novembra 1962 in bodo trajale vse do konca maja letošnjega leta. Podpredsdnik akcij- Zbiranje gradiva iz NOB JEZERSKO — ,Na redni, letni konferenci združenja,borcev-NOV na Jezerskem so udeleženci dali največ poudarkatzbiranju gradiva NOB na njihovem terenu. Da^bi delo oziroma zbiranje potekalo načrtno in sistematično, so: v ta namen izvolili posebno pet ^člansko komisijo. Na Jezerskem je'še več udeležencev oziroma sodelavcev NOB, ki nimajo urejenega priznanega dela v NOB. Delo je včasih tudi komplicirano, zato so v ta namen imenovali posebno 3-člansko komisijo, ki se bo preko leta ukvarjala s to problematiko. Sprejetih pa je bilo Še vrsto sklepov in smernic za nadaljnje delo, tako za izdelavo vodiča NOB, skrb za otroke padlih in po vojni umrlih borcev, nadalje za organizacijo raznih prireditev in drugo. Za vsakogar nekaj # Dramska sekcija KUD »Jože Papler« iz Besnice bo gostovala z dramskim delom »Molčeča usta« v znani partizanski vasi Dražgoše nad Železniki. # Dramska sekcija prosvetnega društva na Jezerskem se že nekaj časa marljivo pripravlja na uprizoritev prvega dramskega dela v letošnji zimski sezoni. Občinstvu se bodo predstavili z delom Miška Kranjca »Pot do zločina«. Igro režira Mirko Cegnar. # V sredo, 4. marca, popoldan bo v Kranju seja sveta za urbanizem in gradbene zadeve, na kateri bodo razpravljali o poročilu gradbene inšpekcije, nadalje o obsegu zazidave in urbanističnem programu za vplivna območja občine in o spremembah ureditvenega načrta za severni del Kranja. # Pred kratkim se je pri svetu za občo upravo in notranje zadeve skupščine Kranj ustanovila posebna komisija za požarno varnost. Skrbela bo za vse, kar zadeva požarno • varnost in preventivno službo. # Pred dnevi so se pričeli po vseh krajih naše občine redni •letnj občni zbori gasilskih dru- 1 štev. Ena izmed najvažnejših nadlog je vzgoja kadrov in pa preventivna služba. # Turistično društvo Kranj se je že pričelo pripravljati na svoj redni letni občni zbor,- ki bo 20. marca letos v Kranju.,Letošnji občni zbor bo verjetno : eden4izmed najzanimivejših v zadnjih letih, in to prav zaradi tega,,ker Stoji društvo pred velikimrin odgovornimi nalogami. Znano je tudi, cla bo po občnem zboru TD Begunje izvedlo za udeležence občnega /bora zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi »Gorenjska v barvi, sliki in:besedi«. skga odbora JPI tovariš Alojz Malovrh, /iam je povedal nekaj o delu v občini: »Kakšni uspehi so bili doseženi v zvezi s tekmovanjem v okviru JPI?« — Na razpisano tekmovanje »Leto tehnične kulture mladih« so se prijavile vse šole v občini. Na vseh šolah v občini se pogoji za izvajanje tehničnega pouka izboljšujejo in povsod se trudijo, da bi pionirje in mladino -vključili v razne ftehnične krožke. »Katere šole pa so dosegle največji uspeh?« — Škofjeloška osnovna šola je akcijo JPI vzela zelo resno in je organizirala: letalski, brodarski, fotografski, krožek za prometno varnost in podmladek Avtomoto društva. Člani letalskega in brodarskega Ikrožka so se lani udeležili občinskega tekmovanja z letalskimi in brodarskimi modeli ter okrajnega brodarskega tekmova-na Jesenicah. Na poklicni šoli so izpopolnili delavnici kovinske in lesne stroke. V tem mesecu nameravajo organzirati tekmovanje v Tudi v Šenčurju bodo dobili trgovski center ŠENČUR —- V minulem tednu je imel svet krajevne skupnosti Šenčur svojo redno sejo, na kateri so obravnavali program dela skupnosti za letošnje leto. Kmalu bodo pričeli z zemeljskimi deli za bodoči trgovski center v Šenčurju. Tak center, ki ga bo gradilo trgovsko podjetje Živila Kranj, bo stal v centru vasi. Uredili bodo tudi javno razsvetljavo, kanalizacijo od gostilne Jama do nove ceste na Brnikih. Pri kanalizaciji bodo pomagali tudi hišni lastniki. Precej govora pa je bilo tudi okoli izgradnje prosvetne dvorane v zadružnem domu. Gradben odbor naj pripravi načrte, da se začetna dela Čimprej prično. Ta problem je v Šenčurju zelo pereč, saj so že drugo leto brez draštveniih prostorov, da o kulturni dvorani sploh ne govorimo. Staro dvorano jim je namreč pred dvema letoma uničil sneg. ročni:obdelavi^ kovine • za vse po-klicne?'šole^a\G6ir^jskem; Iz nji-hovih{vrsgMizšloJže?nekaj .dobrih i n š t rukt orjevl za!( voden j e letalskih in brodarskih »krožkov, po šolah. Za tehničnojizpopolnjevaKje je šola nabavila|kinoprojektor. Učenci pa so ^pomagali * tudi-pri izgradnji porušenega Skopja. Na osnovni šolj v Železnikih so uredili prostor za V foto klub in preuredili delavnico za tehnični pouk. Tudi v Lučinah in Bukovici sta aktivna brodarski Hn letalski krožek, na obeh - šolah imajo tudi zadrugi za gojenje sadnjega drevja in okrasnega. cvetja. Akcija je razgibala*pionirake odrede, ki so svojofdejavriost?usme-rili v izpopolnjevanju tehničnega znanja rrtladih. .Akcijski-odbor bo po doseženih'us^pehih^posameznim šolam •podelilfšestfnagrad i v skupnem znesku 220^000 dinarjev. Poleg nagrad bodo podeljene tudi diplome. Gasilci na letališču BRNIK — Gasilska služba na letališču se precej razlikuje od ostale operativne gasilske službe, predvsem zato, ker morebitno gašenje požarov na letališču terja posebno znanje in prakso. Preventiva mora misliti tudi na letalske nesreče, ki bi se lahko pripetile. Požari ob takih nesrečah so bliskoviti, lahko se hitro razširijo na okoliške zgradbe in gozdove. Najvažnejša naloga pa je hitro reševanje potnikov in opreme. Uprava letaližča ima sicer svojo, za sedaj še ne povsem strokovno gasilsko službo, zato jim pomagajo poklicni gasilci iz Kranja in Ljubljane. Poklicni gasilci so navzoči pri vsakem pristajanju ali vzletu večjih letal. Poklicna gasilska četa Kranj je Imela zato v minulem tednu poseben strokovni tečaj za gašenje ln reševanje na letališčih. Na tem tečaju je predaval zvezni inšpektor za požarno varnost Djuro Bursač. Podoben, sicer 'krajši tečaj je bil tudi za prostovoljne gasilce iz Šenčurja, imeli pa ga bodo tudi v GD Cerklje in njegove operativne enote. — R. Po načrtnih pripravah za boljšo in kulturnejšo oskrbo občanov so na Jesenicah zaorali v ledino za gradnjo trgovskega centra, ki je tam hudo potreben Pomembne prireditve AMD KRANJ — V Delavskem domu v Kranju je bil v soboto zvečer redni letni občni zbor AMD Kranj, ki pa ni bil tako živahen in razgiban kakor y prejšnjih letih. Poročila upravnega odbora in dane smernice za bodoče delo so društvu nakazali vrVto nalog za letošnje leto. Vse komisije so bile v preteklem letu zelo delavne, predvsem šolska, saj je izvedla kar 28 tečajev s 703 tečajniki. Komisija za šport je bila prav tako zelo aktivna, saj je izvedla vrsto pomembnih tekmovanj in prireditev, od katerih so bile najvažnejše hitrostne dirke na Jezerski vrh, tekmovanja v speedvvavu, udeležba tekmovalcev na raznih drugih tekmovanjih in prireditvah in drugo. Gospodarska komisija tudi ni zaostajala, prav tako tudi ne propagandna, pionirska in pa društvena sekcija v Zabnici. Nekaj zelo koristnih napotkov za delo društva pa je nakazal tudi predstavnik AMZ Slovenije Janez Krmavner, predvsem kar zadeva letošnje mednarodne avto-moto prireditve z udeležbo sovjetskih, čeških in drugih znanih vozačev. Nekaj pomembnejših prireditev bo tudi v naši občini. Posebej pa je podčrtal vlogo AMD v zvezi s turizmom in sodelovanje s sorodnimi organizacijami drugih držav. Fotografski krožek jeseniške gimnazije JESENICE — Krožek, ki je bil ustanovljen šele v začetku letošnjega šolskega leta, dosega že lepe uspehe. V razmeroma kratkem času so izdelali že štiri foto-reportaže, kakor reportažo s športnega dne, z republiškega mladinskega prvenstva v veleslalomu v Trbovljah, z republiškega sanka-škega prvenstva v Bohinju in reportažo z zimsko-počitniškega potepanja. Krožek se že pridno pripravlja na II. občinsko mladinsko foto razstavo, ki bo maja na Jesenicah. škofjeloški mladi modelarji se zelo radi poslužujejo uslužnostnega servisa ljudske tehnike, kjer lahko nabavijo potreben material za izdelavo?letalskih in brodarskih modelov si Samson Italijanski barvni film Režija — Gianfranco Parolini Igrajo — Brigite Corey GLEDAMO ENO »tistih« ko-produkcij. V glavi filma je omenjen baletni zbor zagrebške opere in kup mehanikov. Sicer nikjer drugje jugoslovanskega imena: Tak način filmskega sodelovanja je ie skoraj pravilo in dokaz našega zmedenega odnosa do filma kot industrije in do filma kot umetnosti. Ta odnos je kupčija. Menda ni vedno donosna. Samson je rezultat neke zgodbe, ki se prične s koprodukci/sko pogodbo in obljubo dobička, konča pa s kičasto stvaritvijo, ki ne sluzi ničemur, še najmanj ugled::. Nož v vodi Poljski film Režija — Roman Polauskl Igrajo — Leon Niemczvk, Jo-lanta Umecka, Zvgmunt Mala-novvlcz N/ DOLGO TEGA, kar smo v kranjskem kinu lahko gledali poljski film »Noco\j bo umrlo mesto*. Spada med zgodnje, neuspele filme Začetka poljske kinematografije. Delo omenjam, ker je njegovemu odhodu sledila premiera najbolj cenjenega poljskega filma — Nož v vodi. Pomanjkljivosti prvega in kvalitete drugega so tako še bolj očitne. Pred nami sta skromni pričetek in trenutni vrh neke kinematografije, katere bliskoviti vzpon je edinstven v zgodovini filma. Na vsak način je, verjetno slučajni, a prav zato edinstveni prikaz razvoja poljskega filma, iznajdljiv prijem vreden posnemanja. Vrednosti Noža v vnd: se prično s scenarijem. ?.e v iJ"li so dane režiserju neskonč-te možnosti variacij na temo ljubezenskega triko-ta. Da je Polanski te možnosti ■•:koristit, vidimo že na z v?'kn, v zapletu. Povsem nckorvncionnJ-.a zgradba (nova vsej od ko'ivencio-nalnega trikotnik d dalje) ie fo^o-jena že v specifi'r.em obol:n in temperamcPtH ljudi, i:i skupno z izvirnim filmskim icr'.'-om predstavlja nacionalni filmski stil. Razpoloženje je sivo, z malo svetlobe, alternativni zaključek povsem v skladu z nazori umetnika — režiserja, v skladu z niegovo iskreno izpovedjo, ki je odraz časa in razmer. Polanski ne raziskuje vzroka, projicira nam samo dejstva, mnogokrat tragična, a toliko verjetnejša. Film odlikuje svojevrsten tempo in skladen ritem kadrov in planov. Zorni koti so novi, a nikdar ekstravagantni. So povsem v skladu s snovjo, ki jo kot celoto pravzaprav gledamo iz edinstvenega zornega kota. SREDA, I UHUplMiTjm ^gali oglasi • mali oglasil kupim I »'»"mePReBiumsiun prodam Prodam kravo. Strahinj 69, Naklo 899 Prodam lito železni lijak, nol-okrogll in bojler, 15-Utrskl. Skokova ulica 9, Stražišče, Krani 900 Prodam rabljeno pohištvo. Oprešnikova 26, Kranj 901 Zaradi vojaščine prodam dobro ohranjen moped Colibri. Luže 43, Šenčur . 902 Prodam NSU Prlmo 150 ccm aH zamenjam za les. Naslov v oglasnem oddelku 901 Za kravo dam 14 tednov,brejo •vinjo, ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku 904 Prodam čebuljček. Viktor Legat, Se!o 33, Žirovnica . 905 Prodam 5 prašičev, težkih od 120 do 130 kg. Vinko Oblak, Srednja vas 9, Šenčur 906 Poceni prodam motorno dvoko-lo JAWA 175 ccm, tip 60, v odličnem stanlu, s prevoženimi 14.000 km. Rudi Obrulk, Ulica l.avffu-•ta 7, Krani 907 Prodam 10.000 kg sena. Franc -Cof, Dorfarje 20, Zabnica 908 »Petrol«, Ljubljana sprejme v delovno razmerje trg. pomočnika za bencinski servis na Jesenicah. Prednost imajo prosilci, ki so vojaščine prosti. Ponudbe pošljite na naslov: Petrol, Ljubljana, Vošnjakova 2. Prodam večjo količino prima sena. Ješe, Križe 8 909 Prodam električno vodovodno črpalko in cevi ter motorno sla-moreznlco. Bašelj 24, Preddvor 910 Prodam več tisoč kg pese, repe in sena. Naklo 77 911 Prodam bika, 430 kg težkega, aH zamenjam za vola ln dva m3 suhih drv. Strahinj 65, Naklo 912 Prodam psa, dobrega čuvaja, 2 leti starega. Trboje 65, Smlednik 913 Prodam 80 kg smole za parket. Franc Turšič, Delavska 29, Kranj 914 Ugodno prodam lep brstov furnir. Vrbnje 8, Radovljica 915 Prodam lažjega konja, starega 5 let. Ludvik Gubane, Vodice 83 916 Prodam 6 prašičkov po 30 do 40 kg težkih. Zapoge 12, Vodice 932 Prodam semensko grahoro. Pre-bačevo 27, Kranj 933 Prodam 2 prašička po 40 k? težka. Breg 2, Komenda . 934 Prodam parcelo. Mlaka 21, Kranj 935 Ugodno prodam primo. Milan Kalčič, Sp. Besnica 72 936 Hotel »JELEN« v Kranju vabi k sodelovanju zasebnike, ki bi bili pripravljeni oddajati tujske sobe v letni sezoni, od 1. junija do 30. septembra ali po dogovoru. Ker imamo pretežni del svojih kapacitet za letošnjo sezono že razprodanih, je uspeh zajamčen. Ponudbe sprejema uprava podjetja. Dotrpel je naš dobri skrbni oče, stari oče, pra-ded, brat, stric in tast Ignac Tičar posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 4. marca 1964 ob 15.30 uri iz hiše žalosti, Huje št. 5, na kranjsko pokopališče. Žalujoči: Hčerka Marija, zet Miha, vnuki: Mira z družino, Magda in Vinko, brat Franc in ostalo sorodstvo Kranj, Preddvor, Jesenice 2. 3. 1964 Obletnica 2. marca je minilo leto, odkar so nas za vedno zapustili srčno dobri mož, oče, stari oče in brat Franc Žan Ohranili jih bomo v najlepšem spominu in jih ne bomo nikdar pozabili. Vsem, ki ste nam v tem letu stali ob strani in nam dali kakršnokoli pomoč v težkih trenutkih, naša iskrena hvala. l Družine žan, Suhadolnik, Kalan in Markič Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Kupim osebni avto Fiat 750 v zelo dobrem stanju. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku 917 Kupim dva stara žlmnata »modreca«. Naslov v oglasnem oddelku 918 Kupim rabljeno dvo ali trodel-no omaro. Naslov v oglasnem oddelku 919 Kupim 16. eolski gumi voz — tudi brez gum. Naslov v oglasnem oddelku 930 Kupim obračalnik za seno. Pu-šavec, Hudo 1, Križe 931 ostalo Sprejmem delavca za gradbena dela. Imel bo tudi možnost za pri-učenje v delavnici. Nastop službe takoj. Naslov v oglasnem oddelku 920 Knjigovodja, upokojenec, išče honorarno zaposlitev. Ponudbe poslati na oglasni oddelek poi »Zaposlitev« 921 Iščem upokojenko za nego 79-letne Marije Velikanja in za pomoč v gospodinjstvu. Nudim brezplačno stanovanje. Ostalo po dogovoru. Poizve se pri Ani Tavčar, Begunjska 1, Kranj 922 Nujno iščem sobo v Kranju. Zinka Kajtizuvič, Savski log 11, Kranj 923 Diplomiranemu inženirju Viljemu Novaku čestitajo. Deda in Na na 924 VHčitu Novaku čestitajo za uspešno opravljeno diplomo na gozdarski fakulteti Marjan, Lojzka, mama in ata 925 Na cesti v Tupaliče sem našla denarnico. Tupaliče 23 926 Dne 2. marca sem izgubil od Kranja do Šenčurja denarnico z osebno izkaznico in vozniškim dovoljenjem za moped. Prosim najditelja naj denar obdrži dokumente pa vrne. V. F. 927 Postrežnico želim za nekaj ur dnevno. Naslov v oglasnem oddelku 928 Prosim poštenega najditelja zlate zapestnice z obeski naj jo proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku 929 V KRANJU Poročili so se: Janez Rupnik, uslužbenec in Jožefa Berlec, šivilja; Radojica Nenezič, delavec in Zorka Milakovič, delavka; Darijo Vidic, tkalski mojster in Hermina Robljek, učiteljica; Simon Križa i, graver in Ida Rozman, elektrome-hanik; Vincenc Kos, mesar in Alojzija Hameršak, delavka; Stanislav Debelak, delavec in Zofija Dolinšek, delavka. Umrla sta: Anton Blaznik, os. upokojenec — sta* 60 let; Ivana šporn, osebna upokojenka — stara 72 Tet. Rodile so: Silvestra Zaplotnik — deklico, Marija Pajestra — dečka, Stanislava Naglic — deklico, Valentina štefe —- deklico, Marija Ambrožič — deklico, Marjana Ušlakar — dečka, Frančiška Struž-nik — deklico, Pavla Kern — deklico, Frančiška Zevnik — devka, Katarina Mitrovič — deklico, Viktorija Draksler — dečka, Alojzija Jeler — dečka, Lucija Bašelj — dečka, Ana Slapar — dečka, Terezija Okršlar — deklico, Marija Rant — deklico, Marija Sušnik — deklico, Mirjana Naod — dečka, Ivana Jekovec — deklico, Angela Pintar — deklico, Marija Fabjan — dečka, Viktorija Križnar — dečka, Kati Pretnar ,— deklico, Ma, rija Gostan — deklico, Pavla Balantič — dečka, Milka Grujič — dečka, Nežika Pelko — dečka, Frančiška Cilenšek — deklico, Matilda Metelko — dečka, Marija Sušnik — deklico, Frančiška Stružnik — dečka, Marija Bobnar — deklico, Ana Rant — deklico, Kosa Dragičevič — dečka, Ivana Jovič — dečka, Ana Jekovec — deklico, Kati Golmajer — dečka, Frančiška Stojkovski — deklico; Ljudmila Drnovšek — dečka, Marija Zupan — deklico, Ljudmila Mežnar — dečka, Viktorij aOblak — deklico, Marija Cernilec — deklico, Agata Stollecker — deklico, Marija Fabjan — dečka, Metka Neven — deklico, Antonija Dvoj-mič — deklico, Alojzija Jelovčan — deklico, Marija Kovačič — deklico. OPOZORILO! KOMUNALNO PODJETJE »VODOVOD« KRANJ OBVEŠČA VSE LASTNIKE NEPREMIČNIN PRIKLJUČENIH NA VODOVODNO OMREŽJE »VODOVOD« KRANJ, DA SO Z ODLOKOM O UPRAVI, UPORABI IN VZDRŽEVANJU »KRANJSKEGA VODOVODA« PREDPISANE KAZENSKE DOLOČBE ZA PREKRŠKE IZVRŠENE NA VO-DOVODNEM OMREŽJU. Kolikor dejanje ni strožje kaznivo po drugih predpisih, se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000.— din: a) Kdor samovoljno priključi spojni vod. b) Kdor brez dovoljenja podjetja »Vodovod« kakorkoli uporablja ali dovoli uporabo drugim stalnim odjemalcem vodo iz »kranjskega vodovoda«. c) Kdor bistveno spremeni brez dovoljenja vodovodne napeljave (spojni vod). d) Kdor kljub opozorilu ne odpravi napak na svoji vodovodni napeljavi. e) Kdor organom podjetja kljub legitimiranju ne dovoli vstop v prostor in mesto, kjer se nahajajo vodovodne naprave. f) Kdor kljub opozorilu pušča iztoke odprte in zanemarja hišne napeljave. g) Kdor samovoljno zapira ali odpira ventile, zasun-ke in hidrante na kranjskem vodovodnem omrežju. h) Kdor poškoduje ali ponesoaži vodovodne naprave ali pase živino v zaščitnem pasu vodovodnih rezervoarjev. Izvrševanje, popravila in okvaro spojnih vodov od priključka na javno vodovodno omrežje vključno z vodomerom izvršuje le podjetje »Vodovod« Kranj. Odstranjevanje vodomerov iz vodovodnega omrežja je prepovedano, čeprav gre le za popravilo istega. Komunalno podjetje »VODOVOD« Kranj Mnogi kupci se pritožujejo nad s labim skladiščem Lesnine na Partizanski cesti poleg šole Simona Jenka v Kranju. Zaradi visokih cen potrošniki upravičeno zahtevajo pohištvo brez prask, brez posledic vlage, kar pa je v takih prostorih nemogoče V KRANJU Jabolka 80 do 110 din, krompir 30 do 35 din, zelje v glavah 60 do 70 din, zelje kislo 80 din, repa kisla 60 din, pesa rdeča 60 do 70 din, redkvica 50 do 60 din, korenjče^k 60 do 70 din, špinača 250 do 300 din, radič 500 do 600 din, skuta 180 do 200 dinr surovo maslo 900 do inoo din, mCi] 700 djn„ solata 1^0 do 160 din, orehova jedrn 1200 din za kg: kaša 130 do 140 din, ješprenl 120 do 130 din, koruzna moka 85 do 70 din, nidova moka 160 do 170 din. proso "0 d6 80 din, oves 40 do 45 din, pšenica M do 70 din. fižol 180 do 220 din za liter; motovileč 50 din za morico; iiira 32 do 35 din, kokoši 800 do 120(1 rim. piščanci 400 do 800 din za komad. KŽK KRANJ — OBRAT KLAVNICA obvešča cenjene potrošnike področja Trboj in bližnje okolice, da bo v soboto, 7. marca OTVORITEV NOVE MESNICE V TRBOJAH — Zadružni dom. Mesnica bo odprta vsako sredo od 9.—12. uri in soboto od 12.—16. ure. Za številni obisk se priporoča Kolektiv KŽK Kranj — obrata Klavnice Prenehalo je biti plemenito srce našega dragega ata, starega ata, tasta, svaka, brata Jožeta Markiča po domače Vehovčevega ata iz Strahinja. V torek popoldne smo ga položili k večnemu po čitku v grob ljubljene mame. Žalujoči: hčerke šefka, Milka, Lojzka, Marica in Martina z družinami ter ostalo sorodstvo Strahinj, 4. marca 1964 Ivanov - Leonov; 10 G8MI UPIH »»i ti, oialuri?« — Dedan je spoznal glas. Pred njim je stal Kibe Maunena. Geturi se je sestajal z njim, ko je delal v tovarni za izdelavo sizaiovih* vrvi. Maunena je bil sin poglavarja in svoboden človek. Učil se je v tujini in ko se je vrnil, ni zapustil svoje ljudstvo, čeprav bi lahko brezskrbno živel. Geturi ga je zaradi tega cenil. Geturi ga je prvič srečal na velikem mitingu v bližini Nairobija. Takrat se je zbralo trideset tisoč ljudi. Prepevali so pesmi. Keli-niata, vodja Zveze Afričanov, je govoril o zahtevah ljudstva in o pritisku Mzungov. Vsi so stali kakor občarani. Maunena je stal na veliki tribuni zraven Keliniate. Kasneje se je Geturi večkrat sestajal z Mauneno v zvezi z delom v Zvezi Afričanov. Geturi je takrat vodil majhno sekcijo Zveze v Nairobiju, dokler ga niso izgnali iz mesta kot brezposelnega. Iz to-•*rnc so ga pregnali zaradi sodelovanja v stavki, ki jo je organiziral sindikat in zatem ni nikjer dobil dela. *Sizal — rastlina iz družine agav. Iz sizala pridobivajo dolga vlakna in iz njih izdelujejo vrvi. Odtlej Geturi ni videl Maunene. Vendar je od njega večkrat prejemal napotila za delo sekcije Zveze v rezervatu in na plantaži. Maunena je vodil zbiranje podpisov za peticijo, v kateri so Kikuji zahtevali, naj jim vrnejo zemljo. »Slednjič si prišel... Ti noge niso odpadle med plesom!« Glas urednika »Glasu Kenije« je bil vesel, kot običajno. Toda Geturija njegov veseli glas ni premotil. Učen človek ga ni zaman pričakoval ponoči pri siromašni kolibi. Stopila sta na vrt in Maunena mu je povedal, da so oblasti napadle Zvezo Afričanov. »Mar tvoj plantažnik ve, da vodiš tamkajšnjo sekcijo Zveze?« »Ne, bvana. Gospodar bi me pregnal.« »Poprej bi te nagnal, zdaj pa zaprl ali ustrelil. Nikar mi ne pravi ,bva.na'. .. Keliniata in vsi voditelji Zveze so v zaporu.« Geturi je molče strmel v temo. Krepko je stisnil zobe. »Tile Mzungi, bumbo-džumbo, jemljejo od Kikujev vse, kar ima ceno.« »Spotoma so plantažniki dvakrat zaustavili avtobus. Hudo so se zanimali za moje .zdravje': otipavali so me in pregledovali dokumente. Si slišal za ,Mau-Mau'?« »Kaj je to, bvana?« — Ob besedici »bvana« se je Maunena nasmehnil. »Oblasti pripovedujejo, da je to verska ločina, ki želi vse naseljence žrtvovati svojim bogovom. Takšna ločina ne obstaja. Izmislili so si jo naseljenci in kolonialna uprava. Zdaj vpijejo, da smo člani ,Mau-Mau' vsi, ki želimo, naj nam vrnejo zemljo in svobodo. Jaz sem ,Mau-Mau' in ti si ,Mau-Mau'. In če je' tako, ne smeva pasti v njihove roke.« Mapnena je govoril z veselim glasom, kot običajno, toda Geturi je bil vznemirjen. Pred nekaj minutami je govoril z Vanžiko. Sreča se mu je nasmehnila. Toda zdaj se mora vsemu odreči. Pred njim je bilo dolga pot, polna krvi in odrekanja. Beli naseljenec je okruten kakor trgovec s sužnji. Neusmiljen je bil tudi tedaj, ko so Ki-kuju poslušno delali na njegovih poljih. Zdaj bo storil vse, da bi jih uničil. »V gozd pojdem,« je rekel Maunena. »Danes sem v mestu slišal, da nastajajo v pragozdu partizanski oddelki. Pričela se je borba, Geturi! Dovolj dolgo smo bili sužnji. Zveza Afričanov je zahtevala svohodo in zemljo na miroljuben način. In kaj se je zgodilo: vsi voditelji so v temnici. Tudi druge bodo kmalu zaprli. Pojdi in pokliči bojevnike. Geturi. Kdor želi, lahko gre z menoj .. .« Geturi je pripeljal okrog deset mož, članov Zveze Afričanov. Maunena jim je povedal, kaj se je zgodilo v koloniji. Poslušalci so molčali. Sedeli so stinjeni na kupu in premišljevali o svoji usodi. Kaj naj storijo? Naj sprejmejo vabilo ali naj sklonijo glavo in poslušno čakajo, doTLlcr jim nascljenski škorenj ne bo stopil za tilnik? Sistem, ki je ustvaril krivičnost na kenijski zemlji, zahteva zdaj od teh ljudi, naj se odrečejo vsega, kar imajo radi, stopijo na krvavo pot vojne in se v temni goščavi skrivajo kakOr zveri. Peščica bogatih Evropejcev tukaj v koloniji in tamkaj onstran oceana se noče odreči svojega krivičnega zaslužka. Zaslišali so nagle korake. Nekdo je tekel proti kolibi. Geturi je zagledal visoko Mkolino postavo. ( Mkola je močno zasopihan povedal, da so vojaki in beli naseljenci obkolili naselje. Lovijo in zapirajo aktiviste Zveze Afričanov. Vojaki imajo seznam. Mkolino sporočilo je potrjevalo Maunenove besede. Zdaj ni.bilo več nobenega dvom«. Sklenili so, da bodo odšli. Geturi se ni obotavljal. Vselej je bil na strani ljudi, ki so se borili proti Mzungom. Geturi je poznal koloniste, ki so se krčevito zagrizli v tujo zemljo. Maunena je odpeljal Geturija na stran in mu šepetaje pojasnil: »Ti boš ostal kot zveza na plantaži. Izberi ljudi. Poskušaj dobiti orožje, če te ujamejo, ne pričakuj milosti. Zapomni si geslo za našo zvezo: .Sonce vzhaja nad gozdom'. In odgovor: .Zemlja in svoboda'. Varuj noge in ne pleši vse noči.« — Maunena se je nasmehnil. — »Večkrat bo treba teči.« »Dobro!« Lepo grajeno in krepko Geturijevo telo je kazalo odločnost. Tako mora biti! Geturi se bo vrnil na plantažo in sprejel predlog gospodarice, naj dela kot hišni služabnik. Takšen predlog je zavrnil že dvakrat, ker ni hotel biti služabnik, čeprav ga je gospodarica vabila z obljubo, da bo plačan bolje, kot pri gospodarjev tovarni vrvi. Zdaj bo postal služabnik. V bungalovu bo kmalu zvedel, kako najti orožje za odred. Zunaj se je danilo. Odred borcev se je odpravil proti gozdu. Ljudje so vodili s seboj koze in ovce in nosili na glavah živila. Pred njimi je bil dolgotrajni boj. čim ie sonce vzšlo, je Geturi odšel, da bi se poslovil od Vanžiko. Hodil je počasi, ko da gre v zapor. Sreča je spolzela iz njegovih rok kakor gladek kuščar. Zdaj mora zapustiti Vanžiko! In kako se je trudil, da bi si pridobil njeno ljubezen! In zdaj se mora vsemu odreči.' Vanžiko je delala na vrtu. Geturi ji je vse povedal. »In kdaj boš prišel pome?« »Prišel bom. ko bodo Mzungi vrnili zemljo« SRED*, 4. marca 19** šport • šport šnort # &»o*1 # inort # šoort ^> 4noff ^ *r>nrt • šport • šnort G šoort • šport © šport ® šport • šport © šport © šoo Svetovni rekorder v Planici Na mednarodnem veleslalomu ln slalomu za razvr stitev alpskih smučarjev v jakostne razrede, ki sta bila v soboto in nedeljo v Kranjski gori, Je nastop ilo več kot 50 tekmovalcev iz 12 držav. Naš najboltfi smučar PETER LAKOTA, ki ga vidimo na sliki v t renutku, ko ga Je na progo poslal njegov brat Miran, Je bil tokrat v veleslalomu 18. s časom 2:21,18 (zmagovalec Killv — 2:07,60), medtem koje v slalomu zavzel 15. mesto s časom 108,31 (zmagovalec Arpin — 100,76). Domači in tuji tekmovalci so bili z organizacijo in s progami zelo zadovoljni PLANIŠKI KOMITE je tudi za letos pripravil veliko mednarodno tekmovanje; ker pa smejo na 120-metrski skakalnici prirediti tekme le vsako tretje leto, bodo tokrat seveda skakali na 80-metrski skakalnici. Skoki bodo v nedeljo, 15. tega meseca, udeležili pa se jih bodo tekmovalci iz Avstrije, Cehoslova-ške, Demokratične republike Nemčije, Italije, Madžarske, Poljske, SZ, Švice, ZR Nemčije in Jugoslavije. Ker pa bo na is i i dan tradicionalno tekmovanje v Holimenkolnu, je sodelovanje s.ka- Zabeleženo pod Vitrancem PO SOBOTNI ZMAGI v veleslalomu je bil francoski smučar Jean-Claudc Killv tarča zbiralcev avtogramov in novinarjev. Slednji so od njega hoteli dzvedeti čimveč — o konkurentih, počutju, progi itd. Na vprašanje, če so bili pogoji za veleslalom preslabi, je odgovoril: »Letos smo tekmovali že po slabših progah. Toda, če nekdo zna smučati, mu je vseeno, ali vozi po snegu aH pa po — nafti... « EDINI AMERIŠKI PREDSTAVNIK na FIS A tekmovanju v Kranjski gori Jimmv Huega (o Spornosti izgovarjave tega imena je sem povedal da se piše »(h)juga« sc je v restavraciji hotela Prisank izkazal kot pravi geni leman. Simpatični predstavnici tvrdke Longines iz Graza je odstopil svoj stol; ker pa si je želel razgovora z njo, mu ni preostalo nič drugega, kot da je pol ure klečal ob njenem stolu. , ŠPORTNI NOVINAR DELA Matija Der-mastia je po tekmovanju v veleslalomu hotel dobiti izjavo našega najboljšega smučarja Petra Lakote. Ko sta bila sredi razgovora, je Peter dejal Maticu, naj mu pokaže roko (Dcrmastia je najvišji igralec košarkarskega moštva Olimpijc). Medtem ko je primerjal svojo dlan z njegovo, pa je dejal: »Veš kako bi ti prima igral harmoniko!« NAPOVEDOVALEC ZA OBČINSTVO na sobotnem tekmovanju je bil Tco Lipicer. Ko se je na progo s startno številko 12 podal Jimmv Huega, je bil njegov komentar takle: »S starta Je šel Huega, nosilec bronaste medalje v tej panogi na olimpijskih igrah v Innsbrucku.« — Po tekmovanju je dopisnik Ljubljanskega dnevnika Jože Pogačnik očital napovedovalcu: »še včeraj sem ti raz?,agal, da je Huega osvojil tretje mesto v slalomu, in ne v veleslalomu, kot si napovedal. Dobro, da nisi povedal tudi, kje si dobil podatke ...« PRECEJ ŠPORTNIKOV se je te dni v Kranjski gori pojavilo med gledalci. Razen nekaterih alpskih smučarjev, med katerimi je bil tudi Janez šumi, so se v Prisanku zadrževali tudi skakalci Jemc, Zaje, Eržen in Giacomelli ter trenerja Peter in Gorjanc. Tam sta bila tudi motorista Leon in Janez Pintar, izmed drugih »vidnih osebnosti« pa je bil v središču pozornosti mladi pevec Lado Leskovar. ZMAGOVALEC VELESLALOMA Killy zaradi poškodbe na nogi v nedeljo ni star-tal v slalomu. To je vedel že dan prej, vendar ga je vodstvo kljub temu prijavilo za nastop. Vsem se je zdelo čudno le-to, da so zanj izžrebali startno številko 21 — torej v drugem A razredu, kamor so uvrstili tudi našega Lakoto, čeprav ima Killv v slalomu prvj razred. S tem ko ni startal, je bila zadeva pojasnjena, zakaj svoje mesto v prvem razredu je odstopil mlademu Phillippeu Mollardu. 'ZNANI SMUČARSKI STROKOVNJAK Zare Guček pa je za občinstvo komentiral slalom. Casomerilci so mu dejali, naj pozove Člane razsodišča in pove po naše in po nemško, da bo takoj po končanem drugem teku na cilju kratka seja. Dejali so mu, naj pove še po francosko, pa je otožno odvrnil: »Ja, saj ne znam. Takrat ko sem se je začel učiti, sem dobil škrlatlnko ...« »KDO KADI PIPO, KDO IMA PIPO?« je na cilju začel poizvedovati Guček, ko mu je na nos prišel značilen vonj tega sedaj silno modernega rekvizita. Ker v bližini ni bilo videti nikogar, ki bi vlekel tobak; je nekdo brž butnil: »Tale Madžar, ki je pripeljal skozi cilj, jo je imel.« KO JE PETER LAKOTA studiozno hodit po progi za drugi tek slaloma, ga je znanec ustavil: »Zdaj pa Ie pazi, da boš vozil previdno In se dobro uvrstil; tu gre za pike!« — Kaj pa jih bom potreboval pri vojakih. V Bileči ml ne bodo prišle prav,« mu je odvrnil Lakota. — Peter bo .šel namreč jeseni k vojakom. Tako bo naša reprezentanca prihodnje leto precej oslabljena, saj bosta v JLA odšla tudi Detiček in Pustoslemšek. kal Kongsberg, ker je bilo to tek movanje zaradi neugodnih snežnih razmer odpovedano. Ker je to ena izmed maloštevilnih tovrstnih prireditev v letošnjem letu pri nas, organizacijski komite pričakuje rekorden obisk domačih in tujih gledalcev. Da bi omogočili, ogled tekmovanja tudi Avstrijcem in italijanom, bodo za ta dan najbrž veljale posebne mejne propustnice, ki so jih vpe- ljali lani, ko je bilo v Planici tekmovanje na veliki skakalnici. Vsekakor bo to zelo zanimiva športna prireditev, na katero se organizatorji in zlasti naši tekmovalci marljivo pripravljajo. Pričakujejo tudi, da bo na 80-metrki nastopil tudi stalni pla-niški gost Nllo Zandanel, ki je letos v Oberstdorfu s 144 metri izboljšal rekord v smučarskih poletih. kalcev iz nekaterih omenjenih dežel doslej še problematično. Ne' dvoitmo pa bo tekmovanje znova pridobilo na privlačnosti, če bodo planiške skoke upoštevali za po- Ameriški smučar JIMMES HUEGA (izg. (h)juga), pod Vitrancem nI imel sreče. V veleslalomu je bil zaradi padca »šele« peti, medtem ko se v slalomu sploh ni uvrstil Nosilec »zlate puščice« najboljši V NEDELJO JE BILO v Kranju občinsko strelsko tekmovanje za »zlato puščico«. Prvenstva se je udeležilo 46 strelcev iz skoraj vseh družin, ki so dosegli boljše rezultate kot lani. — Najboljši je bil lanskoletni nosiec »zlate puščice« »VINKO FRELIH«, ki Je s 546 krogi za 3 odstotke izboljšal svoj lanski rezultat. REZULTATI — 1. Vinko Frelih (Bratstvo-enotnost) 546 krogov, 2. Vinko Peternel 531, 3. Franc Cerne 520, 4, Ivan LenardiČ 512, 5. Franc Naglic 512, 6. Ivan Gros 511 krogov. — TI strelci so izpolnili pogoje za nastop na okrajnem prvenstvu. Turistična predsezonska reportaža o bohinjskem kotu B ■ preveč zavija v Močni bar ob Bohinjskem jezeru — Nove prireditve v novi sezoni — Kaj je povedala Francozinja? Turistična direkcija? O BOHINJSKEM turizmu je bilo že toliko napisanega, da v tem zapisu ne bomo povedali neka f bistveno novega. Iz leta v leto, iz sezone v sezono so se ponavljali isti grehi. Vedno smo vedeli že vnaprej, da bolno šli v Bohinj tohko na »Kmečko ohcet« ali na »Kravji bal«. Turistični delavci v Bohinju so postali nezadovoljni. Treba je poiskati nekaj novega, boljšega. Turistična dejavnost se je že tako razmahnila, da že zdaleč presega okvire običajnega turističnega društva, kakršno sedaj obstaja v Bohinju. Vsako leto prihaja, več turistov, predvsem tujih. Danes imajo poleg hotelskih postelj v bohinjski dolini že na 600 postelj v privatnih sobah, celo vrsto camping prostorov, v teh dneh bo stekla žičnica na Vogel, do prihodnje zime pa še cela vrsta sedežnic in vlečnic za smučarje. Vse to narekuje, da se morata bhll -pfsno loHti turizma o*» "^o^aj tiOSPA KRISTINA SABO LJUDJE, ki iz dobre volje delajo v Turističnem društvu ne zmorejo več vsega v prostem času in na amaterski način. Takšno delo v sedanjih turističnih pogojih ne ustreza več. Zato bodo tudi v Bohinju posnemali Bled in ustanovili turistično direkcijo, kjer se bodo ljudje izključno ukvarjali s turizmom. Tako bo tudi omogočeno, da bo ves dan odprt turistični urad in tudi zvečer, kar doslej ni bilo. O ustanovitvi turistične direkcije se pogovarjajo tudi že z občinsko skupščino v Radovljici. Turistično društvo v Bohinju bo še naprej delovalo in bo svoje delo preusmerilo na druga področja. Popravili bodo cesto? ČLAN upravnega odbora turističnega društva Bohinj Cene Resman je v razgovoru najprej potar-nal nad bohinjsko cesto. »Ta je za normalni turistični razvoj bohinjskega kota nemogoča,« je dejal. Res je, če cesta ne bo urejena so vse investicije zaman. Sedanja cesta prav gotovo ne bo prenesla tako velikega turističnega prometa. 2e sedaj pride ob nedeljah v Bohinj po več sto avtomobilov. Trenutno cesta ni slaba in je lepo prevozna. Le preveč ovinkasta je in s tem zelo nevarna za avtomobilski promet. Nočni lokal in še kaj ? V BOHTNLTU so se£aj štirje hoteli. Za zabavo gostov pa je še vedno premalo preskrbljeno. V hotelih se za zabavo s plesom in nočnim programom niti ne navdušujejo. Gostje, ki prebivajo v hotelih hočejo imet; mir. Zato bohinjski turistični delavci že mislijo na gradnjo novega nočnega lokala. Zgradili bi ga v bližini Pirčeve vile ob jezeru. Lokal bi zgradili za okoli 400 ljudi. V letni sezoni pa bo trikrat tedensko ples v hotelu »Jezero« in hotelu »Zlatorog«. Zanimivo je tudi vedeti, da so vsi bohinjski hoteli za letošnjo poletno sezono že zasedeni. Trenutno imajo v skoraj vseh hotelih različne seminarje. Led na jezeru še ni izkoriščen PODOBNO kot Blejsko, vsako leto v januarju zamrzne tudi Bohinjsko jezero in prav tako tudi slap Savica. To daje bohinjskemu kotu še lepšo podobo in večjo turistično mikavnost pozimi. Toda ledena ploskev na jezeru je turistično še skoraj neizkoriščena. Le nekateri kmetje jo uporabljajo za prevoz lesa, saj jim občutno skrajša pot. Domačini menijo, da je led celo boljši kot blejski, bolj gladek. Turistično društvo v Bohinju tesno sodeluje tudi s smučarskim in sankaškim klubom. Skupaj vedno prirejajo sankaške in smučarske tekme. Pravijo, da bodo prihodnjo zimo, ko bo stekla sedežnica ob sankaški progi, vsako drugo nedeljo organizirali sankaške in smučarske tekme. Preuredili in popravili bodo tudi že znano bohinjsko skakalnico. Cerkev sv. Janeza v Bohinju in značilen most čez Savo Bohinjko, kjer se jezero neha, je lepa točka za ljubitelje lepe fotografije »Izredno lepo, prečudovito...« NA GORENJSKEM se ustavi prenekateri tujec. Eni pridejo~še pred turistično sezono »na oglede«. Tako se je te dni mudila kot gost Turistične zveze Slovenije in Gorenjske turistične zveze na obisku tudi gospa KRISTINA SABO iz Pariza. Vodi namreč jugoslovanski turistični urad v Parizu. Z njo smo se srečali, ko si je ogledovala prostore bohinjskega hotela »Jezero«. PrijaznaFrancozinja je v razgovoru med drugim povedala: »Prišla sem v Jugoslavijo na povabilo Turistične zveze Slovenije. Ogledujem si po vrsti vse turistične in zgodovinske zanimivosti ter lepote. Res Izredno lepo je in prečudovito. Vašo deželo poznam Iz prospektov in tako sem jo predstavljala tudi drugim Francozom, ki so se zanimali za vašo domovino. Sedaj ml bo veliko laže, ko sem precej teh lepot sama videla in doživela.« , # Kdaj ste bili prvič v Jugoslaviji? »Prvič sem bila v Jugoslaviji leta 1957, in sicer samo kot turist v Ankaranu. Ko sem začela delati v turističnem uradu v Parizu sem leta 1962 pripeljala skupino Francozov na obisk v Jugoslavijo s Kompasovimi avtobusi. Ogledali smo si Postojnsko jamo, Pohorje, Mursko Soboto in še druge kraje.« # Kako gledajo Francozi na jugoslovanski turizem? »Kot sem že omenila, je Francozom Jugoslavija izredno všeč. Le premalo je še propagande za vaše turistične lepote in zanimivosti. Prospektov Slovenije dobim na primer samo 4000, kar je občutno premalo. # Govorite izredno dobro srbohrvaščino. Kje ste se naučili? »MoJ oče je Jugoslovan iz Beograda. Rojena sem v Parizu. In morda prav zaradi očeta govorim dobro vaš jezik. Razen tega. delam v turistični agenciji že šest let.« Čas je bil, da smo se poslovili od gospe Sabo, kajti morala je še na Pokljuko, v Kranjsko goro in v druge kraje po Sloveniji. Milan 2IVKOVIC