Poštnina  plačana r gotovini.
fotuuM Merä&a 1 Dia.
L/s/ za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredniitvo In uprava, Strosemajerjev trg 1	Leto XXI.		Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, pollstsjo 20.- Dia,
Tel. it. 73.	Kranj, 27.	februarja 1937.	četrtletno 10 Din.
prasne«1 —taasB'1' ""  "'1 • 1 1' r                  1      •        ■   ■ ^^^^^ ■■■■                                                                                                 I foq			
Volitve v občini Križe
»Živijo Španija, živijo Kuhar!"
'ti.I s
teh
nedeljo, dne 28, februarju 1937 bodo pri občinske volitve. Kakor leta 1933. tudi pri volitvah kundidir« Kuhar Ignac kot nosilec takozvane gospodarske, dejansko pa liste JNS Stranke. T« vaba, ki je leta 1933 res nekatere premotila, nuj )>i imela po njegovem mnenju tudi pri sedanjih volitvah svoj učinek. Pri Izvolitvah pa se to ne bo več zgodilo! Naši ljudje so spregledali in vedo. da je Kuhar Ignac eksponent JNS stranke v občini Križe. Seveda si Kuhar Ignac predstavlja, du bodo volilci imeli tak strah pred njim in njegovo stranko. kakot -fl' ga imeli leta 1933. Časi so se spremenili' flvljul) temu pa je poizkusil Kuhar Ignac s svojimi pajdaši še terorizirati naše volilce Kar se je Janezek učil. to Janez zi:u. Prišel je na shod .naše stranke v Križali ter skušal s svojimi niod-kld m /. medklici svoje tovjinsijt oneniogo; i-iti zborovanje. Ko je Uvidel, da tega ne zmore in (hi se loteva tudi njegove tovarišijc začudenje nad uspehi njegovega gospodarstvu ter nad ugotovitvami revizije občinskega gospodarstva, je moral oditi z dolgim noson. Hotel je zburovnti brez vsake prijave pred cerkvijo, ker Morda že misli, da je poslc-vodeči'podpredsednik JNS stranke Se vedno podban. Poučiti -o ga morali, da se shode mora prijaviti, za •shode pod milim nebom pa celo prositi dovoljenja. Odšel je s svojimi spremljevalci najpr-\o v gostilno /aploinika Franca v Iletnjuh. nato pa jih je povedel Se v svojo gostilno. Kaj j 111 a je pripovedoval, mi ne vemo. Moralo pu je (mi to pripovedovanje zelo poučljivo, ker so ti njegovi spremljevalci vpili, ko so zapuščali njegovo gostilno: „Zivijo komiinizcui. živijo ■Španija, živijo Kuhar!" Ali je bila to posledica njegovega gospodarskega predavanja, ne moremo dognati. Ali pa je revizijsko poročilo na shodu v Krizah tako vplivalo na njegove spremljevalce, da so videli v njegovem gospodarstvu pripravo za komunizem.
Saj iz revizijskega poročila sledi, da se ni držal zakonitih določb in da je po izjavi same uprave kar sani sprejel v službo občinskega tjjii ka. ki m bil nas državljan, četudi bi bil moral vedeti, da /a nastavitev daje dovoljenje banska uprava in službo podeljuje občinski odbor. Pri reviziji je trdil, da je občinski odbor sklepal dne 23. 10, 1933. da pa se skl( ;> ni zapisal   v   sejni   z.ipisnik.  ("luni  uprave, Štiilur
Irunc. Grndišar Andrej. Čadcž Franc in Zaplot-nik Franc, pa 80 izjavili, du je občinski tajnik nastavljen brez sklepa občinskega odbora in brez razpisa.
Revizija je tudi Ugotovila, da je občinski tajnik od 29. 5. 1933 naprej tudi občinski blagajnik, ne da bi bil položil po statutu predpisano kavcijo v znesku 3000.— Din. Revizija je tudi ugotovila, da se občinska pisarna nahaja kur v njegovi hiši v l. nadstropju v sobi z oknom na dvorišče proti mesnici in hlevom, da je prostor pretesen in neprimeren za občinski urad zlasti, ker je v hiši gostilna in je dohod mogoč le skozi vežo. iz katere je dohod tudi v gostilniške prostore.
Njegovi spremije.vulci so na shodu tudi zvedeli, da so Gradišar Jukob. Čcritivec Janez, (.radišar Jožef, Jelar Anton, šolar Franc. Jelar Mihael, Perko Jožef, Marčuu Ignac in Bohinc Janez, produli živino županu Kuharju, ki jim živinskih potnih listov ni izročil, vendar pa zaračunal takso pri kupnini. Zupan Kuhar pa je revizorju izpovedal: „Mogoče je, da sem pri velikem posiu z gospodarstvom in pri svojih obrtih kedaj pozabil izstaviti živinski potni list za nakup govedi, ki sem jo prodal naprej uli pa jo morebiti tudi zaklal v svoji klavnici. V začetku leta 1934 se določila o izdajanju živ. potnih listov niso izvujala še tako strogo in je bil predvsem v domači občini običaj, da domačini za prekop v domači občini niso zahtevali živ. potnih listov.
Njegovi spremljevalci so nadalje zvedeli, da se je posameznikom oprostilo plačevanje takse za pienočcvupjo tujcev, dasi se tega ne bi smelo storiti.
Zvedeli so, da vpisi v blagajniškem dnevniku niso v redu, da niso pravilno podpisane pobotnice, uli du sploh niso podpisane uli da jih sploh manjka. Nekatere pobotnice je podpisal kur občinski delovodja. Ruzpisi gramoznih dobav niso razvidni iz občinskih zapisnikov. Zupan ni oddal obračunov za posamezne zneske, katere je prejel ali določil posameznim odbornikom za popravo potov. Za dopolnitev fondov zu hiralnico in kolodvor v Križali se ni skrbelo. Ne moremo si misliti, zakaj nuj bi le njegove spremljevalce tak nered tako navdušil, da sa dujali svojemu navdušenju duška z vzkliki. „živel komunizem, živijo Španija, živijo Kultur."
Kandidat na prošnjo „Ijudstva"?!
Mi  Dupljami se dolgo časa nismo zanimali
■,'.u zunanji svet ter smo živeli sami zase. Skušati smo ohraniti enotnost nastopanja napram ostalim občanom in tako najboljše zavarovati naie domače koristi. Sedanjemu županu Kuharju Ignacu smo prepuščali zastopstvo naših interesov ■, občini ter sum popolnoma pozabili na tO, da je po poklicu mesar in gostilničar. Ob volitvah lete 1933, se nam je sicer čudno zdelo, je prevzel kandidatu i-o teroristične in dcniin-■ciiintske stranke, ki nosi odgovornost Zil katastrofalno propadanje gospodarstvu v časih nje liega vladanja. Nekateri smo osupnili, ko smo slišali, da je leta 1935 kot župan občine Križe oddal svoj glas z.ii dr. K rumu r ju. dr. Murušiča in Puclju in s tem pripomogel k njih izvolitvi y.a senatorje. Vendar je vse oslulo pri sturem. Župan ni smatral za potrebno, da nas vpraša. Komu naj izreče v imenu občine zaupanje niti jii i^kal kake odobritve od nus.
Ko se je pojuvilu revizija baltske uprave, se nuni je reklo, du je vse v redu. Dupljami smo bili kolikor toliko ponosni na svojega župana, ker smo verjeli, da ima ugled tudi pri oblasti in tla v redu vodi županske posle.
Zato smo z veseljem pozdravili zamisel organizacije J K Z v Križali, da se napravi za nedeljsko volitve kompromis. Razumeli sn.o zahtevo organizacije, da bodi nosilec liste član JRZ ter smo soglašali z našim županom, ki je pri-Stal na to zahtevo. Sprejeli pu smo tudi njegovo zahtevo, da naj bo on kot največji davkoplače-
valec v Dupljah na drugem mestu in to še posebej, ker je prav, de so Duplje zastopane v občinskem odboru po županovem namestniku. Soglašali smo z njim. ko se je dogovoril z organizacijo v Križali, du bo v občinskem odboru /■istopalo Duplje 6 odbornikov in župnijo Križe pa 12 odbornikov. Tako sestavljena lista bi bila naši občini prihranila boj in sovraštvo ter Vrnila občino v roke ljudi, ki se ne bi nikdar spozabili, tla dajo zaupnice skrahirunim i>oli-tikom prejšnjega režima dr. Krumerju, dr. Munišieii in Puclju.
Naenkrat pu se je nuš župun premislil in izjavil, du sploh ne bo kundidiral in da se ne bo udeležil volitev nu nobeni struni. Vzrokov za to odločitev je navajal vse polno. Na eni struni je trdil, du ge ne veže več pogodim, ker je g. Sitar postuvil svojo listo. Ko pu se je izkazalo, da to ni resnično, je trdil, du mu kandidati, ki jih je določila organizacija v Križali, niso všeč. Iretjim je pripovedoval zopet drugačne razloge, Po Dupljah se je zučelo takoj šušljuti, da kompromis ne bo držal in tla bo Kuhar Ignac sestavil svojo listo, spominjamo se še vaškegu sestanku, na katerem so bili določeni zastopniki župnije Duplje za kompromisno listo. Večji del teh Zastopnikov te kompromisne liste sploh ni hotel podpisati, češ da se še Jie ve, kuko bo. Kompromis že radi tega in rudi zalftcvunegu vrstnega redu ni bil izvedljiv. 1'ruv je zadnji ..Gorenjec" povdurjul. du bi bil naS župun 'Ku-hur kompromis lahko izvedel, in du je on zukri-
vil. da do kompromisa ni prišlo. Kljub vsemu temu pa smo Dupljani še čakali, kaj s? bo zgodilo. Potekali so zadnji dnevi za vložitev liste.
Tedaj pa so se prijavili pri našem županu po-slevodeči podpredsednik JNS dr. Pirkmajer, ki je bil nekoč celo podban in pri zadnjih skup-činskih volitvah propadli bivši poslanec JNS Lončar Ivan s Primožičem Mihaelom iz Pristave SI. 10. Kuhar Ignac je na prošnjo ..ljudstva" pristal na to, da je nosilec takozvaue gospodarske liste, ki jih postavlja JNS stranka običajno pri občinskih volitvah. Dupljani pa smo drugi dan slišali, da je sum podban prosil našega župana, da prevzame kandidaturo na tej JNS arski listi, češ da mu bo že dal podporo. S tem se je hotel ustvariti vtis, du sedanja vlada podpira županu Kuharju in mu obljubi ju podporo. Ta ..podban" pa ni bil nihče drugi, kakor poslc-vodeči podpredsednik JNS stranke, ki ne ruz-polugu S podbanskiin mestom in seveda tudi ne s podporami.
V Dupljah je završalo. Prvič nas je dober del spoznal, da župan Kuhar ni iskren in du prikrito, seduj pn tudi Javno nastopu proti se-dunji vladi in proti nušemtt voditelju dr. Korošcu. Spoznali smo. da ga skrite želje še vedno vlečejo k ožjim prijateljem v JNS stranki ter da je ves svoj tolikokrat povdarjeni program. — da mu gre samo zu gospodarstvo, ne pa zu politiko. - postavil na glavo. Spoznali smo, da mu ne gre v prvi vrsti za gospodarstvo, ampak, da hoče podpirati in voditi še nadalje napačno politiko nusprotnikov dr. Korošcu. Če bi mu bilo res samo za gospodarstvo, no |>a za politiko bi bil s svojo kandidaturo nu kompro-
misni listi mogel podpreti tudi po njem priznano smotreno delo sedanje vlade, ne pa se boriti proti gospodarskemu zboljšanju in podpreti t»*«e. ki so nus vrgli v katastrofalne gospodarske težave. Zato se je tudi izmed nas mogla ustvariti mo*-nu skupina, ki bo počasi odprla oči vsem Dnp-ljuncent in tudi Duplje spravilu v skupno armado slovenskega naroda.
Ne moremo zamolčati terorističnih poiskuaor naSegf. župana Kuharju Ignacu. V torek zvečer smo imeli sestanek v Društvenem domu. za naše zaupnike. Naš žl;juu Kuhar Ignac pa je pripeljal pred Društveni dom nekaj Dupljancev, ki še verujejo v njegovo ugašajočo zvezdo, v spremstvu njegovih sedanjih podpornikov iz Pristave ter skušul priti v dvorano, četudi OB in njegovi niso bili vabljeni. Du bi pa bili povabili njegovo tovurišijo v dvorano, tegu pač »i on pričakoval / ozirom nu obnaSnnje njegovo in njegove pujdušije nu shodu v Križali. Nastop njegov je imel le demostrativen namen, ker je morda želel, da bi tudi nekutere povabljen« odvrnil od sestunka in da bi na sestanku ne mogli zvedeti resnice. Sestanek pa se je vrši! in dokončal v nušo veliko zudovoljnost. ker «no na sestanku zvedeli, ne samo to, kaj se je delalo ]»od režimom njegovih ožjih prijateljev iz JNS stranke in kuko globoko je država pod tem tem režimom zabredla, ampak tudi to. du se je sedanji vladi posrečilo to propadanje ustaviti in ga usmeriti in.spraviti na pravi tir. Zvedeli I m smo tudi, du ujegovo gospodarstvo in posia>-vanje pri občini ni bilo tako, da bi imel kak izgled. Četudi bi bil še kedaj izvoljen pri kakih volitvah ne bi mogel ostati več župan. Sedaj nam je jasno, du je zoper dr. Korošca tisti, ki bi šel volit Kuharju, jasno nam je. da bi pljuvali v svojo lastno skledo tisti, ki bi Kn-liarju še verjeli in ga volili. Zato bomo v nedeljo vsi, katerim so se odprle oči. strnjeno volili listo JRZ z nosilcem Perčičem Petrom »L-
Odkod podpore? Od Kuharja n^l
Povodom revizije občinskegu gospodarstvu je župan Kuhar izjavil na zapisnik: ..Nisem vedel, da bi moral napraviti zu dobavljeno koruzo ali moko točen obračun," Mi ne dvomimo, da župun Kuhar kljub temu ničesar ni pridržal zase. kar mu sicer ne bi šlo. Čudimo pa se agitaciji zu njegovo listo, ki trdi, da je to koruzo in moko preskrbe! Zupan Kuhar, Kdor ne vodi točnih obračunov, naj se ga s ta-kimi neresničnimi stvarmi ne skušu opruvičiti. Koruzo in moko je preskrbela krujevna Organizacija JRZ, ne pa župun Kuhar, Zupan Kuhur pri oblasti s svojimi prošnjami ne bi bil uspel in bi bila občina Križe brez vsake podpore, če ne bi bila za občinske koristi skrbela naša organizacija.
Tudi podpora 30.000,- Din. ki jo je nakazala banska uprava za regulacijo hudoiimikov ^ Gozdu in Seničnem. je izposlovaln nuša organizacija, ne pu morda župan Kuhar. Šele pod sedanjo vlado je banska uprava po zaslugi naše organizacije začelu skrbeti za našo občino, do-čim se pod prejšnjim režimom ni napravilo drugega, kot neka korekcija ceste proti Golniku. Pa še pri tej korekciji župan Kuhur nima nobenih zaslug, ampak le Uprava zdruvilišču Golnik, ki je to korekcijo rudi zveze s kolodvorom zahtevala. Četudi je Golnik prinašal občini velike dohodke, se niso povišali fondi /a zgrudbo hiralnice in kolodvoru in se ni napravilo nič
pomembnega. Sicer so mu njegovi prijatelji
Potočnik in Primožič Jožef hvaležni, da je pred njihovim posestvom napravil Skarpo. vendur ostali občani nimajo nič od tega.
Pač pa je zadala v čusu županovim ja Kuharja lgnuca voliku izguba. Izgubili smo Golnik in njegovo veliko davčno moč. Mi smo preprirnni. da se to ne bi zgodilo, če bi bilu nuša organizaciji! odločevala v občini. Zupun Kuhur je s svojim glasovanjem zu senatorje dr. Krame 11.1.
dr. Marušiču in Puclja porušil ugled in vpliv sj»#js%ss»tl<nM»eanss>*i|pn^ m^m%>ft0ff^0m0ktmWff
pri oblastih. Če bi mu bila res korist in blagor občine na srcu, bi bil moral s svojim občinskim odborom odstopiti, ne v protest zoper luiiuera-vutio odcepitev Golnika, ampak s tem namenom, da da prostora taki začasni upravi, ki bi uživala zuupunje nešilt oblasti.
S svojim odstopom, katerega pu je seveda junaško preklical, je le še bolj vzne.voljil mero-dnjne faktorje. Ni čudu. du pri takem položaju niti naša organizacija ui mogla več /ubraniti nesreče, ker je vendar Kuhar Ignuc s svojim odborom zastopul in predstavljal občino. Njegovo razmerje do uprave zdravilišča nu Golnikir je bilo tako, du je Uprava zdravilišča vse storila, da se je odcepila od občine Križe, sicer n< -bi bila s toliko vztrajnostjo zahtevala izločitve Niti pešpoti iz Križev na Golnik ni občinska uprava hotela markirati, četudi bi bilo to delale malenkostno, če bi občinu Križe še keda; izvolila Kuharja zu župana, bi še to izgubila . kar ima še za izgubiti, če ima sploh Se kajt izgubiti.
*
Naš kandidat za občinske volitve dne 28. t. ui Perčič Peter, kolar in posestnik v Sebenjah j<-ugleden mož, ki ga ne spoštuje samo domača, vas, ampak cela občina. To se vidi posebno sedaj v volilnem boju. ker ni človeka, da bi me! kuj proti njemu. Uslužen in postrcžljiv do vso kega in menda nima nasprotnika v celi občini., pač zaradi svojih dobrih lastnosti, in svcjeg« preizkušenega prepričanja. Vodovodna zadrug* v Sebenjah ga je postavila za načelnika in kako skrbi, da bi se upravičena želja cele va>t čimprej uresničila. Se v svoji bolezni je vedno mislil na to in koval načrte, kako priti do potrebnih sredstev, da bi tem manj občutili va-ščani. Prav tako skrben se bo pokazal tudi v občinskem gospodarstvu. Zato volilci vsi pojdimo na volišče in glasujmo za Hsto Prrčiču Petra.
Tedenske novice
KRANJ
Skupina posclske zveze sporoča, du ho imela svoj redili občni zbor v nedeljo dne 2H. febru-ii'j« popoldne ob pol i. uri v Delavskem domu
v Kranju. — Vs« dekleta, ki so se priglasil« k tečaju za kuhanje, naj gotovo pridejo, da se moramo točno dogovoriti, kdaj bodo mogle hoditi k tečaju in kakšne kuhe bi se rade učile.
Sedaj je vse tako urejeno, da ne bo potreba, da bi napovedan tečaj odpadel.
Kamenčke je kihal. Slovenski dom je dne 23. Z. 193? priobčil notico pod tem imenom, v kateri pravi, da sta v Kranju dva finančna organe zalotila Dalmatinca, ki da je imel kamenčke in da jih je nato vrgel čez savski most pri kihanju. Nadalje pravi, da je preiskava dokazala popolno korektnost tega prebrisanega Dalmatinca.
Da se javnost pouči o pravilnem stanju dnevnih dogodkov, nas je tukajšnji Glavni) oddelek finančne kontrole obvestil, da je zadeva od prve do zadnje črke te notice izmi-itjena in da se ta dogodek sploh ni izvršil. Na vžigalnike in kamenčke so izdani novi predpisi, ki stopijo v veljavo *ele dne 29. 4. 1937. Čim bodo izšle še morebitne naredbe, bo glavni oddelek potom „Gorenjca" te nove predpise pojasnil, da se vsakdo tudi iz našega lista lahko pouči, kako bo moral ravnati, du ne " pride v nasprotje z zakonom.
Mesto venca za pok. Mihaelom Jakofčičem -je daroval Marijanišču g. veterinar Vinko Bedenk Din 100.—. Prav lepa hvala.
Karitativno društvo ..Dobrodelnost" bo v nedeljo 28. t. m. priredilo dobrodelni dan.
Ob 10 uri dopoldne bo v dvorani Ljudskega doma zborovanje vseh dobrodelnih društev v kranjski dekaniji. Na tem zborovanju bo govoril g. dr. Alfonz Levičnik o dobrodelnosti.
Popoldne ob 4 uri pa bo v dvorani Ljudskega doma dobrodelna akademija. Na akademiji bodo nastopili otroci iz Marijanišča ter iz kranjske in primskovske osnovne šole. Program je aledeči i
1. Pozdrav gostom (igrajo otroci iz Marjani-Iča v Kranju).
2. Tri deklamacije (deklice osnovne šole v Kranju).
3. Laurenz Weiss: Ave Maria. Chmeliček: Ave maris Stella, petje.
4. Kruhek spi (zborna deklamaciia. osnovna iola Primskovo).
5. V znamenju zmage (otroška igrica v 4 slikah, osnovna šola Primskovo).
K zborovanju in akademiji ste vsi prav lepo vabljeni!
Pridimo in poglejmo naše male na odru, da se ob njihovem iskrenem in prisrčnem nastopu naužijemo res pravega veselja. Igrica ..V znamenju zmage* je delo ge. BTdovčeve in je napisano za to priliko. V igrici nastopa Jezušček m angeljčki, ki pomagajo revni zemlji v njeni stiski.
Možje katoliške akcije v Kranju! V nedeljo, ob pol 8. uri zvečer nam bo na našem sestanku
▼ Ljudskem domu predaval g. dr. Anton Bre-eelj, zdravnik iz Ljubljane o spolnem vprašanju (higijena v zakonu). Gospod doktor je strokovnjak v tem vprašanju in kot priljubljen predavatelj dobro znan. Pridite v obilnem številu k predavanju! Vabljeni ste vsi možje.
Maša zadnšnica za pok. Lojzeta Bratuša. V noči med 16. in 17. februarjem t. 1. je preminul
▼ Gorici na posledicah divjaškega napada pe-▼ovodja in inšpektor cerkvenih pevskih zborov na Goriškem, g. Lojze Bratuž.
Na Sveti večer preteklega leta je vodil v Pod-gori ctkveno petje. Ker pa oblasti niso dovolile med mašo slovenskega petja, so verniki navaje-
ni naših starih božičnih pesmi, ostali po maši z dovoljenjem oblasti v cerkvi in peli božične pesmi v narodnem jeziku. To pa ni bilo po volji nekaterim prenapetežem, zato so pevovodje in nekatere pevce počakali pred cerkvijo, jih napadli in s silo odpeljali v neko klet, kjer so jih pretepli in napojili z ricinovim oljem, po-vovodjo Bratuža pa so prisilili, da je popil večjo količino težkega strojnega olja pomešanega z bencolom.
Po sedemtedeuskem neznosnem trpljenju, je nesrečni Bratuž, kljub vsem prizadevanju zdravnikov podlegel poškodbam gnusnega napada in pomnožil vrste žrtev fašističnega terorja na Goriškem, ki z vsakim dnem tirja od našega ljudstva novih mučenikov. Zapustil jej vdovo 7. dvema malima otročičkoma.
Da so na dostojen način skupno oddolžimo spominu mučenika, ki je zvest svojemu narodu in jeziku postal žrtev preganjanja, vabimo vsa kranjska društva in vso javnost, da se udeleži maše zadušnice, ki jo bo v nedeljo, dne 28. t. m. ob 8 uri iz prijaznosti daroval gospod dekan .^kerbec.
Pokažimo, da znamo pravilno ceniti veličino žrtve in da čutimo z našim teptanim narodom v Primorju.
Primorsko prosvetno in podporno društvo .Sloga".
Zadnjo nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor -Društva obrtnikov". Izvoljen je bil stari odbor, to je odbor orejšnjega društva s tov. Pollakom na čelu. Zborovanje je poteklo stvarno lepo. Z izvajanji tov. Šimenca iz Ljubljane so bili navzoči nadvse zadovoljni, kajti obrazložil je v glavnem delo našTh gospodarskih in stanovskih institucij ter se dotaknil tudi dela v zbornici. Da bodo mogli naši zastopniki zahtevati na najvišjih mestih uresničenje naših želja je treba močne in krepke organizacije brez vsakih centralističnih teženj. Za svoje izvajanje je žel vse priznanje. Društvo obrtnikov je samostojno društvo in bo po svojih prilikah skušalo koristiti stanu in ščititi njegove interese. Zato so se vsi oni, ki jim je do te organizacije, prijeli dela in upamo, da sadovi ne lx)do izostali.
Tudi po vseh večjih krajih Gorenjske se snujejo te organizacije, kar jasno priča, koliko zavednosti ima današnja generacija za organizacijo svojega stanu.
T naročje zemlje smo položili g. Mihaela 1»-kofčiča. N. v m. p.
Ponovno opozarjamo vse fante, da je redna telovadba v dvorani Ljudskega doma vsak ponedeljek in četrtek ob 8. uri zvečer Vabljeni so tudi okoliški fatnjel
Šahovska simultanka. Kranjski šahovsk i prvak g. Jožu Pogačnik bo v četrtek dne 4. III. ob 20. uri v salonu hotela „JeIen", igral propagandno simultanko. Vabimo člane K. š. K. in tudi nav-članjene ljubitelje šahovske igre, da Je prireditve številčno udeležijo. Prosimo, da se po možnosti prinesejo šahovnice s seboj.
Odbor.
Blagoslov zdravstvenega doma. Okrožni urad zu zavarovanje delavcev v Ljubljani je zgradil kakih 200 metrov nad velikim savskim mostom v Kranju lepo zgradbo, v kateri bo poleg podružnice OUZD nastanjen tudi Protituberkulozni dispanzer.
V nedeljo so se ob 10 zbrali pred poslopjem zastopniki domačih oblusti in uradov, kakor tudi OUZD v Ljubljuni. Ko je prispel ban g. dr. Murko Natlačen, je g. dekan Matija škerbec v lepo okrašeni dvorani opravil blagoslovitveni obred ter je v klenih besedah poudaril, da nobena socialna institucija v polni meri ne more dosegati svojega namena, če ni v njej božjega blagoslova.
Za tem je predsednik OUZD v Ljubljani, g. France Kremžor, pozdravil vse navzoče. Nato so z navdušenjem sprejeli tidanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru 11. in pozdravne brzojavke socialnemu ministru g. Cvetkoviču, bivšemu predsedniku OUZD, ministru g. dr. Kreku in notranjemu ministru dr. Korošcu.
Ban g. dr. Marko Natlačen se je nato zahvalil OUZD, ki je zgradil v Kranju tako potrebni dom zdravja, poudarjajoč velikanski pomen te socialne ustanove zlasti za gorenjsko delavstvo. Z željo, naj bi ta dom pomagal izboljšati zdravstveno stanje slovenskega delavstva in tako doprinesel k zdravju slovenskega naroda, je čestital Kranju na lepi pridobitvi.
Ravnatelj OUZD g. dr. Joža Bohinjec je govoril o nalogah 'n pomenu bolniškega zavarovanja, očrtal njegove težave in borbe ter naloge za bodočnost.
Zatem so si vsi gostje ogledali lepo zgradbo. V pritličju ima najlepše prostore Protituberku-lozni dispanzer, v katerem je lepa čakalnica, ordinacija, rentgenska soba s temnico in priti-klinami. V drugem delu pritličja je nameščena glavna pisarna z drugimi pisarniškimi prostori. Lepo in udobno stopnišče je razsvetljeno s celo-stenskim oknom, ki je zidano iz steklenih zidakov. Ti zidaki so votli in so hkrati dobra izolacija proti mrazu. Okno je široko 4 metre in visoko 6 in pol metra ter je prav gotovo edino te vrste v Sloveniji. V prvem nadstropju je nameščena nad Protituberkuloznim dispanzerjem bolnišnica, ki ima sobo za moške bolnike s sedmimi posteljami, lepo dnevno sobo, čajno kuhinjo in sobo s pritiklinamt za dežurno sestro. Na drugi strani so razsežna čakalnica, dve ordinacijski sobi za ambulatorijsko zdravljenje in pregled s potrebnimi pritiklinami. V vseh sobah je centralna kurjava in vodovod s toplo in mrzlo vodo. Poslopje je naslonjeno ob strm breg in ima zato kleti v dveh etažah. V zgornji kleti ie moderno urejeno kopališče s šestimi prhami in tremi kadnimi kopelmi ter oddelje-nim prostorom za medicinska kopališča, potrebna za hidroterapijo. Lepe in svetle prostore ima tudi pralnica in sušilnica, zlasti pa stanovanje hišnika. V spodnji kleti je kotlarna za centralno kurjavo in toplo vodo ter potrebna skladišča. Vsa zgradba je z zidavo in opremo veljala okrog 1,400.000 Din in je po svoji solidnosti in prvovrstni opremi prav gotovo sicer ne največja, a vsekakor najlepša zgradba te vrste v Jugoslaviji.
Treba si je zapomniti! V torek 23. t. m. sta pobirala dva gospoda iz Šmartna prostovoljne darove za Dobrodelno akcijo v Šmartnem. Prišla sta tudi v trgovino g. F. Berjaka na Mestnem trgu. G. Berjak se je zelo razburil in je pričel vpričo več oseb zabavljati vsepovprek ter je med drugim rekel tudi, da noben duhovnik ne izmoli • očenaša zastonj. Informirali smo se, pa smo doznali, da g. Berjak ni nikdar še niti
pare dal kakemu duhovniku. Sploh je znano v mestu, da nimajo kranjski meščani nobenih da-jutev za svojo duhovščino; menda nimajo nikjer v Sloveniji župljoni tako malo obveznosti in dajatev napram duhovščini, kakor v Kranju, kjer ni niti pare predpisanih dajatev za farno duhovščino. Za to se nam zdi neumljiv tak izbruh trgovca g. Berjaka! Čudno je tudi to, da prične g. Berjak ob priliki, ko pridejo nabirat ljudje-za reveže, na tak način neosnovano in nekvalificirano udrihati po duhovščini!
V nedeljo 7. marca 1937. ob 9 uri dopoldne se vrši v Ljudskem domu občni zbor Udruženja-vojnih invalidov.
Gorenjski lovci so zborovali. V nedeljo 21. t. m. se je vršil v Škofji Loki v restavraciji pri -Otetu" dobro obiskan 2. redni občni zbor Lovskega društva za Gorenjsko. Zbor je potekel v lepi slogi in prijateljstvu »zelene bratovščine" V odbor so bili izvoljeni ponovno vsi izžrebani odborniki iz radovljiškega in škofjeloškega-okraja.
CERKLJE
Zopet nekaj o plakatih! — Pred par tedni sc je končala drama, ki je trajala skoro dva. meseca. Bil je res že skrajni čas njenega konca., ker bi ga drugače morale napraviti oblusti. k p se sicer ne pečajo z dramami. Da bi pa ta drama bila Cerkljam ali Dvorjam v ponos, ne more nihče trditi. Po tej tragikomediji pa se jo nekdo zmislil, da so za tako prireditev potrebni' tudi plakati, čeprav isti zagledajo svet šele po končani predstavi. Plakati so bili zelo moderni, celo glavne osebe, ki so nastopile, so bile omenjene. To sta bila B. in II. V bodoče bi bilo« veliko boljše, da se plakatiranje izvrši preti' prireditvijo, — sploh pa je to velik škandal za našo faro.
Pojavil se je tudi pesnik, ki pa nima prav velike fantazije, ker so njegove pesmi nanašajo-na povsem resnične dogodke. Talčo mu je veliko lažje kot drugim, ki iščejo snov v fantaziji. Ljudje pravijo, da je škoda, ker ne živi vec-raed nami naš rojak, ki bi mogel takoj take pe-•-mi komponirati.
Kdo je kmet? Kadar se popravljajo ceste smo uradniki, kadar se pa gre zu kmečko zaščito, smo pa na vsak način kmetje. To ni ravno lepo od onih, ki se vedno porivajo v ospredje ter so, da bi nas pljuvali, pripravljeni iti celo na Krvavec. Se pač poznamo...
Dobro bi bilo, da bi naši vaščani v soboto-malo pogledali po zidovih, ker bodo menda nabiti mnogo boljši plakati in bolj važni. Seveda-gotovo še ni, ker ne vemo kaj bo s filmom.
SV. KATARINA NAD TRŽIČEM
,,V Dolinci pri sv. Katarine!" je sedaj mnogc-razgovorov o Jaternei" — ali kakor pišejo knjige — svetilki iz Koturjevegu znamenju in njenih prečudnih zgodbah. „Laternca" je namreč-na pustno nedeljo ponoči tudi praznovala svoje-veselje v znani gostilni. Ker sta kar dva. ki sta bila z njo v družbi, slovesno izjavila, da je-nista v znamenju nadlegovala, si nekateri ljudje zadevo razlagajo tako-le: Kaj pa, če se je-..laternca" sama domislila in jo pobrala zu gospodoma in njeno družbo po tisti pesmi ..Med tu veseli skok in ples. sprejmite tudi mene vmes"! Ker je za pust rado vse na pure. se ji je morda že kdo pri družbi zasmilil, ker je bil-
flierbec Matija:
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Nravstveno spričevalo kranjske občine.
V kranjski zgodovini beremo večkrat o hudih borbah med mestnim županom in župnikom, eziroma dekanom. V protestantovski dobi so našli odpadli duhovniki in razni reformatorji mnogo podpore na mestnem magistrat ti. kar je napravi jalo župniku mnogo preglavic. Naravnost dramatično napeta je bila borba za časa francoske okupacije med dekanom  Avguštinom Slugom  in tedanjim mestnim županom. Ko je prišel v Kranj pokojni dekan Anton Koblar, je že izhajal v Kranju naš častitljivi Gorenjec, ki pa je imel takrat liberalno ali takozvano napredno barvo, njegov urednik pa je bil takrat mladi in agilni g. Ciril Pire. G. Anton Koblar je bil v politiki vedno bolj svojih misli, toda eno je gotovo, da je bil vedno velik slovenski nacionalist, ki je med prvimi nastopil proti napredno-nemški zvezi na Kranjskem, ki je zatirala razvoj slovenskega naroda. Še predno pa je g. Koblar prišel v Kranj, ga je Gorenjec zelo ostro ošvrknil, in potem beremo par let skoro v vsaki Gorenjčevi številki napad mi dekana Koblarja. In kako so ga krtačili! Končno je Koblar kupil tiskarno in Gorenjec, ki se je tako čez noč prelevil iz ..liberalca" v „klerikalca". Ostra polemika proti Koblarju se je nato nadaljevala v Slovenskem Narodu, dokler ni pokojni dekan po vojni izstopil iz SLS. in pričel celo nastopati proti njej. Dolgo dobo let — skoro četrt stoletja sta si stala nasproti v ostri borbi g. Ciril Pire, kasneje mestni župan in pokojni dekan Koblar.
Ko že mimogrede govorim o pokojnem dekanu Koblarju. naj omenim še značilne razmere med vojno v Kranju. Oni ..nazadnjaški", ..anacionalni' in ..iniertmcionalni element, je bil med svetovno vojno v Kranju edini, ki se je upal dvignili javno svoj glas v obrambo slovenskih narodnih pravic. Ta zastopnik ..črne in mračnjaške interna* t -lomile" je bil v naprednem in nacionalnem Kranju edini interniran med svetovno vojno radi svojega nacionalnega prepričanja in dela. Ko bi ne bilo takrat v Kranju uvidevnega okrajnega glavarja, bi bil pokojni dekan Koblar ustreljen kot izdajalec države, kar je jasno povedal avstrijski oficir.
Ko sem bil še za časa okrajnega glavarja ?!ni-darčiča ovaden kot ..protidržaven in anacionalen element", sem rekel g. glavarju sledeče: .,Če bi kdaj prišli Italijani v Kranj, bi bil jaz med prvimi, ki bi bil najmanj interniran radi svojega nacionalnega prepričanja; izmed onih pa, ki danes nosijo veliki zvonec nacionalizma in nas sumničijo in ovajajo. pa bi mnogi kaj kmalu postali fašisti, kakor se žal dogaja sedaj na Primorskem, kjer so nekateri največji slovenski napredni nacionalisti poslali fašisti, ki sedaj izdajajo in tlačijo naš narod. Nekateri so v Avstriji očitali duhovnikom, da niso nacionalni, pa danes preganjajo naše slovenske duhovnike radi slovenskega nacionalizma. Niti en slovenski duhovnik ni zapustil svoje postojanke, mnogi so žrtvovali premoženje, zdravje in celo življenje za svoj narod."
Pokojni dekan Koblar je torej moral radi svojega slovenskega nacionalizma v enoletno internacijo, njegov naslednik pa v enoletni zapor.
Ko sem po smrti pokojnega dekana Koblarja prišel v Kranj, sem se dobro zavedal, da sem pri-
šel na zelo nevarna politična tla. Kranj je bil znan pred kratkim kot najbolj „liberalno" ali napredno'' mesto v Sloveniji, saj se je pokojni dr. Žerjav nekoč izrazil, da mu je Kranj najljubše mesto, kamor najrajši zahaja. Trudil sem se, da bi se izognil vsakemu političnemu koraku in vsemu, kar bi le količkaj moglo dati povod za kako napetost. Skušal sem biti posebno do g. mestnega župana Cirila Pirca kolikor mogoče prijazno korekten. Radi tega sem bil od prijateljev parkrat po-svarjen. naj ne grem predaleč v prijaznosti in zaupanju napram g. Cirilu Pircu.
Neki dan potem, ko sem prišel domov iz preiskovalnega zapora, me obišče pokojni prof. Watzl, ki mi prinese prepis spričevala, ki ga je poslala mestna občina Kranj o meni na državno sodišče za zaščito države. Ko sem ga prebral, sem ostrmel. Kaj takega pač nisem pričakoval od moža tako dozorele starosti s katerim nisem imel nobenih ne osebnih in ne političnih konfliktov. To nravstveno spričevalo se je javno bralo na našem procesu in je napravilo zelo mučen vtis, je pa tudi mnogo pripomoglo k moji obsodbi. Glasi se sledeče :
-Bil je vnet in strasten pristaš bivše SLS. Na: političnem polju se je posebno udejstvoval za časa zadnjih skupščinskih volitev. Letos spomladi se je pojavljal na raznih shodih J.R.K.D. in s svojo navzočnostjo vplival na nasprotnike omenjene stranke, da so razbijali shode. Sploh je izrabljal" svoj položaj pri vsaki priliki v podkrepitev svojih stremljenj in se nepovoljno izražal o režimu. Imovinske razmere so zelo ugodne.
C. Pire., župan.
»GORENJEC« m+m«
brez para. To bi dokazovale tudi besede gospoda, ki je »laternco" proti jutru prinesel nazaj v znamenje z besedami: „Na Bog, saj si bil tačas lažje brez nje, kakor jazi"
Nadalje se je tržiški dopisnik gotovo zmotil, ko je omenil, da je »laternea" romala v krokar-ski družbi. Krokarjev v naši dolinci še nismo opazili. Vrane, te že, pa le bolj gori proti Lomu. Pač pa je v naši dolinci veliko bolj prijaznih ptičkov in ptic, nu pr.: štingelci, cajzelci, se-ničke in dr. Posebnost so radi bistre vode povodni kosi, tisti, ki imajo ..šnajd" na ribce. Pa tudi onih kosov ne manjka, ki slišijo na pesem »Pleši, pleši, črni kos!" Vsem tem se na zimo pridružijo tudi rdeči kalini uli gimpeljni, ki se drugače mudijo v gozdih, in potem vse veselo je, četudi snežek gre. Zato bi tržiški dopisnik naiedil prav. če se dobro pouči o ptičjih vrstah naše doline, predno bo o tem pisal po časopisih. Da ne bo nepotrebne zamere, namreč!
Radovedni smo, ali bo sedaj „laternca" ali kateri naštetih ptičev poslal preklic. Potem se pu ne spoznamo več.
TR2IC
Nenavadno obnašanje. V soboto, dne 20. t. m. je gostovalo sokolsko društvo iz Medvod v Tržiški sokolnici z igro »Pesem s ceste". To je bilo v soboto zvečer v sokolskcin domu v Tržiču. Drugo jutro, to je <i nedeljo, pa so člani istega društva priredili po tržiških ulicah brezplačno predstavo, kateri bi prav lahko dali naslov: »Svinjarija s ceste". Ko so zjutraj hodili ljudje v cerkev, so naleteli nu to častito družbo, katera je po svojem obnašanju daleč prekašala vse tržiške in okoliške razgrajače. Prav posebno pa sta se odlikovala dva »gospoda" te drtižbe, katera bi vkljub svojemu sokolskemu znaku spadala v zapor, pa še tam ne med ljudi. Vsak na svoji vrvi sta imela privezane klobase in salame, katere sta vlačila po mestnih ulicah skozi vse cestno blato in pred očmi vseh številnih lačnih družin, katere premnogokrat nimajo niti vsakdanjega kruha. Ostala skrokana družba je pa veselo krulila vmes: »Junaki s ceste, smo". Res ste »junaki"! Toda kakšni, si je pa vsak, kdor je gledal v nedeljo zjutraj vaša »jnnaštva", lahko sam predstavljal. Upravičeno so se spraševali ljudje, čemu imamo vendar orožnike v Tržiču in ali res sokoli lahko nekaznovano počno take svinjarije, samo zato ker so sokoli. Apeliramo na vse merodajne oblasti, naj vendar ne dovolijo, da bi se na tak način kdo norčeval iž svetega postnega časa, iz velike gospodarske stiske in vsakdanjega kruha lačnih družin. Krivce naj pa kljub njihovemu sokol-stvu zadene občutna kazen. Tržiško sokolsko društvo pa prosimo, naj nas ne »razveseli" nikoli več z obiskom takih ..knlturonoscev".
Ljubezen do gasilstva je pokazal predsednik gasilske čete V Tržiču s tem, da je na sestanku čete izrekel besede: »Tudi jaz sem bil predlagan za odlikovanje, pa so le nekateri dobili, jaz pa ne." Na sestanku, ki se je vršil v gasilskem domu v torek 23. t. m. se je tudi sklenilo, da se denar podporne blagajne razdeli med člane, češ da se danes gode same protizakonitosti v gasilstvu, da bo gasilska četa ruzpuščena, da bo denar podporne blagajne zaplenjen in podobne klevete so se izrekle. Grehe, katere so delali sami, hočejo prevaliti na druge! Ali se-gospodje spominjajo, da so izključevali člane, ki so politično drugače mislili, kakor 0'ti. da sta ugled in disciplina čete padla na najnižjo točko, da se je gasilski kroj uporabljal za maškerado. da so prihajali gasilci na kraje požarov v takem razpoloženju, da se je javnost nad tem zgražala itd. Danes pa, ko se hoče vrniti našemu gasilstvu čast, obnoviti red in disciplino, izločiti nezdravo politiko, pa gospodje upijejo, kakšne protizakonitosti se. vršijo. Najbrže jim slaba vest prikazuje napake in njihove pregreške, pa hočejo s klevetami udušiti in zabrisati težke spomine. Smatramo, da ni veljaven sklep navadnega sestanka, kateri odloča O premoženju čete, zlasti, ker mnogi člani niso prav nič vedeli, du bo sklepanje na dnevnem redu. Zato je merodajen občni zbor!
Po kratki bolezni je umrla gospodična Gabri-jela Zupančič, učiteljica petega razredu ljudske šole v Tržiču. V nedeljo 21. t. in. smo jo spremili nu zadnji poti izpred stanovanju v predmestje Preska, kjer je čuknl tovorni avto, da jo je odpeljal na kranjsko pokopališče, ker je bila rodom iz Kranja. Bila je mirnu, tiha. pobožna duša, dobra vzgojiteljica in je imela v razredu zares vzoren red. Njenim svojcem izrekamo sožalje, njeni duši pa naj sveti večna luč!
GORICE
Volilni dan je pred nami! 28. februar 1937 bo za našo faro važen zgodovinski dan, v katerem, se bodo uresničile polstoletne želje naših ljudi po samostojni občini.
Dosegli smo jo v čusn, ko je v vladi naš narodni voditelj g. dr. Korošec, kateri razume in upošteva potrebe časa in želja ljudstva.
Radi tega je dolžnost vsakega volilca nove občine, posebno volilcev goriške fare, da se volitev polnošterilno udeleže. S tem se bomo javno zahvalili našemu voditelju dr. Korošcu g. banu Natlačenu ter vsem onim zaslužnim možem, kateri so pripomogli do imenovanja občine Golnik. Obenem bomo dati javno zaupnico občinskemu odboru, v katerem so zastopani vsi stanovi, da poverjeno častno a odgovorno nalo-
^agay^^smiwnnai *a^w* % <
STRAN 3
go više za blagor občanov.
Zato se ne dajte begu t i od ljudi, ki radi osebnih interesov propagirajo volilno abstinenco, samo radi tegu, du bi v napačni luči pnkazuli javnosti našo edinost in zadovoljstvo, naj bo to že z odborom, ali z nosilcem l^te. G. Za-plotnik Karol iz l.etenc, nosilec liste, ki ga mi vsi poznumo kot možu poštenja, je ljudskega zaupanja v vsakem pogledu vreden. Saj se imamo za mnoga javna dela, katera so bila izvršena za našo furo — da cele občine, zahvaliti ravno njemu.
Radi tega imamo največje jamstvo za popoln uspeh in napredek naše nove občine ter blagor občanov. Zato vsi do zadnjega volilca na volišče ter odajte svoj glas za g. Zaplotnika Ka-rolal Kdor ostane doma. ga bomo smatrali za odpadnika JRZ ter izdajalca občine in tako tudi slovenskega naroda.
Vsako sredo zvečer
strelske vaje
v dvorani na „Stari pošti* v Kranju. Vabljeni tudi nečlani.
BESNICA
Vlom v župnišče. Pretekli teden je v noči od sobote na nedeljo bilo vlomljeno v župnišče v Zg. Besnici.
Neznan vlomilec se je splazil na župnikov vrt. poiskal lestvo, to pristavil 1 zidu pod hod-dnikom. Po lestvi je dospel na hodnik in spretno odstranil okno v vratih ter se splazil skozi odprtino v župnišče. Vrata, ki vodijo v pisarno, je odprl z nekim železnim orodjem, potem pa je pričel iskati denar, ki ga je tudi kmalu našel.
Našemu dobremu g. župniku je ukradel skupno s cerkvenim denarjem okrog 8.000 Din.
Gospod župnik trpi občutno škodo.
Poleg denarja pa je tat vzel s seboj tudi , žnpnikovo žepno uro, ki mu sedaj kaže, koliko časa bo preteklo do aretacije.
Ko je prebrisani vlomilec opravil svoje delo, se je podal skozi glavna vezna vrata na prosto. Potem je v velikih skokih preletel sosedni vrt in tako dospel do steze, ki vodi v Sp. Besnico. Vlomilcu se je že mudilo in mu je gotovo postajalo vroče, ker drugače ne bi dela! tako velikih korakov.
Vlomilec je moral biti prav dobro informirun o razmerah y župnišču. Vsi znaki kažejo, da je prav dobro vedel za vse razmere v župnišču in se je očividno že dalje časa pripravljal na vlom.
Orožništvo je pridno na delu. Želimo in upamo, da bo mož, ki ne dela več razlike med svojim in tujim kmaltt padel v roke pravice.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Preteklo nedeljo je naše agilno prosvetno društvo priredilo akademijo, ki je nad vse sijajno uspela.
Zjutraj je članstvo skupno pristopilo k mizi Gospodovi.
Popoldne ob 3. se je napolnila prostorna dvorana Smartinskega doma, ki pa je bila ta dan premajhna, ker jih je veliko moralo oditi, ker ni bilo več prostora.
Nastopili so pod vodstvom organista g. Fr. Plevela, pevski zbori, otroški, mešaui in moški zbor, za tem so sledile razne gimnastične vaje s spremljevanjem petja. Vse točke programa, tako pevske kot telovadne so bile sprejete od občinstva z navdušenjem, ki je doseglo vrhunec pri točki: Himna slovenskih fantov.
Lep je bil prizor, ko je na koncu nastopila na odru skupina vseh sodelovalcev, okrog 80 po Številu in zapela himno: Povsod Boga. V zahvalo in zadoščenje naj jim bo velik moralni uspeh in hvaležnost vseh, ki so se udeležili te prireditve.
STRA2IŠCE
Zadnji Gorenjec je poročni, kako je gotovim krogom na potu ..Slovenec", ki je nalepljen vsak dan na deski pred Smurtinskim domom. Zadnji čas so se pa spravili nu plakate Prosv. društvu. Pretekli teden so bili vsi po Stražišču raztrgani. Nekemu nušemu odličnemu somišljeniku so bila pu zadnji čas petkrat pobita okna, in kar je značilno, vselej tisto noč, ko je bila v Sokolskem domu kaka prireditev.
Naj ne mislijo ti krogi, da bodo s takim pobalinskim početjem koga pridobili na svojo stran, vsaj pametnega človeka gotovo ne. O tem so se lahko prepričali zadnjo nedeljo, ko so videli, da je bila dvoruna v Smartinskem domu veliko premajhna, če tudi so uničili vse plakate, ki so vabili na prireditev.
Dramatični odsek uprizori v nedeljo v Smartinskem domu mladinsko predstavo »Princeska in pastirček". Ker je igra res zanimiva, vabimo cenjeno občinstvo, da se je udeleži v obilnem številu.
HRASTJE
Svež je šc grob na šenčurskem pokopališču. Pet .nepreskrbljenih otrok in vdova žnlostno kličejo po očetu. G. Janez Pintar je zapustil ta svet. Bil je splošno priljubljen. Vse je znal navdušiti s svojim vedno veselim vedenjem. Bil je organist v tukajšnji cerkvi. Naj mu sveti večna luč — preostalim naše sožalje.
Ko je snažil drevje g. Janez Mrak mu je spodrsnilo in je padel na zemlja Pri padcu si je
prebil lobanjo in se tudi po ostalem telesu močno poškodoval. Bil je tukoj prepeljan v ljubljansko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Vsi mu želimo čim hitrejšega okrevanja!
ŠENČUR
Pustni čas je za nami. Ženili in možili smo se bolj malo, če prav imamo dovolj ženinov in nevest. Kriza, kriza, ta »ohcete" podira!
Na pustno nedeljo je priredilo Društvo kmečkih faniov in deklet v Vogljah ples. Nekateri fantje so bili tuko navdušeni, da je bilo kaj! Knemu je kar kri zavrela, pa so mu jo hitro kar domači fantje puščali. Upamo, da dovolj in da bo drugič bolj priden!
Občni zbori gasilskih čet so končani Na Lužah pravijo, da so prav dobro izvolili, čeprav ni bilo šenčurskih priganjačev, da bi diktirali, katerega naj se izvoli, kot je to bilo 1. 1933.
Na Visokem so šli pa menda vsi odborniki razen tajnika na dopust in niso utegnili priti na občni zbor.
V Šenčurju so pa, kakor smo brali na oglasni deski gasilske čete, volili mesto novi odbor — Občni zbor. Morda je to noy sistem?
Otroci iz olševske šole so zadnje čase prav dobre volje, ker jim ni treba hoditi v šolo, menda samo dvakrat na teden. Vse, razen ene, učne moči so na dopustu. Ako se zadeva takoj ne uredi, bi bilo najbolje, da se da dopust tudi otrokom. Starši so nezadovoljni!
Kure so sedaj tudi bolj varne življenja. Pa ne zato, ker je postni čas, ampak mesarja Kra-doviča in njegove pomočnike je prijel strah za vrat. Lov za jajčaricami je za enkrat ustavljen.
NAKLO
Sklepna prireditev gospodinjskega tečaja. V
Marijinem domu v Malem Naklem se je v januarju in februarju vršil gospodinjski tečaj, - ki ga je dovolila banska uprava na pobudo Katoliškega prosvetnega društva v Naklem/ Dekleta so se ga udeleževale izredno točno in marljivo. Da bi staršem in vsem, ki se za to zanimajo, pokazale, kaj so se naučile, so zamislile sklepno prireditev s tremi točkami. Najprej bo v nedeljo 28. t. m. v pevski sobi v Kaplaniji razstava različnih sladkosti in drugih proizvodov kuharske umetnosti. Popoldne ob treh bodo v stari šoli nastopile v dveh igricah, »Pot do sreče" in »Kovina vrečica*. Nato pa bo v Marijinem domu večerja za povabljene goste. Tu hočejo tečajnice dokazati, da znajo kaj dobrega skuhati in da znajo tudi pravilno na mizo prinesti. Ker so bili s tečajem nemajhni stroški, gotovo ne bo nihče, ki zna ceniti izobrazbo našega ženstva, prezrl te prireditve.
Smrtna žetev. Letos smo imeli v nakelski župniji že devet mrličcv, pač rekordno število! V ponedeljek smo spremili k večnemu počitku g. Franceta Strupija iz Strahinja, očeta g. profesorja Strupija v škofovih zavodih. Pri pogrebnem opravilu je sodelovalo devet duhovnikov. S Peščevim očetom se je zrušil zopet en steber pristnega gorenjskega življa, kakor malo prej s Francetom Voglarjem iz Naklegu, ki ga je umorila jetika. Kakor da mrtvi pokopavajo žive. Ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze smo imeli 21. februarja. Do občnega zbora je pristopilo h Kmečki zvezi 219 članov od katerih se je 150 udeležilo občnega zbora. Ker na občni zbor ni bilo zastopnika Kmečke zveze, nam je g. Lovro Novak obširno in jedrnato obrazložil pomen in namen te stanovske organizacije. Zelo odločno in prepričevalno je zlasti povdarjal, kako va»no vlogo bi Kmečka zveza lahko igrala v splošnem gospodarstvu ako bi pristopili k isti vsi kmetje, da bi se borili kot en mož potom svoje stanovske organizacije za zboljšanje položaja kmečkemu stanu.
Po občnem zboru smo slišali v dvorani na radiu razgovor med urednikom Slovenskega mlekarskega lista, absolventom Kmetijske šole in učiteljice mestnih malčkov, o potrebni pro-pugandi za večjo porabo mleka in mlečnih izdelkov. Razgovor je bil zelo važen tako za kme-te-živinorejee, ker je pokazal koliko več bi se pri nas še lahko dobilo za mleko, ako bi delali zanj potrebno reklamo kakor ju drugod in ake bi ga nudili na pravih krajih. Važen je bil tudi za tiste sloje, ki morajo mleko kupovati, ker so slišali kako veliko hranilnih vrednosti ima mleko v primeri z drugimi živili in da je mlečna hrana tudi najcenejša. Želeli smo samo. da bi bili ta razgovor poslušali tudi gospodje, ki bi po svojih položajih lahko mnogo storili za to stvar, ki je velikega socialnega in gospodarskega pomena.
Gospodinjski tečaj. V »Marijinem doma" v Maiem Naklu se vrši gospodinjski tečaj, katerega obiskuje 18 deklet, da se učijo kuhanja, šivanja, ročnih del. vzgojeslovja, kmetijstva in sploh vsega, kar je kmečki gospodinji potrebno. Poučujejo v glavnem č. šolske sestre, pomagajo pa č. g. kanonik Šimenc, g. šef zdravnik dr. R. Neubauer, kmetijski referent g. F. Wetnig in živinozdravnik g. V. Bedenk.
MOŠNJE
Pokopali smo, dne 19. TI. 1937, 77 letnega vrlega posestnika BenedičiČ Franca iz Globokega in dne 21. II. 27 letno mamico treh otro-čičev Arh Ljudmilo s Sp. Otoka 5, Oba pogreba sta bila za naše razmere izredno lepe.
Cerkvena občina je plačo za organista in cerkovnika znatno povišala; uživati jo bo začel s I. 4. 1937, komur bo priznana. Znašala bo mesečno do 1000 Din
TRSTENIK
V nedeljo 28 t. m. bodo občinske volitve za novo občino Golnik. Vložena je samo JRZ lista. Nosilec liste je Zaplatnik Karel, posestnik iz Letenc, mož. poštenja in požrtvovalnosti ter zaveden pristaš JRZ; prav tako so odločni pristaši JRZ vsi odborniški kandidati, ki so bili z večino in tajnim glasovanjem izvoljeni na vaških sestankih.
Bodoči občinski odbor čaka težka naloga. Treba bo mnogo požrtvovalnega dela in skrbi, predno se bo na novo uredila in stabilizirala. Dolžnost odbora bo, da bo nepristransko delal, dobro gospodaril v blagor in korist vseh obča-nov. Zato je dolžnost nas volilcev, da gremo v nedeljo 28. februarja vsi na volišče in s tem manifestiramo svojo voljo, svoje hotenje za nošo lastno blaginjo in da manifestiramo za našega voditelja dr. A. Korošca, ki nas niti v najhujših trenutkih preganjanja ni pustil na cedilu. Volitev se pa ne bodo udeležili taki, ki se čutijo užaljene. Ljudstvo samo že ve, zakaj jih ni izbralo, kajti pri občini je treba delati za blagor občanov, ne pa stremeti za uresničenje drugih interesov.
Naš voditelj nas čaka, zato 28. februarja vsak, komur je mar slovenska stvar, na volišče!
KOKRA
Tihotapci. V četrtek, dne 18. februarja smo v Kokri doživeli zopet nekaj posebnega. Ob 3. uri ponoči sta začela klicati dva moška pri hiši poleg šole. Gospodinja jima je odprla. Oba sta pustila v veži svoje nahrbtnike, vsa upehana pa se vsedla v hiši k peči. Cez par trenutkov je že zažvižgala piščalka okrog hiše.* Takoj se je zaslišal glas pri obojnih vratih hiše. »Odprite, če ne bomo s silo vdrli!" Gospodinja je hotela odpreti, Lojze pa jo je zadrževal s silo, da ni mogla odpreti vrat. Poklicala je mater, ki je šla skoro gola odpirat. Pri obojnih vratih so moleli v hišo bajoneti. Tihotapca sta bila v pasti. Orožniki so ju uklenili, pregledali nahrbtnika, ki sta bila še kar snežena in našli 24 kg saharina, užigalnike, kamenčke in več igralnih kart. Tihotapca so že dalj časa zasledovali in če ne bi zapadel ravno to noč tako nenaden sneg, bi gotovo zopet odnesla pete. Veliko dela so imeli štirje jezerski orožniki, ki so v takein, snegu sledili tihotapcema skoro 15 kilometrov. Spodaj v dolini so pa že čakali nanje štirje orožniki iz Preddvora. Sta pa to bila šenk Tone, Mihcev iz Potoč št. 2 in znani barantač. in prekupčevalec z živino Jagodic Lojze iz šeturške fare. Oba sta znana, da jima delo nič kaj ne diši. Eden se je že večkrat bahal, da nikoli ne bo delal. Tudi sta se oba zadnje čase po raznih gostilnah bahala. koliko denarja da imata. Nauk iz tegu pu je: Če hočeš živeti moraš pošteno delati!
Tihotapec je pa vedno z eno nogo v zaporu uli pu v grobu.
KRIZE
Društveni dom in volitve. Že marsikaj smo pisali o novem Prosvetnem domu, katerega bomo pričeli graditi čim nastopi ugodno vreme. Les in kamenje so nekateri že pripeljali, toda veliko jih še ni. Naši nasprotniki so to porabili za svojo agitacijo. Češ, ako bodo zmagali kleri-kulei, se bo dom gradil na občinske stroške! Danes povemo javno, da smo Križani sami toliko ponosni, da bomo dom zgradili s svojim denarjem, brez najmanjše pomoči obči-n e, katere niti prosili ne bomo za podporo, pa naj si bo župan ta ali oni. Zato se s tem ne dajte begati od ljudi, ki jim je samo do tega, da pri Vas dosežejo nerazpoložeuje.
V znamenju miru in sprave! S temi lepimi besedami so leta 1933. JNS-arji pozivali volilce, naj oddajo svoj glas za Kuharja. Na letaku je pisalo nadalje: »Povejmo odločno vsem in vsakomur, da mora biti enkrat za vselej konec rovarenja, hujskanja in spletk, mesto tega pa mora nastopiti v kriški občini doba miru in medsebojne gospodarske vzajemnosti in dela!-* — Vsekakor lepe besede; zato malo pomislimo, kako so se jih držali. Da ni konec rovarenja, so naši nacionalisti in komunisti pokazali v nedeljo na shodu JRZ in s tem dokazali, da hočejo ravno z rovarenjem priti do zmage. Kakšen sovražnik spletk je sedanji župan Kuhar in nosilec nasprotne liste, je na prvi strani dovolj jasno povedano. Do kakšnega miru in gospodarske vzajemnosti in dela. pa pove revizijsko poročilo. Zaključuje pa dotični letak: »Kdor pa podpira volilno abstinenco, podpira tiste, ki so jim te gospodarske volitve nekak plebiscit proti državi". Torej volilci: ali boste volili one, ki s silo hočejo vaše glasove, ki so s spletkami hoteli zapeljati nas in nam tako onemogočiti kandidaturo in ki so tako površno gospodarili z Vašim imetjem? Čevljarji, aH boste volili takega podžupana kot je Primožič Jožef, posestnik iz Pristave, ki je na proračunski seji za leto 35/36 predlagal, da bi občina naložila na vsak par čevljev 1 Din trošarine? Kaj bi rekli čevljarski mojstri in pomočniki, ako bi prišlo do tega, ko v sedanjih časih že itak tako slabo služijo? Zato čevljarji, ako Vam je za Vaše interese pojdite na volišče in glasujte za listo JRZ, za Perčiča —-Sncdica. Sploh, volilci pokažimo odločno, da zahtevamo v občini red ia trezno gospodarstvo, ne pa tako kot je bilo doslej: to bomo dosegli s tem, da bomo glasovali za listo JRZ, katere nosilec je mož poštenja, mož vere v Boga in mož dela, naš vrli Perčič Peter. Pokažimo, da ne maramo, da bi v naii
»GORENJEC«
občini gospodaril bivši podban Pirkmajer in Lončar iz Tržiča, ampak mi sumi. ker smo sami bolj zreli za gospodarstvo kol pa kak polomljen „firer" iz prostate JNS.
8KOFJA LOKA
Nesreča. Pri kopanju katteaja /* škiirpo pri Kap, Fnostu je teJka skala pritisnila roko deluv ca SvoijSak Antona. Delavec- ima precej odr-gnjeno roko. iako da je moral isknti zdravniške pomoči.
Turistična pregledna tabla: S. P. D. je dalo nabiti nu zid Kapucinskegu sutnostanu veliko tulilo, ki naj bi služila zlasti turistom, du bi iz nle razbrali, koliko je kak kruj oddaljen od Škofje Loke. Na tabli je zbruuili lepo število izletov v bližnjo iu dalnjo okolico. Vendur se nam zdi, du gospodje, ki so besedilo sestavljali, nikakor niso vedeli res pravih ruzdulj. Navedemo naj samo dva kričeča primeru nu pr. Iz Škofje Loke v Selca je v resnici H km. torej "S ure. Nu tabli je nupisuno Škofju Loku — Selcu 2 uri. To je smešno' Ali naj pešec prehodi na 1 uro kur 6 in pol km? Ali drugi primer. Iz Škofje Loke v Crngrob je slube 4. km, torej slubo uro. Nu tabli pa stoji črno na belem: ftkofja Loka —■ Crngrob 1 uro in pol. V prvem slučaju mora prehoditi pešec kur 6500 m na uro, v drugem pu komaj 2500 m na uro, torej celih 4000 in munj. če hoče, du bo ugodil tabli. V resnici ni tuko! Ker služi tabla gotovo zato, du daje prave in resnične podatke potnikom, nuj skušujo merodujni po zaslišan ju izvedencev besedilo na tabli privesti v sklad z resnico, ker drugače bo vzbudilo pri marsikaterem potniku Upravičeno nevoljo. mi bomo pu piimoruui napisati še nekaj primerov. Torej.
Umrli so: Nu Suhi je umrl cerkovnik Jožef Kruhek  v  starosti 85 let.
V Stari loki. je umrla mati g. podžupanu obe. Sturu Loku in . netegu prosvetnega delavca Hafner Franca. N. v  m. p.
V Gabrovem nad školjo Loko je v petek 1°. II. preminul »Rantov oče". Zapušča ženo
in  več nepreskrbljenih otrok.
Nu Spodnjem trgu 30, ji- umrla v starosti 60 let branjevka, ki je bila daleč na okoli znana ..Ofneijeva tetu"! N. v m. J).
Šola v Ratečah. Občina Stara Loka. išče posojilo v znesku 500.000 Din za novo ljudsko šolo v llatečali. Vendar občini dosedaj ni Uspelo dobiti cenejšega posojila kol 8ty| obresli iu 2»/o amotizacije. kar pa je /a občino zelo veliko breme. Vendar bo treba spričo razmer, ki v la dajo. če ne bo drugače mogoče, vzeli tudi to posojilo.
Novi sneg. ki smo ga dobili v noči od srede na četrtek preteklega tedna je nekje \ Nunski ulici pretrgal električno žico. tako da je bil velik del mesta nekaj čusu v temi, Vendar je že okoli ? ure luč zopet zagorela.
..Grad Hubertus". Društveni kino je predvajal v nedeljo znani film. »Grad Hubertus", po loinunu. ki je pred kratkim iz|iujal kot podlistek  v   ..Slovencu." —
Boštjan s predmestja. J. S. i/ ..Šeširju" priredi v nedeljo ob H uri ZV, v Društvenem domu igro ..Boštjan s predmestju". Ker JSZ. razpolugn z odličnimi Igralci je uspeli zagotovljen. Ker gre dobiček za naše delavstvo, upamo da bo tudi Škofja  loka podprlu gmotno trud
prirediteljev.
Kopanje kamenja na Kumnitniku se je za nekaj ču->n ustavilo, zaradi slabega vremena in nekih drugih te/koč. Upati je. du se bo drugi leden zopet Začelo z delom.
Stavbno gibanje. V Pultalu ..Pod kuclom" bosta zgrndilu svoji stanovanjski hišici, Gaber Andrej in Guzelj Anton, iz PuStala.
Šport. Da ima Škofju Loka res primerile teiene za smiiški spon. dokazuje dejstvo, dii sta bila v vojaški reprezentanci Jugoslavije tudi dvu. ki stil trenirala nu naših terenih. Sta lo podnurednik Jazbec Slav ko. ki je rodom iz Pultalu pri Škofji Loki in podporočnik Jovanovie Mirko, ki je dolgo eusa služil pri tukajšnji garni-ziji. Oba sta dosegla najlepše uspehe uu Češkem iu ( liuuioni vii.
Pretep. V nedeljo zvečer je prišlo pred neko gostilno na Spodnjem IrgU do pretepa med K. iz Sv. Ožbuldu iu Z, A. iz Suhe. Rezultat razbita šipa pri nekem u\tu. ki je sial blizu. Posredoval je stražnik. Končno besedo bo mondu imelo sodišče.
DenuiK iunli. \ školji Loki, se je \ zadnjem <";isii razpaslo ovucJuStvo kur \ velikem stilu. Ra/ni eleinenii. ki se skrivajo /a hrbti drugih, obirajo sedaj lega sedaj onega in ga toliko časa glodujo, dokler ne dobe druge žrtve, Vi skrivači. pometajte pred svojim pragom, poštene ljudi pu pustite pri miru!
Kmetijstvo
POPRAVEK
Kako pridelujemo soja fižolf V strokovni razpravi v zudnji številki je zu pravilno umivanje povdariti 12. odstavek:
»Največ primerov morebitnih neuspehov s.ije je pripisovati preprostemu (ne prepogostemu!) sajenju soje. Soju je rastlina, katera rabi za svoje Uspe Vin je mnogo zraku in mnogo sonca. Pregosto (preveč gosto) sajenje soje daje radi tega slub pridelek. Pogosto (večkratno) sajenje na isti zemlji je zelo priporočljivo in potrebno zu dobičkanosno uspevanje soje. Radi zamen.ju-ve pregosto (preveč gosto) in pn-gosto (večkratno) bi bilo napačno umevaiijt razprave.
strokovne
Iz pisarne Kmečke zveze
V zadnji številki »Gorenjca" smo objavili, du se vrši v nedeljo dne ". marca IT>~. prvi redni občni zbor delegatov Kmečke zveze. Te dni smo razposluli vsem Krujevnim kmečkim zvezam okrožnico, v kateri smo ločno sporočili, keduj iti kje se vrši ter s kakšnim dnevnim redom. Kdo otvori tu občni zbor smo povedali že zadnjič. Občni zbor se bo vršil v frančiškanski dvorani v Ljubljani (I'runčiškunska uiica) ob 10. uri dopoldne.
Takoj po občnem zboru bo veliko kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili borci za kmečke pravice. Vabimo vse Člane, zlasii one. v bližini Ljubljane, du se legH kmečkega zborovanja udeležijo v čim večjem številu, du bo glus s katerim zahtevamo svoje pravice čim močnejši. Vsakdo, ki Ima čas nuj se tegu zborovanja sigurno udeleži. Pokazati moramo, du smo močni in da se zavedamo važnosti svojega stanu in svoje stanovske organizacije.
Poslovne knjige. One krajevne in okrajne edinice. ki še niso naročile poslovnih knjig ku-tere je izdala Kmečka ZVCZu opomin juino. da tO store čimpreje. Kmečka zveza je z izdajo teh knjig imela numeii odpomoči svojim cdinicuni I>i ■ nabavi poslovnih knjig in uvesti enotnost v poslovali ju. Knjige, kutere kupujete pri trgov i n ¿1 h so zelo druge in niti tuko priročno urejene kol smo jih izduli mi. štiri poslovne knjbro stanejo Din 25,- s poštnino vred in se naročajo v pisarni Kmečke zveze v Ljubljani, plačajo pu po priloženi položnici. Mnogo krajevnih edinio je te poslovne knjige že naročilo, Ne čakajte z naročili, ker brez teh ne morete v redu voditi svojega pisarniškega delu.
Koledarčki Kmečke zveze za I. 1957 so razprodani. Kdor jih je naročil pred kratkim jih seveda ne bo mogel več dobiti in nuj nekoliko počaka, ali se bo tiskarna odločila Izdati še eno naklado. Trenutno tegu ne vemo. obvestili pu bomo. čim nuni bo kaj točno znanega. Priporočamo pa. da se potrudite, du razpočatc vsiij one. katere ste dobili, ali pa jih even-tiielno odstopite onemu, ki jih rabi
Sporočamo, da je Kmečka zvc¿u otvorilu pri Poštni hrunilnici čekovni račun pod štev. 17227.
Te številke nuj se posluži vsakdo, ki že)i pri (viiemii odboru poiuvnuli kakšen dolg. Odslej naprej bomo vsaki pošiljki priložili tudi položnico, katero takoj izpolnite in pošljite po pošli. Zlasti bo tu nučjn plučevunju priročen sedaj, ko nuročale poslovne knjige in štam-piljke. du ne bo neba vedno skrbeti, na kakšen način boste poravnali.
Berite in širite »Gorenjca"
III H L I OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otoniane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča rlela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otoniane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Velika jubilejna prodaja tvrdk«
LOGAR &  K A L A ni
nasl. Srečko Vidmar
m a n u f a k t u r n a zaloga — KRANJ
Za jubilejno leto si je tvidka nabavila ogromno izbiro češkega, angleškega in domačega blaga, po najnižjih brezkonkurenčnih cenah, poleg katarih bomo nudili vsakomur še posebej
10% popusta
Izkoristite redko priliko in naše jubilejne cene v letu 1937.
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak   čas  brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Zahvala
Ob priliki težke izgube, ki.nas je zadela s smrtjo našega nadvse ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, brata, sina, gospoda
Hinka Cigliča
se prisrčno zahvaljujemo tem potem vsem, ki so nam ob težki uri naše neizmerne žalosti s tolažbo in podporo stali ob strani. Zahvaljujemo se predvsem častiti duhovščini iz Šmartna, g. Globočniku za vso njegovo požrtvovalnost. Največjo zahvalo pa smo dolžni tovarnarju g. Franju Sircu, ki nam je v težkih urah tako velikodušno stal ob strani in nam nudil toliko pomoči. Nadalje se zahvaljujemo emigrantskemu pevskemu zboru za žalostinke, vsem darovalcem cvetja, vsem delavcem ter vsem znancem in prijateljem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba.
Vsem Bog plačaj!
Kranj, dne 25. februarja 19117.
Soproga Leopoldina Ciglič in otroci.
Veliko lepo skladišče nu Mestnem trgu se odda po ceni v najem. Naslov  v upravi.
Vinu najboljša in naravnost od vinogradnikov
dobavljena dobile v Zadružni zulogi vin — Ovsenik Janez. Prcduslje.
Išče se i/ Kranja mlado dekle k dvema otrokoma. Naslov  v  upru v i.
Oddam stanovanje z vsemi priliklinumi na llujah. Nuslov v upravi,
Stanovanje dvo sobno / električno razsvetljavo z vsemi prilikliiiiimi in vrtom se oddu v novi hiši Stari dvor V>. -> minul od postni«' Školjii I ok,i.
VINO
pristno, po konkurenčni ceni. dobite pri Centralni vinarni v Ljubljaiii Fran,-kopanska ul. 11.
Slike, povečave, portrete in legitimacije najlepše in najceneje
pri Foto JUG - Kranj
(Sedaj nasproti trgovine Savnik)
Zares
imim.....mmim........mm l •mx.M
Sepa darila
dobre ure, kakor tudi očala, zlatnino, jedilno orodje in druga krasna darila dobiš najsolidnejše le pri
Rangus
sodni cenilec v Kranj-u
Istotam se strokovno in pod garancijo izvrše vsa popravila ali v novo predela vsa zlatnina, srebrnina, ure i.t.d.
zlatar
in
Za urednika in izdajateija odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega almštva v Kranji