Borbeni člani Osvobodilne fronte gredo v gozdno akcijo
v pomoč planskemu gospodarstvu
Ob velfkfh gozdnih akcijab. v Sloveniji je prevzela Osvobodilna frcmta obvazo, da bo nudila z organizacijo članov OF y brfgade zn-atao pomoč pri izvedbi gozd-nih planekih nalog. Iz ptujskega okraja bi moralo k> pomoč izkazati 1880 članov tn člamic Ctevobodilne fronte.
Prve brigade OF so se odzvale front-nenni pozivu in 60 odšle na svoje mesto na področje mariborske in sloveajgrašike
gozdne uprave. Doslej je izpolnjeno nad eno tretino ohveze za ptujsfeo pocLročje. V teku |e frontna akcija za Zbiranje čla-nov OF za gozdne brigade. Dne 27. raaja t. h bi morale oditi vse brigade na svoja mesta. Partija vodi akcijo, OF jo orga-nizira. Na delu so tudi agitatorji protl dehi Fronte za napredek družbenega go-epodarstva, ki 6e bojijo, da bi jih izdali tisti sovaščani, ki odhajajo kljub vsemu
zdoma in pišejo, kako resnično živijo. Debeluharji doma tulij0 o lakoti v akciji, vedno čisti mehkužneži v mestu tn na podeželju strašijo z ušmi, nerodneži s težkim delom, nesrečami itd. V vsak-, iz-mišljotini iščejo opravičila za to, zakaj so tudi sedaj praktično prenehali misliti na točke programa OF, na moč ljudskih množic, na tast življenja in dela v front-nem kolektivu. Njini nasproti  pa so &e
postavili fantje in dekleta, možje in žene, ki se veselijo v Vuhredu, Marenbergu, Vuzenici, Viču, Guštanju, Slovenjgradcu in Mi6linju ob pogledu na podrta smre-kova in borova drevesa, na kupe ve-, in lubja, na polne vagone iesa in na veseli delovni kolektiv in v<se, kar doživijajo skromni ljudje ob velikem času na delu za izpolnjevanje plana.
Brigada v Slovenjgradcu
Tovarišica Slavka Vidovičeva iz Stml-šča }e komandant L ptuj6ke brigade ˇ Slovenjgradcu. Člani njene brigade so različne starosti. Med njimi je edina ženska moč, Potočnik Marija iz Placarja, ki pri deltj nikjer ni zaoetajala in tudi pri gozdnih delih ne zaostaja za moškl-mi. Mar Drago iz Ptuja je bil naiuesinik
komandanta brigade. Delal }e skupno z brigadirji teden dni, usmerjal delo v gozdu, v času, ko je Slavka izvrševala organizacijske naloge v mestu. Priletni brigadir Mahonč Anton je intendant. Do-bro se počuti med brigadirji, ko se vr-nejo popoldne utrujeni k obedn in tudi potem. ko 6edejo k mizi in lgrajo šah, čitajo na svojih ležiščih časopise, gredo v kino itd.  Princl Franc, Bedrač  Maks
in Trstenjak Franc se zavedajo, da jih je Fronta potklicala na resno in uftpešno delo, zato se trudijo skupno s eotova-riši iz brigade, da b<j v akciji prebiti čas res koristen za druzbo in za njih. Z gozdnimi deli večiiia članov brigade pre-je ni imela izkušenj, kljub temu pa pri delu ne zaostajajo za stalnimi gozdoimi delavci. Prilet.na gozdna delavca Gačnik Jože in Zavrl Jože iz Šmartna pravita, da so Ptujčani zelo pridni. Dolga smreka se je abesila na hrast Drevenšek Franc iz Jablovca je zlerel nanj in spravil emreko na zemljo. Novak Ivaa iz Zg. Brega se diži bolj zase. Je ie visokih let. Celi dan klesti veje. ZvečeT za&pi na slami, ko-t v najlepsl postelji. Mali Kram-berger Franc iz Budine znaša skorjo m veje. Gozdnega delavca Zavrla J. kliče-jo brigadirji »Gozdni škrai« ki ima do-br<> nabrušeno sekiro. Držalo Je napito s ©molo. Pravi, da 6e mu sekiTa drži rok. Franček Toplak iz Lovrenca v Sloveo-skih goricah, je v skrbeh za ©vojo mater. Njegovi sestri Kri6tina in Micka služita kot kmetijski delavki (dekli) pri Šala-mun Tereziji in pri Zelenkovih v Sa-kušaku. Kristina 6i sama služi kruh že 11 let, Micka pa 6 let. Tudi Tonček je hodil na tavrh odsluževat ogone, prase iu kcvčo. Ne z-di se mu prav, da bi morali njegovi sestri iarabljati vbo svojo de-lovno silo za mesečno 300 do 400 ddn, hraiMj, obleko, prase, ogone vo. kočo, ko pa toliko ljudi živi samostojno ˇ držav-nih in zadružnih službah. Tonček bi ee šel po akoiji nečesa učit. Očeta so mn Nemci ubili, mati težko dela, ker ima eno nogo krajšo. Če ji sestri ne bi mogli pomagati vzdrževati, bo morala to ostati Tončekova prijetna aolinoet. Rad bi do-živel, da bi z materjo in 2 mlajšima otrokoma boljše živeli kot je t<> sedaj mogoče. Brez dela ne bo šlo. Tega ne pričakuje, vendar misli Tonček, da de-lovna nft>č ni povsod tako poceni kot v Sakušaku pri kmetih. Petrovič Jakob iz PodJehnlka, se ne more odločiti, da bi ostal pri gozdnem delu. S posestva si ne more kupovati obutve in obleke. V 6luž-bo mu je težko oditi. Colnarič Janez iz Kočic je dobil nove čevlje. Pomeril si jih je in se od srca na6mejal. Spravil jih je in rekel: »Magari hodim po goši bos, samo da bodo čevlji ostali talko lepi«.
Prva brigada je imela 6molo. Dan za dnem je deževalo, Mučno je bilo gledati na nizke oblake na Urško goro, ki 60 prinašali dež. Doeeči normo v sečnji jamskega in ostalega lesa je cilj celotne brigade. Tudi pri nakladanju vagonov so dosegli lepe uspehe. V nedeljo 15. maja je bilo potrebno naložiti 8 vago-nov lesa. 140 članov OF iz Slovenjgradca je v nedeljo počivalo, zato pa je mo-ralo 24 članov 1. ptujske brigade opraviti njihovo delo.
Po izpolnjeni obveri se bodo člani 1. ptujske brigade vmili v vasi ptujskega okraja ponosni na svoj doprinos k izpol-nitvi gozdnega plana za I, polletje. Go-vorili bodo 0 opravljenem delu kot go-vorijo o tem vsi odločni in ponosni Ijud-je. ki se s svojim nesebičnim in vzgled-nim zalaganjem prikltučujejo množici delovnib Ijudi v ptujskem okraju, ki de-la in obnavlja ter gradi, če«ar nam pred-niki niso mogli zgraditi. Opravili so na-logo in se pri tem naučili novih del ter pridobili oceno zavednih članov OF.
Brigada v Dravogradu
V .skupini članov ptujske brigade, ki dela na Gorenjskem vrhu pri Dravo-gradu in stanuje v Viču pri Dravogradu, je najstarejši član brigade Pernat Ivan h. Vida pri Ptuju (1893), najmlajšd pa Golob Jože iz Mestnega vrha. Brigado je spočetkoma vodil tov. Vauda Ivan \z Ptuja, dokler ni dobil nadomestila. Na Gorenjskem vrhu dela brigada na po-sebni strmini. Delo na njej je dobra de-lovna preizkušnja za ljudi, ki so bili glede gozdnih del brez izkušenj. Spočet-koma niso imeli dovolj orodja. Svo'ega niso prinesli s seboj, gozdna uprava pa ni imela dovolj pripravlienega. Dež jim je nagajal vet dni. Tov. Borovšak iz l*tu-]a je odnesel s seboj knjige: Mlada Tar-da, VKP (b), Graditev nove Jugoelavije, V. kongres KPJ. Deževne dneve je ko-ristno izrabil za študij. Ob lepem vre-menu so odšli na delo zjutraj ob 6.45 in do 18. ure, ab polurnem opoldanskem odmoru pa so pojedli s seboj pri-nešeni, r oljempripravljeni fižol. Za ve-čerjo pa so iim kuharice Micka, Stefka in Tončka pripravile okusno jed z me-som. Tožile so, da jira manjka čebule, k\ jo imajo Ptujčani zelo v čislih. Kruha in cigaret imajo kolikor rabijo. Stanu-jejo pri kmetu Gostenčnikti na Viču v gornji sobi. Ležijo na slami. Med delom 60 resni in tihi, zvečer pa se kratkoča-sijo s §alami in pripovedovanjem o živ-ljenjskib. doživljajih. Sraole na rokdh se
ne morejo rešiti brez mila, ki ga spočet-koma niso dobivali. Iz dneva ˇ dan se nrejuje njibovo življenjei izkušnje v go-zd« jim pomagajo do uspehov. Dosegli so normo, kar je zanje velik uspeh. Stalnim gozdnim delavcem so dokazali, da je brigadni sistem dosti boljsi od starega razbitega načina dela. V ptujski okraj 6e bodo vrnili % zavestjo, da znajo rušfti norme na poljih, r obratih in tudi v goEdovih.
Dcžja ni hotelo biti konec
Brigadi r Vuhrcdn in Vuzenici sta preživljal! prve dneve ob močnih de-ževnih nalivih. Dolgočaeno bi bilo iz-gubljati za resno delo namenjen čag v bivališčih, ko pa so v brigadah Ijudje, ki so vajeni delati, le ob nedelovniih dnevih so se spočili in zbrali moči za bodače napore.
Čim ]e za«ijalo eonce so «e lotili dela. Hoteli So nadoknaditi zamudo časa iz deževnih dni. Smreka je padla za smre-ko, bor za borom in diagram izpolnje-vanja plana se je znatno dvigal.
V nedeijo, dne 22. maja t 1. sta vee brigade iz ptujskega okraja obiskala tov. Zivic Jože ln tov. Berginc Peter iz okrajnega štaba za gozdrvo akcijo. Lo« čeno od njiju pa je ptujske brigade ob-iskal  tadi  član IOOF  tov. Ledinek, ki
je rra sestaakih ptijacnil clanom brigad ˇ Marenberg« in VuBenicl važnost so-delovanja članor OF v gozdnt akciji ter potrebo odprave   raznih  organizacijskiJa
pomanjkljivosti r brigadah, ki 90 biHi najbolj občutne ob slabem vremenu, ko ni bil čas dovolj izkoriš^en za kultumo-prosvetno delo, predV6em za študij o planskem goq>odarstvTi. in o razvoju za-družništva.
Izkušnje pnrih brigad bodo dobrodošl« novim brigadam, ki odhajajo na pod« ročje maribor&ke in slovenjgraške gozd« ne uprave.
Zaključek akclje bo velika frontna manifestacija uspehov Osvobodilne fron-te in njene pomoči pri odpravi zaostan-kov v gozdraem planu in pri naglem pri-bliževanju našega goepodarstva sociali-stičnemu gospodarstvu.
Naše delo
   Člani ptujske frontne brigade dosegajo v Marenberku dan za dnem boljše uspehe
Mtnilo je 10 dni, odkar se nahaja nasa ptujska brigada na sečnji gozdov v Ma-renbergu. Prvi dnevi so bili za nas težki. Nismo bili vajeni na gazdno delo. Z do-bro voljo in s trdram zaupanjem v naš petletni plan smo premagali vse težave. Sedaj vsaki dan dosegamo boljše u«pe-he.
Zavedamo se, da nas želi tudi pri tem delu zavirati reakcija. Noben zaveden fronlovec se na to ne ozlra. Pravijo, da smo lačni, nečisti, umazani. Na to laž Jim odgovarjamo, da pada vsaki dan več dreves in število prostornih metrov iz dneva v dan raste. Mladina, ne nase-daj tem   klevetam.   Mi  se   prav   dobro
počutimo. Hrana je odlična. Imamo vsa-ki dan meso, kruha je dovolj. Peščica sovražnikov, ki živi med VTStami naše-ga 1 judstva, bo prišla danes ali jtitti na svoj račun. Med nami je do6ti zve6tih brigadirjev, kl so se javili, da ostane-]-o po tri mesece v akciji. To so večino-ma kmetijski delavci (hlapd), ki so vse življenje garali od jutra 60 mraka in bili brezčutno Izkoriščani od gruntarjev. Mladina, javi se v čim večjem številu v gozdne brigade. Cim več nag bo, tem prej bo izvršen naš petletni plan. V6ak bor in smreka, ki padeta v naših gozdo-vih, natn pomagata bližje k 6ocializmu. (Nadaljevanje na 2, &trani)
(Nadaljevanje s   1.  strani)
Med nami je tekrnovanje. Razdeljeni tnn po desetinah Vsako jutro se čita > t;fJ brigado, katera desetina je do6egla najboljši uspeh Lepe uspehe je dosegla de.5P.tina tov Gerlovifa. Tudi druge de-^ettne ne zaostajajo. Vsaki dan ie vef: posekaneqa losa in vsaki bodoči dan iih ho še več. keT se dobro zavedamo, kakšno vloqo igra les v našein petlet-nfin plcmu
V^gled vsem tovarišicam v naši bri-gadi in tudi izmikačem, ki bi radi za čas akcij ostali doma, je tov Vrbnjak Micika. Ceravno je stara 18 let. oprav-lja težlco delo pri tnotorni žagi ter pre-sega vsaki dan normo
Šklenili emo. da se ne rmomo dokler ne dosežp.mo norme, katero postavljamo.
Vse sile za petletko!
Brigadir  Kukec  Ivan Ptujska brigada,   Marenberg
   Titova štafeta je prenesla tov. Titu izraze ljubezni in spoštovanja
V pelek 20 maja ie ptujski okraj sve-čflno prosiavii odhod Titove Stafete iz v*oh večMh okrairrh centrov kj je po-nesla maršalu Titu borbene pozdrave :n 7e!]e clri b' na* *e doigo vrsto let vodi! n<i ~e\u CK KPJ v borbi za iz-qradnio    TOCiaMzma
Ob 20 un ]e pnspelo v Ptuj 12okraj-nih štatet na Kvedrov trg, kjer jih ]e pričakovala množica nad 2000 Ijudi. Statetne palice je «pr§}€l v frnenu fiz-kulturnikov Ptuja predsednik okrajnega te(ovadne*ja odbora tov Kovačič. Teka-či Titove štfifete eo pretekli v ptujskem okra;u skupno 352 km. teklo je 354 od-ra*lih ra 1045 pionirjev. Šiafeto je spremJjaio 4.620 tekačev, na pozdravnih raitingih ;e sodelovalo v vsem okraju cca   14.000  liudi
Nato je spregovoril član Gkrajnega odbora C)F tov. Mavser Ivan in zarstop-nik   JA.
Sledila je telovadna akademija, na kateri so nastopili telovadci in telovad-ke Iz Markovoev. Onnoža, Središča in Ptuja Vse točke so bile dobro izvedene ter sprejete od številnega občinstva z odobravanjem.
V soboto zjutraj st> se pridružili fiz-k.ulturnikom Ptuja še člani obdeloval-ne zadruge Osojnik ter odnesH skupne pozdrave v smeri proti Strnišfu, kjer so Pmjčarvi predali Itafetno palico de-lavcem-fizkulturnikom iz tovarne Strni-šče.  da   jo odmesejo naprej.
Letošnja Titova štafeta je bila velika manifeetacija Ijubezni do maršala Tita in pripravljenosfi delovDega Ijudstva vztrajatj do konca na začrtani poti, po kateri na« vodi Komunistična partija. To je n^jboljši odoovor vsem obreko-vanjerti in laiem, ki jih danes širijo o naši   domovinil
   Okrajni fizkulturni zlet v Ptuju preložen na 5. junij 1949
V nedeljo, dne 2. maja bi »c mora! r Ptuju vršiti okraini fizknlturni ?let 2e od ranega jutra so se zbirale ffinožice telovadrev jn telovad-k na telova<di*č» v Lnid«keni vrtu, kljub temu, da je stalno rahlo deževalo Okoli enajsf* ttrč »ft ;e formirala povorka fizkulturm-kov   v kateri  ie korakalo nad 3.000 Iju-
<ft, in je krenila v mesto. Nena<Jen, nvr čan aaliv pa je prekinil m^nifestacijo in onemogočil vse ruadaljnje prireditve. Okrajni fiizkultumi z\e\ je prekjžeh na nedeljo dne 5. jundja ki se bo vršil po istem sporedu kakcw je bil pred-viden za prejšnjo nedeljol
V. E   
   V Gorišnici je ustanovljena
Kmetijsko obdelovalna in živinorejska zadruga
Dne 22 ma]a t. 1. se je vršil v Go- | rifenicj občni zbor za ustanovitev Kme-tijsko obdelovalne in živinorejske za-druge V zadrugo se je združilo 10 dru-•in s 47 družinskimi člani, 94 ha zemlje tei vsern živim m mrtvim inventarjera. V zadrugo so «e prikl|ufili tudi poedini čiani brez zemlje ter agrarni interesenti, tako da šteje zadruga skupno 59 članov.
Največ zemlje ]e prepustil zadružni uporabi kraet Brez Viktor iz Tibolcev, in sicer 26 ha Mala posestnica Cagran Julijana, vdova iz Gorlšnice, se je pri-drurila zadrugi s 5 in pol ha zemlje. Svojo delovno moč bo vlagala v zadruž-no življenje in delo Geč Marija iz Tibolc. ki ni imela svoje zemlje, preživljala pa )f s svojim delom 5 otrnk. Medtem ko je mož Tušek Rozalije teiefonist, mož IJorvat Neže pa invali#, bosta *«ftt v ««-drugi pomagali z delom. Kmet Brez Vik-tor je dal tudi inventar, in »icer 3 konje, 6 giav gove)e živine, 3 vozove ter vefi drnbni  inventar.
ZadriKji emo da!i Ime »25 MA.I«. Na ta rian je roien naš veliki voditplj tovariš Tito. ki nas skupno 6 CK KPJ vodi po pravi poti v socialižerfl
Na ob^nem zboru smo videll, da so naši kmetje spoznali prednostl ^drnževa-nja j zadružno delo m goepodaretvo Prepričani smo, da je ta združitev naj-boljša garancija, da se bo članora za-druge v razmerju s privatnlki boljše go-dilo. Koiektivno delo, kolektivno reše-vanje problemov in izobraževanje bo uetvarjalo sociaHstične življenjske pri- j like, ob katerih se bo porajal !ik eocia-lističnega človeka. ki bo prost veeh oblik zaostalosti in izkorišfanja. svobo-rien v gospodarskem in kulturnem živ- \ ijenju, disripliniran v izvrševanju obvez in naloq in  vefie) ob doscženih uspehih
Na občnern zboru smo člani in članice 7'idruge   snrejeli    pravila    in   re§ili    vse
tekoče naloge za obdelovanje in črim hitrejši razvoj zadružne oblike gospo-daretva na raseh. Potrudili se bomo, da bomo poznejšim zadrugam za vzgled tako po scmoiničiativi. kakor po V6em delu in urejevanju  življenja.
Pozivamo vse kmete iz GoriSnice, Za-mušan in Tibolcev, naj se združijo v *a-družno obliko gospodarstva, ki jim nadi možnosti nstvaritev življenjskih pogo-jev, ki «o si  jih želeli ie naši predniki.
Z obrnega zbora so bile poslane po-fcdravne resolucije tov. Titu, preds. vlade LRS tov. Marinku in Okrajnemu k&mite-ju KPS v Ptuju.                                   CZ.   
   Na izrednem zasedanju okrajne skupščine v Ptuju je bil izvoljen predsednik OLO in člani oblastnega odbora
Dne 21. maja se |e vrlflo t Titovem domu v Pluju izredno zasedanje okraj-ne skupsfine. Dvorana )e bila lepo okrašena. Zasedanje je pričel najstarej-ii izmed delegatov tov. Kojc, delavec iz Ormoža in pozdravll navzoče: Sto-par Viktorja, člana CK KPS, Simonič Franca, člana sekretariata za ustanovi-tev Mariborske oblasti, ln?. Lapajne So-njo, Grden Lo\raf sekretarja OK KPS PtuJ  ter ostale.
Izvoljeno )e bllo delovno predsedsivo. Ko ie predsedujoci predlagal dnevni red zasedanja, so prišli zastopniki pio-nirjer, množlfnih OTganizaclJ in nekate-rih okrajnih gospodarskih podjetlj, kl so v imenu svojih kolektivov želeli zaseda-n]n obilo uspehov. Prinesli so darila. OZ KZ je zasedanfu poklooila krasen portret maršala Tita v origJnalu.
Po ostalih formalnostih je predsedujo-či dal besedo tov. Slmoniču, ki je govo-ril o potrebi in pomenu osnovan|a oblast~ nih Ijndskih odborov. Pri reševanjn go-»podarskih problemov in soclaJlzaciji na-ših vasi se |e t drugi polovid pretekle-ga leta pokazalo, da vsem odgovornim in tefkiro nalogatn okrajni ljudski odtoo« ri niso več kos. Ministrstva pa tndl ve-Hketnn števil« okrajev ndso mogJa na-dit* potrebne pomcii in se je zaradd tega pokazala potreba po ustanovitvJ vmesnih »rganov med okrajtoinri Ijudskimi odbori in mlnSstTStvl, ki bodo dovotlj povezani « terencKtn, istočasno pa bodo bliz« nrfnl-strstev ter bodo tako mogli reševaM rse težke naloge graditve socializma, k! so še otežene po gospodarski blokadi, ki jo proti na5i driavi lzvajafo kapitalisti^rne države zahoda In države Ijudske demo-Kraclje. Ta blokada sknpno s klevet-ni^ko gonjo ne bo prenehala tako dolgo, dokler v naftj državi ne bo zgrajen so-ciallzem. Zato bo pa potrebna še težka borba, ker kapltallstični elementi svojlh poziclj ne bodo zapastlll pro«tovo<!|no. V tem poglcdn so postavljene pred nove oblastne IJndske odbore cdgovorne na-loge, ki jih bodo ob pomoč! vsefa požte-Hlh delovnih Ijudi tudi Izvedll.
Za toy. Simonlčem |« govorll tajnfk OtO Ptuj tov. Kova«f Zlatkc- o dela okrajnega Uudskega odbora ter o kra-jevnih ljadskih odbcMrth. Nekateri so ˇ izvrševanjn tekočih nalog za vz<w, dro-gi pa so v nekaterih vpraSanijh Sli na linijo oportnnizma kot Je prlmer v Ple-
terjih,   kjer   so   nekatert  člani  KLO   so-vražno  razpoloženi  proti  ljudski oblastl.
Predsednik OZKZ tor. Beišak je go-vc-ril nalo o zadružništvu, ki ima v ptuj-skcm okraju vse pogoje za uspešen raz-voj. Poverjenik za kmetijstvo tov. Kola-rič Ciril je govoril o izvedbah jesenske-ga in pomladanskega setvenega plana. Pokazalo se je, da |e zadružni sektor plan setve izpolnil 100 in več odstotno, da pa privatni sektor ni izvršil svoje dolžnosti. Govorilo je Se nekaj delegatov o raz-nih  problemih  v ptujskem  okrajn.
Nato so se vršile volitve zastopirtkov ptujditga okraja r oblastni ljudskf od-bor. ™voljenl so bili sledeči tovariši: Stopar Viktor, direktor tovarne Strnišče; Simonic Franc, predsednik MLO MariboT; I in?. Lapajne Sonja iz ministrstva za kme-tijstvo; Grden I ovro, sekretar OK KPS; Mavser Ivan, poverjenik za prosveto; Se-raqa Jože, predsednik vinogradniške ob-delovalne zadruge; Kolarič Martin, kmet iz Obreža; Leskoyec Franc, predsednik OI KK Ptuj; Kolarič Ciril, poverjenik ?a kmetijstvo OLO Ptuj; BelSak Fralnc, pred-sednik OZKZ Ptuj; Petrovič Janer, po-verejnik zapreskrbo prf OLO PiuJ; Lacko MUan, kmet 'u, Nove yasi pri Ptaju; Osoj nik Marija, sestra prvega kooiandanta odreda »Jože Lacko« ter Satler Jože, predsednik KLO Podlehnlk.
Ker je dosedanji predsednik OLO Ptoj tov. Zagar Zoran zaradi boleznj prosil za razreSitev, je bil soglasno Izvoljen za
novega predsednlka OLO Ptaj tor. !*• skovec Pranc, predsednik OI KK PtuJ.
Ob zaključku sta bili sprejeti resoln-ciji marSalu Tihi In Mihi Marinku. V re-solucijj maršalu Tita je rečeno, da bodo novoizvoljeni predstavniki ljudske obla-sti, zavedajoč se svoje odgovornosti pred ljudstvom, vložili v utrjevanje ljudske oblasti vse svoje delo. Poudarjajo svoje trdno prepričanje o pravilni poti naše KPJ ter s ponosom zro na maršala Tita in njegoro vodstvo. Ob ktvncn resolncij« mu žele ob prilikj rojstnega dne še mnoga,  uspehov   polna  leta.
V resolucijt tovarišu Mihl Maiiidca obljubljajo delegati, da bodo ostali zve-sti pravilai po-Htični llniji naše Partije ter da se bodo nadalje borili za nadalj-njl razvoj ljudske oblastj kot orožja de-lovtrih Ijudi v borbi za boljše življenje. Trdijo, da bodo naši uspehi prl graditvi boljšega življenja izpodbili vse klevete, ki padajo na našo Partijo, ter bodo sa-mo končni dokaz pravilnostl naše potl v  socializem.
Obdelovalna r.adruga Dravlnjskt vrti je ob koncu zasedanja čestitala k nspe-h<»n ler po svojih zastopnikih predala darilo. Napovedala je vsem zadmgam ˇ okra|n tekmovanje v dvign hektarskega donosa. Govoril je Se zastopnik JA ter pondarll pripravljenost naše Armad«, ki čova In bo čuvala naše narode pri n|i-hovi veliki nalo-gi: pri gradjtvi boJjSega žlvljenja.                                               Nn   
   Vzgledni centri predvojaške vzgoje v ptujskem okraju
Ni še dolgo od tega, ko j« bil center predvoja^ke v-zgoje v Cirkulanah raed n^>sla;bšiim. Ko je bfl mladiincem pra-vilno pojasnjen nainem predvcrja^ke vzgofe, se je stvar takoj izboljšala. Pod vodsitvam sedanjega kom«nddTia ceatra tov. Shmberger Lad<yta je center danes raed naj!x>l}šimi, kar dokaztijejo doee-ženi reruHati.
UcJeležba je staJno 95 do 100 odstotoa. Mindinci pomaga}© tndS pr! gTa<kiji za-dru^žnega dor&a. Poprartli «o zapoiS^ejvo fi-zkultumo igriščc, kjer s« fferčno ntr-jtijejo; gofitjo nogam«t, košarko ifcd. U-stanovili   so 6voj   fizkultunii   aktlv.
Zapuščetio, skopaj podrto sureftšče, ki ga je z>aptistil oknpator, «o s p^ostorolj-niTn delom nsposobili fei zdaj spet chtžl sw)jenju na-TneTiu. Mla^Huci se nrljo v »treijaTiiti. IzTTSili eo fe par ostriih »tre-ijaTii. Reruitati pogodkov so zadovolji-vi V-se pripomočke za nastavo strelja-nia *o «ri napravili sami. Sodelovali ©o na   proelavah  Ptvega   mafa   ˇ  povotM.
Predclali so vs« vojne in politične teme. Najboljši ml»dJnci, ki so se največ tru-diTi in bodo tudi nagrajeiri eo: Crnlvec, Miioši^, Dugovski in Korošec.
Tuikaj imaano primier, kakšni t»spebi ee lohko dO9ežejo 6 pravilno organizacijo dela žn s pomočjo krajevnih ljtKtekih <rbla»ti. Ta center naj ivam sluii r bo-doč« za prtmer in poak -vsem ostalim centTOtn.
Na ktilturno prosretoean poltn mora-nro pohvatiti   oenter  Podgorci.
Nafbolj*! komandir cenlra t okraj« }© tov. Sonaja Milan iz Ormoia, kl ga jo »a delo in tmd, vloien ˇ predvojačko vzgojo, pohvaHlo Vojno okrožje. Njegtrr cemer je najbolfši v okram.
Zavedatj se moramo, da dvigamo z do-bro izvedbo predvojaške vr,qnye obTmnfono moč oače države. Tafco borso lahko v mirti dokončno fegradili socta-Ii2?era pod vodstvom naše Partije na čelu s tov. Titom.
N. F.   
   Celotni center predvojaške vzgoje iz Ormoža
je odšel na gradnjo avtostrade
Center predvojaške vzrfojc v Ormožu je edcn najboljših ccntrov v Sloveniji in j v državi. Ze takoj po ustanovitvi ccntra sta tov Šonaja Milan in tov. Arko Franc pravilno razumela vlojjo prcdvojaške vztfoje naše mladine v vojaškcm kot v političncm pogledu in sta s pravilnim de-lom v okviru ccntra največ prispevala. da jc ccntcr na današnji, skoraj vsem ostaliro centrom v državi vzfiledni višini. Odhod cclokupncjja ccntra s komandir-jcra ccntra tov. Šonajem na čelu na grad-njo avtostrade »Bratstva in enotnosti* ie samo dokaz. da ie bilo delo v vseh sme-reh uspešno in da je doseglo cilj vzgoje v dvhu socialističnoga patriolizma.
Vodstvo ccntra je moralo v začetku vložiti vcliko truda, da jc mladincem raz-ložilo pomen predvojaške vzgoje in jih iako prtdobilo za skoraj 100 odstotno udeležbo     Nekaten    mladtnci   so   počasi
sledili preprifcvaniu. Toda ud^ležba je bila vsakikrat lep§a. V zadajih mesecih je bila stalno med 97 in 100 odsiotki. Lo-kalni oblastni forumi so centr« pomagali v vseh ozirih, največ pa so prispevali mladinci sami. Učne pripomočke so reči-noma izdelali siami. Tndi maketo tanka so napravili, da ne omcnjamo lesenih pušk in ostalcga. Prircdili so enoteden-sko logorovanjc, katerega aspehi »o pre-sejjli   pričakovanje.
Vsi mladinci so organizirani v mladin-ski organizaciji in so navdtišeni fizkul-turniki. Tekmujcio za fizkuliurno značko. Na pomladanskera krosu so vsi ?odclo-Vali, prav tako v Titovi gtafcti. Odiifrali so štiri nogometne tckme ifi vsakfkrat zmagali NajboljŠi rtied njimi so sodelo-vaii na okraini telovadni akademiji. Tudi za okrajnt fizkultumi nastop so pripra-vili tri skupinc
Na kulturiio prosvetnem polju sodelu-jcjo pri raznih prireditvah v množičnih or^anizacijah
Vojaško in politično snov prcdavanj tcmcljito obvladajo. Komandir ccnlra \c s tem zelo zadovoljen. Zaradi dor.eženih uspehov so bili v januariu t. 1. pohvalje-ni in nagrajeni 8 pre'noc1no zastavico, ki jo še čuvajo in trde, da jo bodo obdržali žc v naprej Posarrjezni naiboljši mladinci pa so bili že ponovno nagrajenl s knji-jjami
Kljub tcmu, da so v centru zajeti ve-činoraa kmečki sinovi, ki imajo scdaj doma precej dela, se ti za akcijo niso s težavo odločili. Ko je komandir centra sprožil predlog odhoda na delovno akcijo na avtostrado, so bili na to vsi takoj pri-pravljeni. Najbolj vnct je pa bil mladinec Havlas Mirko, ki je znal prepričati še de-loma omahujoče tovariše, da je mladina prva poklicana, da z ijraditvijo države gradi  svojo boljšo bodočnost.
Vcčmesečno delo v centru ie iz teh mladincev napravilo novc ljudi, kar se je najlepše odražalo ob priliki rekrutacije, ko so se prav mladinci predvojaške vzgo-te iz ormoJkega centra vzorno obnašali Mladinci Vaupotič Jakec, Kovačič Bojan, Havlas Mirko, Zidarič Jožc, Kuharič Ivan, Pavličič Ivan, Munda Manfred in njihovi ostali sovrstniki so s svojim obna.^anjem tcr s kolektivno odločitvijo za odhod na avtostrado dokazali, da so svojo rred-voiaško šolo z odlicnim uspehom dokon-čali in da 50 postali zavedni patrjoti svoje  socialistične  doraovine.           TN.   
   Ptujska frontna brigada Toneta Belšaka v gozdni akciji v Mislinju
Misllnje  mafa 1949
Naša brigada šteje 32 brigadirjev in bnoadirk. Šo predvsem IJudje h kmeč-škecja sloja. kar nem pokdže sama 6ta-tistika kitRfa je sl&deča: 20 kmetov, 4 kmctice, 2 d^lavta, 5 namefčeTioev in 1  natneščenka.
V brigadi Je živijenje zelo iivahno in veselo. 2e v zgodnjih jutranjih urah se čuje peseTh, katera se razlega po le-nih   slovenskih   gozdovih.
Bn<jado imaoK) raadeljeno po s^upi-nah.   katero   vodi   vodja   skupine.
Enako Imamo uved^no pr^Shodno za-sravico, za katero se dnevno borijo, ka-tera sktipma si jo bo priborila. 2e ta-koi zjutra) si napovejo skupine medse-bojno tekmovanje ter postavljajo: »Da-ne« mora biti zastavica nasaU Prvič si io je pribcrjla Markežičeva skuptaa, nalo Erjavreva, tretji dan pa so se za-qnali mladi bi!igadir»i iz Slov. goric, knfer) so v Majcenovi skupini, v bor-bo za prehodno zastnvlco. Borbo so tudl dohili. Naložili so 7 urah 74 prostor-ninskih   mctrov   tfrv   na   vot.
Imamo tudi dobro urejeno stanova-nje, v katerem vlada na(bol|ša fisto-ča Hrano imamo izvrslno v lepo ureje* Di   menzi.
Z upravo emo v najboljših ocbioša-Jih, katera nam are ˇ vseh primerih na
r6ko, tako, da bomo lcos vsem nalogam, katere so postavile pred nas KP, LF in vse delovno ljudstvo jugoslovanskih narodov ter obljubljamo, da bomo a sknpnimi močmi izvršili plan gozdar-stva, ker se zavedamo, da delamo za bolj&e življenje — za socializem.
Vsem klevetnikom naše Partlje iflfta-šega vodsftfn pa odgovarjamo z nasl&d-njimi   remltatir
Manipulacija na skladišču: 664 prm bruenega lesa in 73 prrn jajmskega le-sa, naložili na vo7ove 6.550 kom. bme-ljevk, 194 kub metrov hlodov in 385 prm bnjstietfa lesai na vagonP smo na-ložili 3.461 kom. hmeljevk, 73 kub. m jamskega lesa in 172 prm bru«nega le&a, torej sicupa] preloženega in naloženega 1,221 pnn brusnega lesa, 194 kub m hlodov, 73 kub. m Jamskega lesa in 10.011 kom. hmeljevk. Poleg tega pa dflata dva brigadirja v kovarnici, 1 bri-qadirka pomaga v knhinji. Prav tako so poroagale brigadirke pri saijenju krom-pirja na upravni ekonoTniji. Ne pozab-ljamo tudi na kulrurno-prosvetno ter po-litično   delo.
Vse to delo so opravlll od 14. do 22. maja   1949.
Vse ^ile za izvedbo gozdarskega plaoa!
Brigadirji In brigadirke fiontae brigade Toneta Belšaka
   DELAVCl IN DELAVKE!
Potrebni bodo še napori, še več požrtvormlnega poletct, alasti pa še več organiziranosti, disci^Hne in udarniskega duha, da hi v naši državi čimprej izšli iz težav in da b% delovni Ijudje prišli do srečnejŠega in dostojnejšega živ-Ijenja.
Iz Prvomajskega proglasa CK KPJ.
   Teden prometa bo od 5. do 12. junija 1949
Razvoj avtomobilizma je povzročil t zadnjem ča«u neprifakova&i preobrat v cestnem prometu. Dokler še nisrao upo-rabljalj motomih vozil v toliki meri, smo ceste uporabljali v glavnem za pe^ce, živino invozove z živateko vprego. V novi dobi so napolnila ceste moforna vozila, za katere je značilno, da zavze-majo večjo hitroftt, v večini fudi večjo težo in obscg. Cestni promet se je s tem kvantitativno pove^al. Ne le. da se je povečal promet, temvef te tudi uepelo. dci se blago mnogo hitrejp prpnaša na rioloreno mesio, kar vsekakot pospešuje uf^varjanje petletnega plana
Motorra vozila so zaradi veljke hitro-6fi, teže in 7<iradi strojnpga nogona po-stavila nove pogoje za narin gradnje cest. nih objektov i« vrdrževanje varnostd v restnem prornp.tu Da bi se ves promet ra7,vijal v duhu čim boljšega izkorišča-nja vozal in cest, je potrebno, da s« 6leherni driavljan, ki se poslužuje ]av-nih cest, z vozilom ali brez vozila. rav-na tako kot nam narekuje odredba o cestnpm prometu.
Omalovaževanje cestno prometnfh predpisov je če6to krlvo povzročanja ovir našega petletnega plana in isto-časno uničenja ljudskega premoženja Na^boljši primer sta nam prometni ne-STnii na Hajdini in v Spuhlji. Prometna nesreča na Hajdini, ki sta jo povzročila ioferja Horvat in Artenjak, je na eni strani zahtevala 500.000 din veliko §ko-do na Ijudskem premoženju, na drugi strani pa je onemogočila izvedbo načrt-nega dela v tovarni Strnišče To je ja sen dokaz, kaj povzroči pomanjkanie čuta odgovomosti, nepazljivo«ti in nc upoštevanje cestno prometnih predpisov. Predočimo si še drugi primp.r prometn«1 nesreče, ki se je dogodila v Spuhlji, kje-je šofer Plevnlk Srečko pijan upravljal s tovornJm avtomnbilom na katp.rp.m je i bil0 naloženo za 400.000 din vina. V pi-! ianein stanjtt ie zavo7.il t cestni jarek, \ prevrnil vozilo tn razlii naloienn vino Pri tem je nastala škoda na liudfikero premoženju   v   znesk«   250.000   din
Prikazali   smo  saino  dva  pnm?rs   pro n.ptnih    ne^rnr     ki    v   giavnnm    kaž.pta, kakšno škcdo  povzroča   ma!omarnost   in ne^DOŠtevanje    cesino    prometnib   nred-pisov,
C*1 poglednmo drugo Stran in to Dred-vspiti zaradi življenjske nevar-io^ti. lahko trdimo, da so prometne ne-sreče često vzrok smrti in težkih telesnjh po-^kodb, ki se največkrat dogajajo kole-sarjem ali otrokom. Kot primer navaja-mo prometno nesrečo iz preteklega leta v vasi Rogoznica, kjer je cestar Kokot v svoji nepremišljenosti zavil pred to-vorni avtomobil, kar ga je 6talo življe-
nje. Ni potrebno navajati vseh takšnih slucajev, pač pa je potrebno omeniti, da večkrat otroci povzročajo prometne ne-sreče. Zato imamo celo vrsto primerov in je važno, da starši in učiteljstvo po-svete otrokom vso pozornost, da se bodo znali pravilno ravnati na cesti
Za voznike in za vsakega državJjana je važno in dolznost, da čuva vse obiek-\e in znamGtija. ki so v zvezl z normal-nim razvijanjem prometa. Cestno pro-cnetni znaki so za voznike motornih vozil neobhodno potrebni. Te pa naše ljud«tvo premalo čuva in ščiti. Ni za-dcstno. če so ti znaki cilj ža obmetava-nie s kameniem in v zabavo ra-niia šolarjcm, ki ae dobijo zac' pouka o važnostj ce^tnih prometmh m-kov Dogaja se, da iste uničujejo tudi starejži brpzvestneži, ki ne pomislijo. da s tem postavljajo 6ebe in tudi druge v nevarnost. Mnogi ielezniski prehodi zahtevajo žrtve zaradi zlonamernib žkodljivcev. ki ee ne zavedajo, da po-meni odstianitev svarilnih znakov živ-Ijcnjsko nevarnost 4n da vozniki fci np poznajo kraja, ne vedo kaj jih cesti, predvspm v nočnem času znaki so pripomočki. W ^reprečuje]o prometne   nesreče
Teden promela. ki se bo vrši! od 5. do 12. junna, ima naman predložiti širokiro Jjudskim rnnnžicara važnost vseh napak. ki se dogaiajo v ce«tnem prometu in kakšnega pompna eo isle za razvoj na-šeqa go^podarsfva V »Tednu prometa« se bo ljudstvo nevadilo odprsvlja^ vse papake ki se pojavljajo v cestnem pro-rr etu
Ni namen da se v tednu proraeta kršitelie ccsMT?qa reda kaznuj^. ali da bi se jlm prpnrečevala njihova netnota-p^ V17T11?, o^1'" na ljt?di semo opominja in pojasnjuje k^k^no bi nai bilo njir bo^o ?adržanje na cesti
Zaverlni drfavliani ne bodo dovolili, da bi jih kdo opominja! na ce-sti, tem-ve/ bodo tisti ki bodo z obnašanjem dairili vza'ed dru^m. ki hote ali nehote krSijo cestno promotne predpise. S tem bodo dok37?>li di^ciplino na cesti. pre-nrerili marsikatero nesrefo ter se tako mimo nesref in npzgod približaH ciliem petletnega plana.                               B.  J.   
   KMETJE IN KMETICE!
Stopajte smelo v delovne zadru-ge. Borite se za večji hektarski donos, za modernejšo obdelavo zemlje, zn razvoj Sivinoreje, za bolišo orcfanizacijo dela in za boljše izkoriščanje strojev in drvgih sredstev.
(Iz Prvomajskega praglasa CK KPJ>
   Delavci in delavke železniške  delavnice v Ptuju presegajo norme
Otmova, popravila in revizije tovornih vagonov so planske naloge, ki jih izvr šuje delovni kolektiv železniške delav-nice  v  Ptuju.
Dafc za dnem se 6teka v ta obrat do 100 strokovnih in pomožniih delavcev i« Phija in iz bližnje m daljne okolice. Njihove roke in stroji sprerainjajo dele lesa in železa v oblike nadomestnih de-lov za vagone, ki se morajo čiinpreje popravljeni vrniti prometu. V delovnem kolektivu de!avcev ptujskih delavnic ni velikih razlik v starosti niti v postavi-Možje &o resnih obrazov in srednje pcr stave. Znajo molčati in delati, znajo se Ta-zv&selitd in tudi izraziti nevoljo, če se ne odvija deio in življenje. kot bi se moraio Niihovi izdelki pomagajo v družbejnem gospodarstvu prenašati ton-ske tovore, oni sami pa so prevz&li na&e veiik dei bremen in težav, ki od-padajo pri itzvaJBniu petletke na Ijudi, ki 6e zavedajo časti in dolžnostt sode-lovanja v borbi proti zaostalosti Cenijo delovno. častno in tovariško ter 6krom-no življetiie, prezirajo pa trpiienje. po-manjkanie, nesrečo in žaiost, najhujše sovražnike   delovnega   človeštva
»Najstarejsj delavec med n|imi je tov. Bimenko Jakob (1888). ki ie že od leta 1919 dalje v železniskem delavskem ko-lektivu. Večji dei svoje življenjske _^noLi je pustil v delavmci fer pri tera ¦fcridobil mnogo praktičnih izkušenj. Te »tnu dane-s koristiio Pri vsakdanjem delu Uh prenaša na mlajše sodelavce Tako se je tudi on učil od stareiših vn pri svojein delu razvijal in izpopolnjeval njihove izkušnje. Tako bo šlo dalje 2iv-Ijenje železTrškib del«ivcev je bilo vedno resno Potrebno ie hilo vzdržati v de-lavskih vrstah, premagovati težave in se boriti za izboijšanie pogoiev skrom-necfn življenja, ko ni bilo predateč y elužbo. v jeseni predeževno in pozimi Lprevisok sneg V/trajnost 'e bila in ¦tostala velika čednost železniškjh delav-rev Današnji deiovni ko!ektiv je usJvarien na v7trairmsti V/trajen je de-l*vec Krainc Ivan, ki prevali 6 kole-e-^m po 17 ktn poti v shižbo. po tej pa 7or>et dotnov I? Tmovskega vrha pri-haia dnevno v službo Herega Izidor \z Moškfltijrev pTihaja redno in prav>časno v s!u*bo mož visokih let Scver Rudolf, y\ niti porimi ni zamujai. ki se ob pro-stovolincTTi de',u ni izgovarjM nj^i na starost. §e manj pa na odclalienoB.t. Ostal ie po d^iovnein ra6u na prosto-volinem delu \r\ pomagal kolektivu 1z-polniti prev^ete obveTe. V obra^u je več deiavcev Spverjevega knva 3e večia vrtrainost Ico-t na poti v službo ie pc-trpbna   prf   favTŠevaniu  nalog
Dorn/k Jakob dnevno struži na pospb-lem stroiu težka kolesa. Kovači Kmetec jStefan.   Črešnik   Ivan  in  Gerbec   Rihard so se udomačili v kovačnici. Vojsk Mar-Ijtin   iz   Phaja   se   ie   do   Dodrobnoeti   na-^vadil   dela   na   probniri   za   razporednike Eavor.   7.e od   leta   1928  se   vikvarja   pre-težno  z   revrzijami   in   preizkusnjami   va-lcjonskih   zavor    Holc   Antoniia   dela   pri (fitroiu za rezanje viiaknv   Do 500 koraa-dov   jih   gre   dnevno   skozi   niene   roke Fo'stnerič   Franc   \r   Pobrežja    je    celo-dnevno •zaposlen   pr^  d^montiraniu   flvto-matskih zaynr   Stoji v kan^lu  izpod va-nonov   Po obTaz«, ie  rrn   po obleki m-a-stpn.   na   rokah   se   mu   Iepi   staro   olje /   vso uTnazanijo, ki  so   ^o  skozi  d-olgo-ta«no   uporabo   sprejela   nase   Tagonski rleli
Nič lepše ne izgledajo Peklar Viktor, Sveašek Alojz, Krajnc in drugi dclavci, ki demontirajo in montirajo ležaje osi. Ka]zer©berg&r Mihael )e pomožni ples-kar, ki pleska z napravo na zračni pri-tisk kovinsko ogrodje vagona s črno barvo. Kot je črna barva, ]e črn njegov obra2, roke in obleka. Izgleda kot da mu )e črna mastna barva prodrla celo na oči. Slabo izgleda. Če hoče po delu r*aza>j med Ijudi izven obrata. se mora naimanj 10 minut umivati. da se v q)av-
n«m reSi barve, ki mu ves dan prši po obrazu in obleki Vse to so nezavidna dela. Kdor je delaven, ta tudi vztraja na evojem mestu raesece in leta. Ne-šteto delov sestavlja vagone. Pri nji-hovem sestavljanju in razstavljanju je treba mnogo Ijudi, rok ki de)ov ter predvsem zavesti in dobre volje za delo. Delovni inspektor tov. femec Franc, 56 le-tni strojnik, pravi: »Clani na-šeqa delovnega kolektiva ma1o govorijo in veliko delajo. O nas 6e malo piše v časopisih Čemu bi tudi. saj vcasih iz" gledarao,   da  nismo  za   javnost.«
Raizdeljeni v brigade izvršujejo bri-gadni plan ekupno z brigadirji. Plan do-segajo in presegajo. Med naJTnlajše bri-gadirje &e lahko prišteva Rogma Fra«c ml. iz Brstja (1924). Brigadirja Črešnik .Janez iz Ptuja in Erjavec Franc iz Gra-jene'imata po 7 do 8 družinskih članov. Skromna sta v svojem življenju, bogata pa  v  svoji   delavoljnosfi   in   pošfanju.
P-o osvoboditvi je celotni kolektiv do-prinesel na prostovoljnem delu ogrorane sloritve na obnovi večinoma razrušenih delavnic. Ce je treba z deloin počastiti partijske, frontne in državne svečanosti, železničarski delavci niso zadnji V pcr častitev II. kongresa ZSS 6o opravlli na nščenju delavniških prostorov jn na pro-dukciji 210 pro6tovoljnih ur, v počasti-lev železničarskega kongresa pa so opravili   822   prostovoljnitf  delovnih   ur.
S 1. majem t 1 je začela delavnica s sa.mo«tojniin gospodarstvom Planski material še prejema od mariborskih že-lezniškiih delavnic. Referent za tovorne vozove pri mariborskili železniških 6e-lavnicah tov Marušek Hugo s« zaved-a. da so pisma iz Ptuja in telefanskp re" klamaciie odra? življenjskih in delov-nih potreb ptujske delavnice, znto se ludi 7,alaga za cim hitrejšo in r.adostno ugoditev   upravičendh  želj   in zahtev.
Ob samostojnem goepodurstvu bo mo-goče tekom icta 1950 izpopolniti obrat-ne izboljšave ki jih )e delovni inšpek-tor tov. Femec že februarja t. t. nakazal OLO, poverjeništvu za delo v Ptuju. in sdcer m«d drugim zgraditev upravnega poslopj^a z menzo, garderobo, kopalnico in stanovanjem, zgraditev skla-dišč za barve, benzin in drugi občutljivj mate-rial, dovod pitne vode. postavitev 200 m ograje in železnilh vrat pri vhodu na de' lavniško dvorišče in drugo, kar je le do-polnitev  že s^orjenega.
Za^ zadovoljitev koiektivnih življenj-skih potreb se kolektiv zavzema za pii-dobkev zemljišča nad delavnico za obratno ekonomiio, ki bi omogočila ustvaritev živlienjskih potrebšrin za že-lezničarsko menzo. Dosed-anie prizade-vanje.ni rodijlo u«peba Velike zamude pri dobavah živil. predvsem moke in maščobe, prejeDnanie dobropisov itd., ji'h spravljaio v nevoljo. Elektrovarilec Jarc Ludvik iz Ptuja ne dobi mlel^a, ki mu pripada za to 6vojevrstno d-elo, ki 7.a' hteva V7ivanje dolorene količi-ne mleka namesto vode. Šam nima č?sa, da bi se pozanima) za mes&čno nakaznico. zato pa raka, da se bo stvar saraa uradnim potom uredila. Skromni Ijudje pač radi ne nadlegujejo
Po drugi uri se razkropijo vz delavnice
na  svoje domove  v mesfu  in  v  okoiici,
od  koder sc  sledeči  dan  znova  vračajo
na de!o   Od dela in življenja enega dne
na drugi dan ni bistvenih spreraemb  Za-
Trje pa življenje nj tako enolično kof iz-
gledfi. Vsakdasje skrbi za plan, za u«]>e-
be iTi za  družine zahtev^jo veliko ekrbi.
j ki   jiih  prenašajo od iutranjih  ur na ve-
j fern«  6ko?.j   vse   življenje,   skozi   borbo
! za napredek, za mir in sociaMstično druž-
bo,  za  živ}jen|e,   ki   bo   vredno   fiflporov
\ in   truda   dosedanjih  generacij   delavske-
' ga   razreda.                                           BF.   
   Vičanski rudarji delajo po normah
Plasti rjavega premoga, ki se ie 1. 1938 ob priliki trasiranja ceste našel na treh sloiih v Vtčancih, se raztezajo po več-ieni delu Slovenskih goric in Haloz. Po-uekod so tako plitvo. da prihajajo posa-tnezni sloji čisto na površino. Na ta na-čin so bile tudi odkrite te plasti v Sodin-cih, kjer se vrsi sedaj izkopavanje. V ptujskem okraju imamo sedai dvoie od-kntih nahajaliSč rjavega premojta. ki se izkoriščajo. Okrajna prernogovnika Sc-dinci in Vičanci krijeta del potreb po prernogu v ptujskem okraju
Preniogovnika sta bila od leta 1945 podjetji republiškega poniena. Foniladi 1 1^48 pa sta prešla v režijo okraia. Okraj je v lanski pomladi investiral pre-cejšnje vsote denarja v oba preniogov-nika in orKaniziral produkcijo. Na me-sece razbiti letui plan produkcije delovni kolektiv redno dos^Ka. v nekaterih irie secih pa tudi presega. V obratu Vičanci je de!o zelo otežkočeno zaradi ponianj-kanja gutna.stih Skornjev, čemur bi ope-rativno vodstvo premogovnikov nioralo posvetiti inalo več pozornosti- Plasti premoga so nagnjene skoraj do 45 sto-pinj ter je delo v jami ob mehanizaciji, ki jo predstavljajo kramp, lopata, vozi-Ček Hi tračnice, zelo težavno. Vendar se rudarji Keček Tomaž, Lazar Jakob in Kniplič Alojz, ki je v premogovnikih od vseh delavcev najdalje časa zaposlen, teh težav ne izogibajo. Rudar Hržič Foftunat, ki je delovni kolektiv rudarjev zastopal na kongresu sindikata rudarjev v Beogradu, ter ostali , rudarji redno dosegajo riormo. Navadno jo tudi za nt~ kaj odstotkov presegajo. Upravnik in delovodja premogovnikov, Lah Anton, kljub svojitn 57. letom vsakodnevno pred delom pregleda delovna mesta in se prc-priča, če je vse v redu. »Varnost ljudi je moja prva in najvažnejša naloga« — pravi in hiti iz rova v rov   Malo upog-
njen je že ta stari rudar. Vse svoje sile posveča podjetju. Njegova žena pravi, cla še med spanjem razpravlja o delu v jami. Vendar upravnik Lafi razume po-trebo dimaSniega časa, da mora biti pravi človek na pravem mestu in ie zato nc-umoren v svojem delu.
Obrat Sodinci je od vičanskega obrata oddaljeti pribtižno 1 km. Ima pa to slabšo stran, da ni ob boljši cesti ter je odvoz zaradi tega precej otežkočen. Ima pa boliSe naprave za nakladanje in precej večjo kapaciteto v produkciji. Plasti prernoga v tem obratu sc mestonia zli-vaio v tno, vmes je sa?«o -tanka plast gline. Izkoriščan.ie je vsled tega deloma olajšano, zatc je pa na drugi strani trš» rnaterial, ki obdajs plasti. Rovi v sodin-skem obrutu so suhi in vsled peščenega konglonierata precej hladni. Nad tem pa sc rudar Mesarec Franc prav nič ne pri-tožuje. Bolj ga jezijo tanke plasti pre-moga, vendar pravi, da ie v takšnem slu-čaiu   »treba pialo bolj  stegniti  roke«  in
6   vozičkov  mora  biti  njegoviti.   To  je pa istočasno presežena norma za okrog
7   odstotkov in   rudar   Mesarec   vztraia pri tem vsak dan. Rudar Sabottn je nje-gov »soborec« v delu in za niim nič do-sti  ne zaostaja.   Za vzdrževanje  rovov in tesarska dela  skrbita tovariša Petek Perdo in Hebar Jože Tudi Slavinec Ivan je med onimi, ki stalno presegajo normo in ki dajejo vse od sebe. Delavka Sieger Marija dela zunaj pri čiščenju premoga in v delu ne zaostaja za nobenim tova-riSem. Podjetna  je m pravi, da gTe na delo tudi v rov, če bo treba.
Deio sindikalne podružnice v detovnem kolektivu ni zadostno. Med rtekaterimi rudarji je premalo tovariškega odnosa, kar se odraža v tem, da se bočejo ne-kateri okoristiti z dobro odkopno priliko, ki jo je pustila prejšnja izinena, da pa sami   iste  ne puste svojernu nasiedniku
na delovnem mestv. Rudarji, ki povprečno preccj Jepo zaslužijo, bi 6b primernem političnem delu sindikata na<>li tudi čas za iidarniško in kulturno prosvetno delo. Naš čas je posvečen dvema važnima nalogarna: gradnji gospbdarstva in no-vega člove-ka. Tudi drugi nalogi bo sin-dikalna podružnica premogovnika morala posvetitj primeino pozornost.          AN.   
   Kreditni odseki kmetijskihi zadrug so v veliko pomoč delovnemu ljudstvu na vaseh
Na^li razvoj ©ocialistične graditve na-še države in graditve socialisLičnega go-spodarstva v naših vaseh postavlja Kine-tijske zadruge v središče veega gospo-darskega in kulturnega dogajanja, tako da posiajajo prava žarišča celokupne dejavnosti naših vasi
Kot izraziti odraz vodslva vseh go-spodarskih pa-nog podeželja je ustanav-Ijanje in delovan;e kreditnih odsekov v Kmetijskih zadrugah. Kako važno oa-" nogo goepodarstva so kmetijske zadruge 6 tem prevzele,. ni patrebno posebej podčrtati.
Popolnoma nepravilna bi bila trditev, da so kreditni odseki v KZ nasledniki bivših kmečkih hranilnic in posojilnic. Te so ustanovili pionirji slovenskega zadružništva iz res zadružnih razlogov, da bodo pomagale slovenskim kmetom v razvoju kmečk&ga gospodarsiva fer jih varo\^a!e s posojiJom v slučaju ne-sreč in da bi se na ta način zavrlo prehajanje zemlje v roke zemljeJačnih tujcev. Imenovani prvi denarni zavodj, ki so bili ustanovljeni na zadružni pod-lagi v korist n-ašega podeželja, so prvot-no igrali njim namenjeno važno vlogo z uspehom. Na ta narin ie bilo mnogo slovenskih gospodarstev rešenih prei* propadotn- To ni dolgo trajalo. V vod-stvo kreditnih zavodov naših vasi &o 6e vrinili špekulanti, gostilnidarji, mesarji, Irgovci, peki in drugi. ki so v zvezi e protiljudsko duhovščino spravili zavode v svojo odvisnost. Zaradi tetja so za vodi prenehali biti opora delovnim kme-tom. Samo premožnejši kmetje so do biva!) posojiia. Največji del kmečkib pribrankov se je 6tekal v ZadružiK> banko. Ta ni dajala posojil kmetom. temveč industrijalcem in drugitn bocja-tašem. Z zasluženim. prihranjenim denar-jem se je krepil porajajoči se sloven ski kapifalizem. V raizvoju tedanjega kapiialisličn&ga gospodarstva je nuino roorala nastopiti gospodareka kriza. ka-tere spremljajoči pojav je bilo blokt-ranie vlog. Naša kmefka gospodarstv-a so   bila   oškodovana   za   vs«   priihranke
Kreditni odsek} v sedan|ih kmetiiskih zadTugah pa niso ustanovljeni ?. name-nom.   da   bi   koga   izkortečali.     2e   6atn
družbeni red v n«§i državi >e por&k za to, da bodo sluzili Ijudstvu. Na njegovo ieljo se ustanavljajo tes su pod poseb-njm varstvora in zaščito države, ki jara-fri za vse vloge v teh o<tsekih Danes se noben posameznik ne more oko-listiti z ljudskim denariem in so p-fi-hran^ki v kreditnem odfieku varnJ. Kre-ditni adseki zbirajo prihranke delovtiih Ijudi ter bodo isti zopet služili delovnim ljudem, to je v svrho dviga naše indu-strije in kmetijstva,- kar poroeni izbolj-I ša-Tije življenjskih pogojev delovnih Iju-di. Z zbiranjem prihraniov bo prišel j tudi tisti denar, ki leii s*6<>.\ bT<?7.plndnO ! v sknvališčih, na koristno mesfo, kjer I bo služil sknpnosti. poeebs) pa še po-sameznikom, ker se obresfuje r>o 5 %¦ Možnost dvicj-anja pnlhrankov )e vsako-dr.evna do neoroejene-ga zne*ka Tafnos* vlaganja je zaioTn^GTia 60% vloct bo na razpolago za pf>soiil« radružnikom v sluraiu nesreče a!i za zboljšanie nji-hovega oospodaretva. za n^bdvo potreb-rrh gospodarskih predmetov ifd Kme-tijske zadruge bodo postale samo-stoi-nejše. kroditj pa, ki jih ie do^edaj na-jemfi!a od tfržflve, se bodo mo<|!i upo-Tabljati   #amo   za   izgradHev   lndii«H|e
B^žfn pog'ed na vse to nam razodene. kako velike važnosti za gospodarstvo države   ie varčevanje
Dokaz skrbi ljudske oblasti za deiov-no Ijudstvo ]e sprostitev starih hranil-nih vlog bivših kraerkih hranilnic in posojilnic, kalere krsditni oriseki fe iz-plačujejo ali prenašajo na nove hranil-ne vloge. ki jih je možno v&=»k d-?Hi dvigniti, ker ni mngoče blokiranip hra-nilnih   vlog   v   naši   družbeni   nreditvi
Naše ijudstvo praviln-o razume napore Ijudske oblasti, kar je razvidno iz tega, da staro upravičeno nezaupanje v dc-nsrne zavode izginja. ^tevilo kmefkih vlagateljev vsak dan raste, takn da ka-žejo nekaferi kreditni odsek' Ifpe uspe-he
Razvoi novega kreditnega zadružn-i-štva nam kaže. da naše Ijndstvo tudi tukaj sodeluje, ker je prepiirano da bo-do napori tudi v tej snveri koristili skup-nosti in da velja načelo- >Kfinr vla<ja, sebi  in  državi pomaga.«
   Tudi za lastnike dvokoles velja socialistična disciplina
2e y začetku meseca maja t. 1. smo bili seznanjeni z obvezno registracijo dvokoies. Postavljen je vb'l tudi rok, do kdaj mora bitj regisfracija izvrscna. Po prvein maju se ne sinejo neregistrirana icolesa  uporabljati   v   javnem prometu.
Rok registracije je potekel in pričela se je cestna kantrola vseh motorniih vo-zil ter kolesarjev. Prav pri konlroli vi-dirao, koliko ljudi ai izpolniio dolžnosfi glede  registracije  dvokoles.
Organi javne varnosti so priceli vse uporabnike neregistriraroih. koles in kr5i-telje cestno promeiJiiOi predpisov Izdatno kaznovati, za kar se slisijo od poedin-cev velike krltike.
Uradni list LRS št. 6 z cfcne  15. febru-atja  1949, člesn 33, 34, 35 in 36 pa nam i jasno nakaruje, k4o   je lahko karnovali zaradi  izvriitve  teh  prekrškov.
KeKTOova« bo, kdor bo  toxU:
a)  na kolesu osebo, starejžo nad 8 let,
b)   ne   da   bi   ©e   držal   z   rokami   za krmilo,
c)   kdor   bo  rcrzil   vzporedno  z   dru<jitn kolesarjem,
č) na koletsti vRčje tovore. ki ovirajo voznika pri praviliij vožnji in dajajijti predpi«anih  zaamen].
Nadalje bo kaiznovah,  kdor bo:
d)    nepotrebTK)   prehiteval   n   srafiri   y smer,
e)   kdor *e bo obešaJ na drugo  vozilo,
f)   v  nočnem  času   vozil  bre?   luri, q) imel kolo br&z zvonfka Kaznovani  pa bodo   tudi  t;sti   koiesar-
]i, ki tie bodo vmeli stalno pri sebi pto-metne knjižice. registrirane za l«to 1949 in V6i tisti, ki so ali bi samovoljno pre-stavili evidenčn« tablico ki sme biti satno na vidivem rae«tn koiesa. ter oni, ki ne bodo imeli dobro ucinkuioče za-vore  na  zadnjem kotesu
Priporočliivo je, da se slcherni vozač seznani z zgoraj navede-nim uradiii-m li-stom, ki na-kazuje tndi ho;o pešcev in njih karnovanje. ker6ebodo:eh od-edb po«luževali organj javne varnosti in fib dosledno   ivpolnjevali
\z pfsarne postaje NM Ptuj
   MLADINA    JUGOSLAVIJE!
Vedno si dajala zgled nrsebične-ga in  požrtvovalnega  prizadeva-nja za domovino, v prvi vrsti v borbi  za soctolUiiidno  graditev. Iz Prvomajskega proglasa  CK KPJ.
   Boj zadružnih vinogradnikov proti peronospori
Dipl. ing. Zorec Egon
Najnevarnejši in najhujši sovražnik vi-nogradov je nedvomno peronospora (pa-lež) ali strupena rosa, kakor so jo ime-novali v prejšnjih časih Palež lahko v nekaj dncvih uniči ves pndelck in tudi trto tako oslabi. da je pridelek drugega leta dvomliiv
Sredstva proti pcronospori in njih učinek
Vsa sredstva proti peronospori so stru-pcne so!i Najučmkovitejše lzmed njih so bakrene soli Med tcmi ie najbolj zna-na in najcenejša modra ^alica Vsa ta Bredstva so nam potrebna. da z njimi za-strupljarno pomladne in poletne trose pe-ronospore v času. ko začno kaliti Če po-škropimo list z modro ^alico še predcn je okužen. ie zavarovan proti bolezni V^sa nje^ova površina ie namreč potrošena z drobnimi kapljicami strupene ^alice Če pade na list tros peronospore, ta ne more izk.iliti dokler pri zadostni toploti ne najdc vla^e Če je nc najde, pogine v ne-koliko dneh Kakor hitro pa pade dež ali močna rosa prično v vodnih kapliicah tekom po) ure kaliti trosi peronospore. Med tem pa sc raztopi v teh kapljicah tudi že nekai strupene ^alice in ta za-strupi klicu trosa kakor hitro se razvije. lako da usahtie in se ne more zarasti v notranjost lista Če ie v pol drugem mi-lijonu delov vode raztoplien le en del galice, je" tekočina že tako strupena, da uniči kaleče trose peronospore. Nasprot-nopasezgodi da še tako močno galično raztopino rabitno šcle potem. ko se je klica ^Hvice že zarastla v list, ne moremo več bolezni prcprečiti, ker v list galica ne   pride.  Treba  si   je   torej   zapomniti:
Škropljenje trtc proti pero-nospori   je   le  preprečevalno  -
zaščitno-profilaktično, ne pa zdravilno sredstvo. Z njim se da le doslej zdravo trto obvarovati pred bo-leznijo, nc pa že bolno trto ozdraviti, Kdor škropi šele takrat, ko se žc pokaže bolezcn. ]e zavrjjel vsaj polovico prideika.
Čas škropljenja
Iz vsega navedenega je razvidno, da mora biti trta od pomladi do časa zoritve na listju in grozdju vedno dobro zava-rovana z zadostno množino galice Prvič je potrebno škropiti zgodaj. da zavaruie-nio mlade liste in zarod Škropljenje mo-ramo seveda v kraiših ali daljših pre-sledkih ponavljati. da zavaruiemo tudi pozneje zrastle dele trt in da nadomesti-mo po dežju izprano galico Kolikokrat jc treba Skropiti. je odvisno predvsem od rasti trte in od padavin fdežja. rose. me^lc).
Boljše jc večkrat škropiti z malo ga-hce kakor škroptti poredkoma z oiočno raztopinc Trto ic trcba takrat škropiti, ko najbolj rastc to je od konca maja do srede julija Poznejše Skropljenje je ne-potrebno. Če dotlei nismo ohranili zdrave trte, je tudi pozneie nc bomo vcč rešili, Po izkušnjah je trcba trto škropitj v na-ˇedenetn času najmanj trikrat in iicer prvič konccra maja, drugič tik pred cvet-iem in tretjič takoj po cvetju, ko se cvet očisti in sc prikažcjo iagode. Mcd prvim in drugim škfopljenjem ne sme preteči več kot 14 dni, tned drugim xn tretiim pa ne več kot 20 dni. Le v mokrem po-letju škropimo še v četrtič sredi ali v dru^i polovici julija. Ako pade toča,  je
treba trto škropiti takoj po toči, kajti ranjcno listje in grozdje je bolj izpo-stavljeno napadom peronospore kakor zdravo. Mlade trte v trtnici ali v vino-gradu je treba škropiti vsakih 10—14 dni, ker so posebno izpostavljene bolezni. Če pade dež predno se galica na trti posuši, jc treba škropljenje čimprej ponoviti Vsak vinogradnik dobro ve, kako je od-visen uspeh škropljenja od pravega tre-nutka, v katerem škropimo. Dostikrat od-loča le nekaj dni, včasih celo nekaj ur, zlasti v mokrih letih Ko nas med škrop-Ijeniem pogostoma ovira dež ali drugo delo. moramo paziti, da za škroplienje prikladnega trenutka nc zamudimo Od časa. ko se nakaže list peronospore, do časa, ko se prikažejo trosi na njegovi spodnji strani, preteče neka doba. to je inkubacijska (razvojna) doba Ta doba znaša srcdi maia 15—18 dni, sredi iunija 9—11 dni (ob izdatnem dežiu 8-—10 dni) sredi julija 6—7 dni fob i/datnem dcžju 4—5 dni). juliia in aviJusta oa po 5—b dni, ob izdatnem dežju 4—5 dni Razvoi bolezni je tem hujši. če dežuje tudi proti koncu te dobe. ker to pospeši razvoi po-letnih trosov
Pripravlianfe škropilnc zmcsi
Za prvo škrophenje iemliemo običajno nekoliko šibkejšo škropilno zrnes kot za poznejše škropljenie Za prvo škroplienje zadostuje 1-odstoina za drugo in tretje ena in pol odstotna galična apnena zmes. Lc v močno mokrotnih letih rabimo kveč-jemu 2-odstotno zmes. Da pripravimo 100 litrov škropilne zmesi, vzamemo torei v prvem slučaju 1" kg (l°/o), v dru«5em 1V$ kg [VA%), y tretjem pa 2 kg f2%| modrc jjalice. Ker bi dež prehiiro izpral samo galico in ker bi galica zažgala trto, moramo dodati apna. Apna pa ne smerao dodati več kot je potrebno. Preobilo apna
zmanjiuje ucinkovitost galice in prehudo obsenčuje trto, kar ji škoduje Na težo galicc vzamemo toliko oeugašenega apna Ugašencga apna pa vzamemo dva in pol-krat toliko kot galice, torej na vsaki ki-logram galice 1 kg neugašenega ali dva in pol kg ugašencga mastncga apna. Čc ni apna, se lahko vzame soda in sicer prav toliko ali mato več sode kakor ^a-lice. Če vzamemo prcmalo apna. postane galica kisla in zažjje trto Preveč apna pa lahko poleg ostalega povzroči tudi to. da je tekočina prcgosta, ki grc težko skozi Skropilnico in dela na trtnem listu de-belo skorjico, ki na soncu razpoka in odpade. vsled česar škropljenje malo do-maga
Pravilno se tako pripravlja škropilna /mes: Galico raztopimo v polovici 50 li-trov vode Apno razmcšamo najprej v kakih 20 litrih vode v redko apneno bc-lilo, ki ga precedimo v večjo leseno po-sodo Tam dodamo še ostalih 30 litrov vode, kar znaša skupaj 50 litrov Nato vlijemo raztopino galice (50 li(rov) med mcšanjem v apneno belilo (50 litrov) m vse dobro premešamo Z bclirn fenolfta-leinovim preizkusnim papiriem preizku-simo. ali ^rao vzeli dovolj apna Če je v zrnes namočen fenolftaleinov pat>ir. ta pordeči. kar je dokaz. da je apna dovolj, sicer jja ie trcba še nekaj dodati Pri nas se večkrat dela obratno Vlivamo namreč apneno belilo v galico ali pa kar ie 4e posebno slabo. mcšamo kar cele kepe apna v raztopljeni galici Tako pnprav-ljena škropilna zmcs ie veliko slabša ker se njcna vscdlina prebitro poleže in na listu slabo drži Pravilno pripravljena zmcs pa ostatie rahla in sluznala in se dalje časa obdrži in bolje učinkuje. Pri-pravlienc §kropilno zmes moramo tekom istcjja dne porabiti. kajii že drugi dan je skoro nerabna Stara zmes n« učinkuje,    kisla    zioe«    zaž^«
t r t o To jc treba vedeti. Cc pa dodamo raztopini v sveže pnpravlieni škropilni zmesi na vsakih 100 litrov rmesi za ap-nom še 100 gramov (10 dkg) sladkorja ali pa po 1 liter mleka, ostane zmes vsai že 10—14 dni porabna Sama galična raz-topina brez apna se poljubno dolgo drži Zato je ne mešajmo nikoli poprei z ap-nom. dokler  ni  mogoče  škropiti
Način škropljenja
Škropiti je treba ab suhem, mirnem vremenu, ne pa v najhujši vročini Le v najhujši stiski se lahko škropi tudi v su-hem vremenu, trcba pa ie škropljenje po-novitl takoj pri lepem vrcmenu Prcdno pride prvi dcž, se mora galica na trii po-sušiti. Ticer je škroplienje brezuspešno Glcdati ie treba na to. da so dobro in pravilno poškropljene zlasti spodnie strani listov. kajti od tod se naberc Hs< bolezni Zato rabimo razpršilnike, ki fim razpršijo, 90 pfitrjcni na ceveh in omo oočajo, da se iisti poškrope od spodaj Grozdje je treba tako škropiti da ic z galico dobro oblito. od lista pa ne sme nikoli kaf.ljati Prcdno škropimo frto. jo moramo povezati Če io škropirr.o takoi po vezi, bomo laže poškropili spodnje strani listov in grozdja Pri drudcm »n trctjem škrt>pljenju torej tik prcd <v kmalu po cvctju ie treba zlasti doKro poškropiti tudi grozdje. ki je v fem času najboli izpostavljcno napadu pfrn"o«sno-re Tudi pozneje, iulija. \e grozdie dobro šc  enkrat   poškropiti.
Na koncu jc še trcba rcči: Nesistema-tična borba proti peronospori, zamujen čas škropljcoja in nepravilno prirejena bakrena apoena ali bordoška brozga so glavni faktorii, ki povzročajo manjši pri-delek, ki ga vsako leto utrpijo zadmžnl vinogradniki zaradi  peronosporc
   Pravilna odmera dohodnine je uspeh dela davčnih komisij
Sestavljanje predlogov višine davčne osnove, ki so jih izdelale krajevne davčne komisije, je bilo končano kot ie znano proti koncu pretekJega leta \z-vršena je bila tudi kontrola sestavljenih predlogov po okrajni davčni Komisiji. ki je inorala največ ča.sa in dela posvetiti predvsem tistim krajevnitn Ijudskim od-borom, katerih davčne komisije so bile neobjektivne in pristranske, tam, kjer so se v nje vrinili večji kmetje, ki jirn je bil cilj, večiim kmetom osnove zni-žati, manjšim pa zvišati Okrajna davčna komisija je s svojo kontrolo te napake popravila in tako izvedla pravilno diie-renciacijo.
Ko jc bilo to končano. so se vršili množični sestanki davčnili zavezancev, ria katerih je biia davčna osnova defi-nitivno določena. Na teh sestankih so večji kmetje zopet poskušali znižati davčne osnove. Podkupili in nahujskali so k temu še manjše kmete. Na sestanku v Gajevcih je na vse načine skušal raz-biti sestanek večji kmet Pukšič tcr ne-kaj njemu podobnih, kar jim pa seveda ni uspelo. Slab sestanek je bil tudi v Juršincih, dobro izveden pa v Orajeni.
Pred kratkim je bila   lzvedena   prva
odinera po nižii lestvici (vezane cene), ki je pokazala gotovo razliko med akon-tacijami in to odmero. Večja razlika pa bo nastala ob drugi odineri po višji lestvici (prosti trg). Krajevni ljudski odbori so prejeli posebne obrazce, na katerih bi naj davčni zavezanci opravi-čili svoje tržne viške. To je bilo precej slabo lzvedeno v nekaterih krajevnih ljudskih odbonh: Pobrežje, Marjeta na Dravskem polju, Stojnci, Brezovci, Jur-šinci, Levanjci, Pleterje in drugi — to-rej najboljši kraji. drugod pa sploh nič kot n pr. v Slovenji vasi, ki je vrnila obrazce brez podpisa predsednika kra-jevnega ljudskega odbora in davčne ko-inisije. Vsled tega bo uvedena kontrola in šele potem izdelana tudi druga od-mera, tako da bo tudi špekularitom dc-bro izračunan davek. Slednje velja za one, ki svojih obvez niso izpolnili in so gotove pridelke prodali na prostem trgu. Sedaj bodo morali poseči precej globoko v žep, ker so se pri odmeri upoštevale tudi cene prostega trga, razen tega pa po progresivni lestvici. 20 odstotkov višji davek imajo tudi tisti večji in sred-nji kmetje, ki se okoriščajo s tujo de-lovno silo.                                         DF.   
   Nekaj o privatnih gradnjah v okraju
OLO PTUJ. izvršilni odbor — odsek za gradnje, je od leta 1947 do leta 1949 izdal 349 gradbenih dovoljenj za novo-gradnje stanovanjskiti in gospodarskih poslopij, Gradfoena dovoljenja so dofoili največ  delavci in  mali posestniki.
Mnogo slučajev je, da gradbeni in-teresenti zaprosijo za gradbeno dovo-ljenje, nimajo pa dovolj gradbenega ma-teriala. Na primer tov. Simonič Martin |e prejel gradbeno dovoljenje že 9. apri-la leta 1947, pa še letos do marca ni pri-čel z graditvijo, vkljub temu, da je rmel večinoTna vso zidno opeko doma pod strefoo.
Nesmiselno je, da vlagajo prošnje in načrte gradbeni interesenti, dokler si niso priskrbeli veega gradbenega mate-riala. Mesto da bi z lahkoto začeli gra-diti in obnavljati svoja poslopja, stano-vanjska ali gospodarska, zadevajo med gradiijo eamo na velike težave. Na dru-gi straini n-akupujejo nekateri kmetje na bone razno robo, ki je trenutno ne ra-bijo, ali k> iraTnerava.jo rabiti šele čez nekaj let.
Dogaja se, da kupujejo strešno opeko in cement. da jira ne bi zapadli boni. Na dragi strani do materiala ne pridejo ljudje, ki bi ga resnieno potrebovali. Na te napake je bilo opozorjeno tudi s stra-ni višjih orgamov oblasti. Gradbeni ma-terial se mora izdajati samo tistim re-flektantom, ki so dali obnove potrebna poslopja pregledati po referentu za ob-novo pri OLO in prisfojnem krajevnem ltadskem odboru.
Meditem ko ]e po celotnem ptujskem okraju več začetili in nedovršenih novo-gradenj, je na dTugi strasni več re«nih delavcev in maKh posestniikov, ki so se na gradnje res pred!hodno prtpravili in pri teh tudi dioeegli ti6pehe. Tov. Koser Alojzu i?: Rošnje je bilo izdano grad-heno dovoljemje 12. novembra 1947. Sta-novanjsko poslopjc ]e zgotovil ter tudi vsa notranja dela. Preostaja inu še zvr natiji otnet. Imenovani ®i ]e vkljub te-zavam nabave gradbenega materiala pri-
skrbel gradteni materiatl. Zadtno opeko si je veči-noma nabavil na ruševinaih ter si postavil novo ©tanovanjefco hišico ob cesti Ptuj—Maribor. Reivko Konradii iz Sp. Hajdine je bilo 15. marca 1947 iz-damo doroljenje za gradnjo stanovanj-skega poslopja. Zaradi dofcriih predpri-prav je gradnjo tudi dovršil. Obno-vitvena zadru-ga pri Barbari v Halozafh je zaj-ela mnogo vojndih oškodovancev, ki obnavljajo svoja po®k>pja, požgana ob umikn okupatorja. Obnovlj«no sfcano-vanjsko poslopj-e ima med drugiTnd tndi Kraijtnc Blaž iz Gradišča št 12, ki si je obnovtf hišo, četnda je bajtar. V Sre-dišču je čla<n Otmovitvetne zadnsge Ga-vez Franrc s težavo dokončal im sezidail novo stanovanjako poslopje. Mnogo je prtmerov uspešne izvedbe gradbenih na-črtov, več pa je primerov, kjer so na-črti deteč presegati objektivne gradbene pogoje.
Pri obnovah jo uovogradejaih na po-deželju je premalo obzimosti do hkpe-ničnih pogojev. Vsekakor je potrebno zdaj bolj kot kdaj koli poprej odstra-njevati vse gjadbene napoke, ki so še po vaseh, da zgradimo čim ©odobnejše pogoje za živlfetnje. Mnogi kmetovalci ntmajo na dvx?riščiih ograjenfh gnojišč, drugi iraajo gnojišča preblizu lesteih in sosednih staibovanjski^h proetarov ali celo shsdencev. Taka qno)S6a morajo biti bre^pogiojno dovoljno oddaliena od stanov-auj, v ©enci m pokrita z deskami. Med takima oriroeri je majboij vpadljrv primer gnojišča pri posestnikti Zajc Ja* nezu v Apačah št. 10, ki ima gnajišče preblizu lastnlh s-tanov^ajnjiskilh pros^to-iov. Tudft sosedu Murko Jakobu, ki ima tik r ">d gmojiščem kuhuijsiko okno, §e-danja lega sosedoveg-a gnojišča ne m<ore b»ti v korist.
Pri zadostnero u-poštevomjti Tnaterial-nih pogojev za graditev in prj upošte-vanju okolice novogradnje bo mogoče doseči, da bodo v novi Jugoslavi]i zgra-jene haše predstavljale lik zgradb, ki odgovarjajo razvojiii in življenjski stop-n|i današ.nje  dnižbe.                        RA.   
   Poljski   delavci na drž. posestvu v Dornavi so zvesti in  neumomi graditelji socializma
V obdobj-u pred II. kongresom ZS Slo-venije 6e je tudi delovni kolektiv polje-delskih delavcev državnega posestva v Dornavi pri Ptuju vključil v spretem velikilh nalog za izpolnitev proizvod" nega plana v I. polletju. Z uresniče-njem zadanih nalog in zavestno gradit-vijo socializma hočemo dokazati, da so vse klevete proti naši državi neuteme-Ijene in neresnične, Bili swio doslei ti-hi in neumorni graditelji in izvrševaloi nalog, ki jih pred nas postavlja naša nova domovi-na. Partija z našim ljublje-nim tov. Titom na čelu ter hočemo tudi v bodoče darovati vse 6vo'je sile za do-končno izpolnitev naše petletke, Stre-raeli smo za tem, da bi kljub vsem te-žavam zvišali proizvodnjo, kvaliteto in kvantiteto naših proizvo-dov in da bi plan am  bolj  presegli.
Sprejeli smo enomesečno tekmovanje, ki nam ga je napovedal delovni kolek-tiv potjskih delavcev državnega posest-va Pekre-Limbuš pri Mariboru in si-cer v sledečem: a) 100 odst. izvršitev proizvodnega plana, b) 100 odst. izvr-šitev planskih investicij v lastni režiji, c) 10 odst. znižanje polne lastne cene investicij z normiraniTn delom in upo-rabo cenenega materiala, č) zboljšanje kvalitetnega dela za 20 odst., s pravilno postavitvijo nonn in dvigom kadra v slrokovnem   pogledu.
Pri izpoln.jevanju plan&kih nalog se nam je posrečilo usposobiti v raznih tečajih 24 članov sindikata za kvalifici-rane io polkvalificirane delavre za vee panoge kmetijstva. Članstvo se ie uspo-6abljalo na tečajih. ki so jih priredile sosedne uprave državnih posestev, do-čim je tečaj za polkvalificirane d^lavce priredila uprava sama S pravilnirai pri-jemi \n smotrno vzqojo člaivstva ter z uvedbo brigadnega sistema dela se nam je posTerilo dvioniti delovno di6cipli-no za 50%. Z velikim ve^eijein smo se lotili nad vse važne pianske naloge. to fe gradnje mod^ernih svinjakov za svinjsko farmo, ki bo štela 600 svinj. Pod    strokovnim    vodstvom    okrajnega
gradbenega podjetja v Ptuju je v enem mesecu zraslo iz tal 5 ličnih objektov, ki so izgotovljeni v surovem stanju. Naše veselje pa se ie podvojilo, ko smo zvedeli, da bo tudi naših 50 molz-nih krav dobilo nov naJTnoderneje opreinljeni hlev, katerega temelji se že dvigafo iz zemlje. Pri qrad-nji navedenih objektov je celotni kolektiv, ki steje okrog 150 član-ov, doslej opravil že 1500 prostovoljnih   delovnih   ur.
Kljub vsem tem nalogam nismo po-zabili na izpoltntev nalog, ki jih po-stavlja pred nas naš petletni plan za dvig vseh poljedelskih proizvodov. V pomladni setveni kampanji nismo po-zabUi, da je kvaliteta io kvantiteta pri-deTka odvisna od pravilne izbire in se-lekcije semena, pravočaene saditve in dobre obdelave zemlje. Kljub neugod-ni zimi in dolgotrajnj pomladni suši so naši posevki vsestransko zadovoljivi ter pričakujemo od njih najboljši pridelek. Vinogradniški kolektiv naše podruinice je pomJadil naše vinograde v velikosti 2 ba, zasadil 200 novih sadnih dreves, ve6 sadni nasad pa je z zimskim in pomladnim škropljenjem odlično zava-foval pred sadnimi škodljivci. Člani gozdnega kolektiva so tudi v zimskili mesecih pridno bnisili sekire in žage ter neumorno skrbeli za izpolnitev vseh planskih nalog. Tudi vrfnarski kolek-tiv nas je v letošniem letu presenetil z izdelavo novih toplih gred, ,v katerih že vzgaja nešteto mladib sadik. Po«tre-či nam hoče z najrazličneišo okusno zelenjavo, ki fo bo s pridom unorab-Ijala naša vzorno nrejena sindikalna kuhinja, ooromne kolicine pa bo vrt-narstvo lahko nudilo tudi nasemu de-lovnernu   Ijudstvu   za   prehrano
Pvi vsern našem delu in izvajanju na-lon pa se nismo postavili na stališče ozkosrčnosti. ampak smo <?e odzvalj kli-cu d-omovinp za izpolnitev večjih in ob-širnejših nalog. Pri qradnji novega Beo-crrada sodeluje 6 člfinov, v borbo za iz-polnitev  celotnega   letašnjega  plana   go-
zdarstva   pa  se  je  podalo  7   članov  na-šega   kolektiva
Vse planske naloge izvaja po večini mladi kader, zajet iz domače in oko-/iških vasi. ki ga z vzorom neumorne-qa, vestnega in vseskozj marljivega de-lavca vodi dolgoletni .kmetijski strokov-njak  upravnik
Kolektiv   poljskih   delavcev drž. posestva v Dornavi
   V borbi proti jetiki - v borbi za ljudstvo
Dr. Houška Hinko
V zadnjem času prireja naša zdravstve-na propa^anda vsako leto tako zvani protituberkulozni tedcn. ki naj bi bil po-svcčen posebno zgoščeni in intenzivni protituberkulozni propagandi. Morda bi kdo pomislil: saj se o tuberkulozi toliko govori in piše, veliko več, kakor o kateri koli drugi bolezni in jc nemara vsaka posebna kampanja v tej smcri odvcč. Res je, vprašanie tuberkuloze se obravnava na široki osnovi že desetletja, povsod po svetu, pa tudi  pri na$.
Posebno v zadnjih letih jc naša ljudska -oblast zajela ves problcm tubcrkuloze v globino in širino, kakor odgovaria njene-mu ogromnemu socialnemu pomcnu. Z za-doščeniem lahko ugotovimo, da so široke
plasti prebivalstva vsaj pri nas v Slove-niji že precej informirane o bistvu te zahrbtne bolezni, o izredni nalezljivosti, o glavnih virih- okužbe in najnujnejših obrambnih ukrepih.
Rcs bi bili khko srečni, čc bi naiširšc množice bile v enaki meri obveščcne tudi o drugih ncvarnih boleznih. Čcmu torej še posebni tuberkulozni tedcn? Čemu šc vedno znova in znova govoriti o tuber-kulozi? Če sc le malo poglobimo v vpra-šanje tuberkuloze, nam bo nujnost te in-tenzivnejše in koncentrirane borbe proti tubcrkulozi takoj jasna. Vzroki ležijo v sami naravi te bolezni. Oglejmo si njene jjlavne značilnosti. Tuberkuloza je nalez-ljiva. Takšnih nalezljivih boiezni pozna-mo cele vrste; ni jih treba naštevati. Med njimi zavzcma t. b. c, posebno mesto, ker jc kronična nalezljiva bolezen. Kaj to pomeni? Če zbolimo rccimo za škrla-tinko ali tifusom, vemo, da bom.6, če jo srečno prebolimo, čez par tednov zopet zdravi. To velja za vse tako zvanc akutne nalczljive bolezni. Drugače je pri t. b. c. Če zbolimo, moramo računati z dolgo-trajnim zdravljenjcm in bi le v izjemnih slučajih trajalo kak mesec, po navadi pa mjne par let, preden smo zopet zdravi. V teh dolgih lctih se potek bolezni lahko neštetokrat sprjpnagni, nastanejo razne komplikacijc, tako, da je izid zdravljenja do zadnjega negotov V tem oziru lahko s tubcrkulozo primerjamo kot kronično na-lezljivo bolezen pri nas samo še sifilis. Zato tudi pri luberkulozi ne poznamo t. zv. epidemije. Pri akutnih nalezljivih boleznih nastopi epidemija, ko sc bole-zcn naglo množično širi in ravno tako naglo npada. Te alarmantnc, vsem dobro vidnc cpidcmije omogočajo seveda tudi hitre in uspešne zdravstvene ukrepe. Tega pri tuberkulozi ni. Kronični, tuberkulozni bolnik živi skrit mcd nami in ograža oko-lico skrito, potuhnjcno, toda trajno in tem bolj ncvarno.
Druga, morda najbolj usodna značilnost tuberkuloze je sledeča; številne nalezlji-ve bolezni zapuščajo t, zv. imuniteto. Ko prebolimo tifus, ali pa celo nevarne koze, postancmo imuni, t. j. neobčutljivi za po-novno okužbo s to boleznijo. Takšne imunitete pri tubcrkulozi ne poznamo. Bolnik, ki je ravnokar prebolel aktivno luberkulozo, lahko vsak trenutek ponov-no zboli,  če se ponovno okuži.
Tretji važni vzrok, zakaj je borba proti fuberkulozi tako težavna, je v tem, da nismo poznali do najnovejšega časa no-bencga zdravila. ki bi uspešno delovalo na sam bacil tuberkuloze. Naša borba bi bila gotovo veliko lažja, če bi imeli proti tuberkulozi takšno sredstvo, kakor je re-cimo kinin pri malariji. Šele zadnja leta je uspelo najti nekaj podobnega. To je danes že splošno znani Streptomycin m drugi podobni preparati. To so gotovo zelo učinkovita srcdstva, vendar si ne smemo delati nepoirebnih iluzij. Strepto-Tnvcin je dobro zdravilo, toda samo v določenih fazdh bolezni in za določcne oblike luberkuloze. Zaradi kroničnega po-teka bolezni in izredne raznolikosti tu-berkuloznih obolenj Streptomycin ni in ne more biti univerzalno sredstvo, ki naj bi vedno in v vsakem primeru pomagalo Razen tega je njegovo pridobivarije po-sebno težavno in bo poteklo še precej časa, predcn bo vedno in v zadostni ko-ličini na razpolago. Verjamemo, da nam bodo v dogledni bodočnosti takšna zdra-viia v znatni meri olajšala delo, toda samo delno; skraišala bodo namreč čas zdravljenja obolelih in s tem delno ome-jila kronične virei okužbe. Seveda. bacili tuberkuloze s tem še ne bodo iztrebljeni. Zato bo preventiva, t. j. preprečevanje infekcife še vedno glavni cilj in smotcr protiiuberkulozne  borbe.
Kot zadnjo značilnost tubcrkuioze mo-ramo omeniti nam vsem dobro znano raz-širjenost te bolczni. Seveda je ravno ta moment s socialner^a  stališča najvažneiši.
Našteimo še enkrat vsc glavne karak-teristike tuberkuloze: 1   njen izrecno kro-
j nični   značaj  in   dolgotrajno  zdravljenje;
I 2.   pomanjkanje   imunitete   in   vsled   tega
j ogroženost  vsakcga  od   nas  za   dobo  cc-
lega življenja, od rojstva do groba; 3. za-
enkrat   majhno   učinkovitost   zdravil    pri
tuberkulozi in 4. ogromno razširjenost te
bolezni,
Čc imarao vse te momente pred očmi, mislim, da je vsaka beseda odveč. zakaj je potrebno vedno znova rn znova govo-riti o tuberkulozi, zakaj je potrebno protituberkulozno borbo še bolj poglobiti in razširiti. Ali jc torej protituberkulozni teden odveč? Prav gotovo ne! Tuberkulo-za je izredno močan sovražnik in zahie-va  izredno dobro  obrambo.
Letošnji protituberkulozni teden se vrši v razdobju, ko je bilo pri nas izvršeDO veliko delo v protituberkulozni borbi, na-rejen velik korak naprej. V vsej državi je bilo letos organizirano cepljenje s t. zv. B. C. G. (B. S. 2.) vakcino. To je dosadaj. najpomembnejši in najbolj množično iz-peljan zdravstveni ukrep pri nas. Kakšen pomen ima ta akcija za našo celotno pro-tituberkulozno borbo? Lahko bi kdo po-mislil, da bo odslej vsa naša borba veliko bolj enostavna, če ne celo odveč. Posebno če bi primerjal B. C. G. cepljenje kratko-malo z drugimi organiziranimi vakcinaci-jami, ki se pri nas vrŠijo, na pr. zoper koze. Pri kozah je vakcinacija dejansko iztrebila to strašno bolczcn. Pri tuber-kulozi jc stvar bolj komplicirana. Vzrok leži v zgoraj omenjeni lastnosti luberku-loze, da — enkrat preboleta — ne zapu-šča imunitcte. In čc celo aktivna tuber-kuloza tega ne zmore. potem je jasno, da te upornosti ne bomo mogli doseči z nobeno vakcino. Kafti vsaka vakcina fc le nenevama imitacija naravne infekcije. Zato B. C, G. vakcina sploh nima namcna ustvarjati irauniteto, t. j. popolno odpor-nost. Važnost B. C. G. vakcine je na dru-gi podlagi. Pri naravni infekciji s tuber-kulozo prva okužba, ko jo prebolimo, ne zapušča šicer imunitete in mi lahko zo-pet zbolimo pri ponovni okužbi, vendar to naslednjc obolenje poteka lažje in na-vadno ne pride do najhujših oblik tuber-kiiloze, kakor je na primer miliarna tu-berkuloza. Lahko rcčemo torej, da se je odzivnost našega telesa nekako spreme-nila. To prvo infekcijo večina ljudi pre-boli v mladih, največkrat v otroških le-tih. V veliki večini te infekcije potckajo brez posledic, največkrat celo, da se ne ve za to. Vendar so številni primeri, da bolniki tej prvi infekciji podležejo. Prva infekcija je torej usodni trenutek: bolnik ali umre, ali pa, ko jo preboli, pridobi spremenjeno odzivnost telesa, t. j. vsaj dclno odpornost zoper novo okužbo. Na-men B. C. G. vakcine je, da bi na umetni, nenevarni način ustvariJa lc-to delno od-pornost, ne da bi pri tem riskirali, da bol-nik umre, kakor se lahko zgodi pri okuž-bi s pravimi, strupenimi bacili. Važno jc torej, da vemo, da B. C. G. vakcina ni zaščitno sredstvo zoper ponovno infek-cijo. Bila bi tragična napaka, čc bi kdo sklepal: sedaj ni treba tako hudo paziti saj je otrok cepljen, torej zaščiten! Tak-šno popolno zaščito pri tuberkulozi ne bomo nikoli imeli. Zato treba naglasiti s posebnim poudarkom v propa-?andnth ak-cijah našega tedna, da sc cepljeni mo-rajo ravnotako čuvati in paziti pred tu-berkulozo, kakor vsi ostali. Ali je s tcm zmanjšan pomcn B. C. G. cepljenja? Ni-kakor ne! Vsaj upamo, da se nam bo s tcm posrečilo izogniti sc tistim najbolj žalostnim in težkim primerom, pri kate-rih smo doslcj bili popolnoma brez po-moči. Kdor je imcl priložnost videti, kako umira otrok ali mlad, krepek fant za vnetjem t. b. c. možgan, ali za miliarno tubcrkulozo, ta bo z globoko hvalcžnostjo mislil na tiste znanstvcnike, ki so leta in leta delali, pneden so nam dali B. C. G. vakcino.
Orisali smo v kratkih potezah nova, resda zelo močna sredstva, ki jih lahko s pridom uporabljamo v protituberkulozni borbi: B. C. G. vakcino in nova, zclo učin-kovita zdravila. Dobili smo dobro orožfe, ki se z vsakim dnevom še izboljšuje. Vendar smo se istočasno prepričali, da je šc vedno naiboli zancsljiva metoda in najvažnejša naloga preventiva, to je po možnosti izogibati se infekcii. To pa jc možno samo z dosledno zdravstveno oro-patjando. Vsak od nas ve še premalo o tuberkulozi, Vsak od nas mora še izpo-polnjevati svoje znanje, da bo znal ohra-niti sebe in drugc. Ta naša obveznost je še bolf očitna, če pomislimo, da jc v da-našnjih razmerah, po zaslujji ljudske obla-sti, prvič omogočeno pri nas zdravstveno-zaščitno delo v najširših razmerah.
Še večji pomen dobiva naša borba s socialnega stališča kot najvažnejši naš socialno-zdravstveni problem. posebno v današnjih dneh, ko vse naše Ijudstvo v izrednem naporu svojih moči gradi lepšo bodočnost.
   Starši, omogočite svojim hčerkam,
da bodo dosegle poklic medicin-
ske sestre
V zdravstvu \e prav gotovo zraven zdravnika najbolj odgovoren in važen poklic medicinske sestre Posebno Ijud-skemu zdravstvu. ki je močno razšinlo mrežo svojih zdravstvenih ustanov, je me-dicinska sestra eden najvažaejših sode-lavcev. saj v njem prevzema popolnoma samostojnc naloge.
Medicinska sestra ie danes v zdravstvu zanoslena na vseh sektorjih mcdicinskega dela Predvsem je seveda njeno mesto \ preprečevalncm zdravstvu, kjer vodi sa-mostojno številne ustanovp orcventivnega značaja Srečamo io v zdravstvenih po-staiah, dečjih iaslih. deriih domovih. šte-vilnih nosvetovalnicah, Te ustanove vodi do nasvetih zdravnika samostoino. Kot najtesneiši in naivažnejši sodclavec dela v DrotituberkulozriVi dtsoanzervVi, polikli-nikah,   ambulatorijib    in   ostalih   ustano-
vah. Pa ne samo v preprečevalnem zdrav-stvu — tudi v zdraviliščih, po klinikah in bolnišnicah jo srečamo. Tukaj kot glavna sestra oddelkov vodi in usmerja delo vsega srednjega in nižjc^a medicin-skega kadra in nosi velik del teže dela po teh ustanovah. Skratka — katnorkoli dancs v zdravstvu pogledamo, povsod bomo srečali medicinsko sestro in ugo-tovili. da so uspehi zdravstva premnogo-krat odvisni od njene delavnosti, marlji-vosti in predanosti medicinskemu poklicu.
Medicinske sestre se šolajo v dveh za-vodih, v Ljubljani in v Mariboru.
Delo mcdicinskc sestre ni lahko. Od nje zahteva telesnega zdravja in obilo veselja do poklica. Toda zopct je res, da je poklic zvezan s toliko vrednostjo za Ijudsko zdravstvo, da mora resnično pri-vabiti čim več idealnih in zavednih sred-niešolk. Medicinski sestri je v največji meri poverjena skrb za zdravje ljudstva. To je pa prav gotovo eden prvih poLojev za uspehe v naših naporih za boljšo, lepšo,  socialistično  bodočnost.
Pogoji za sprejem v Šolo za medicin-ske sestre: Dovršena nižja srednja šola in veselje do poklica Prošnjc za sprejem pošljite v Liubljani na naslov šole na Kongresnem trgu 18. v Mariboru pa na Aškerčevo ulico 6. Prošnji, kolkovani z 10.— dinarii, priložite: Roistni list, zad-nje šolsko izpričevalo in življcnjepis (kol-kovan s 5.— dinarji).
   Zaostrimo borbo proti brezdušni-
cam, ki uničujejo zdravje in živ-
ljenja nosečih žen in deklet
Okrajno sodišče v Ptuju je v začettu maja tega leta obsodilo V u z e m Terezi-jo iz Belskega vrha št. 18 na pet mese-cev odvzema prostosti, ker je 29. IX. 1948 v Velikem vrhu noseči deiavki 2 u r a n Rozaliji pomagala, da je spla-vila in za tem na posledicah splava za-radi zastru-pljenja krvi umrla. ker ni pravočasno iskala zdravniške pomoči.
Fijačko Anton iz Dolan št. 2, ljubimec Žuran Rozalije, je sicer ostal brez skrbi za otroka, ni se mu treba s težavo od-ločiti, ali bi poročil nezakonsko mater ali ne, temveč si lahko samo očita. da se ne more prištevati med tiste Ijudi so-cialistične družbe, ki 6e borijo proti iz-koriščanju, za zaščito žen in otrok. 2u-ranovi ni znal v življenjski stiski nuditi druge pomoči kot izjavo, da je ne bo po-ročil. Pri tem mu je bilo \rseeno, če bi se znašla 2uranova v Dravi, vseeno pa rr.u je tudi bilo, ko se je 2uranova za-tekla k svojevrstni rešitvi iz sti6ke, kl jo je plačala z življenjem. Fijačko Anto-na ni bilo v Veliki vrh, da bi dal 2u-ranovi moralno podporo, ko se je znašla na bolniški postelji in da bi ji preskrbel zdravniško pomoč ter  ji   rešil  življenje.
Zuranova je bila viničarska hči. Njen življenjski razvoj je bil enak razvoju mnogih deklet na podeželju, ki doživlja-io izkoriščanje kot edino obliko dnižbe-nega odnosa napram njihovemu delu in življenju in ki padajo nazadnje v neza-vidni položaj nezakonskih mater. Večitia teh je primorana potom sodišča uveljav-ljati otrokove pravice in obveze neza-konskih očetov za skromno preživljanje, dokler si 6ami otroci ne pomagajo do eksistence.                                          L.F.   
   DOPISI
IZ  SLATINE
Preskrbimo   naše vinogTadnike  z   mcdro galico!
Opažamo, da nekatere KZ niso dovolj preskrbljene z modro galico. Prvo škrop-Ijenje vinogradov se je ie začelo. Kljub temu je se mnogo vinogradmkov brez modre galice. Zato je treba čim prej nekaj ukreniti. Vinograde že ograža De-ronospora.
Na OZKZ v Ptuju ni mogoče nabaviti modre galice. Ta naj bi jo daJa na raz-polago drugi KZ, ki nima modre ga-lice. Na ta način bi bd\o doseženo, da bi   bilo   dovolj  za   prvo   škropljenje.
Z dobro voljo bi poslovodje KZ lahko
poinagali našim  vinogradnikom  pri  pre-
skrbi   z   modro  galico   in   jim  omoaočill
U6pešno borbo proti škodljivcem.    2. M.
*
GRUSKOVEC. »Očividec«. Vaš dopis v imenu Gruškovčanov ne more biti ob-
javlie^T).    N"i    iv.klhirp-rm     Ha    <?te>   nriVsT-a?!
nain z opustitvijo Vašega polnega Lmena in naslova otiemogočate, da bi nam dali potrebna pojasnila in se s tem izkazali kot odkriti borec za napredek zadniž-I ništva in za odpravo škode na gospo-darstvu.
Ze v prejšnjih številkah smo sporo-čili našim bralcem, da anoniiaiiih do-pisov ne  objavljamo.
Uredništvo
   VABIMO
na VII. turistični izletniški praznik in krasno vinsko sortno razstavo, ki bo dne 5. junija t. I. na Gomili. Pričetek ob 10. uri dopoldne. Pri-grizek z gibanjco in dobra kapljica
bo v ponudbo. Gomila na troraeji okrajev: Ptuj, Ljutoraer, Radgona.
   Komisijska trgovina Okrajnega magazina v Ptuju
Vam nudi možnost nabave in prodaje vsakovrstnih predmetov