3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 11. julija 2013  Leto XXIII, št. 28 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 11. julija 2013 Porabje, 11. julija 2013 V krajini maurske soli pa sliv STR. 3 VIII. MEDNARODNI LONČARSKI TABOR V ŠTEVANOVCIH STR. 7 Ljubljana: XIII. Vseslovensko srečanje ODSLIKAVA SLOVENSTVA ALI PODOBA SLOVENCEV V SOSEDNJIH DRŽAVAH IN PO SVETU Komisija državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je v slovenskem parlamentu pripravila XIII. Vseslovensko srečanje pod naslovom Odslikave slovenstva. Odlično obiskan dogodek je prvi nagovoril predsednik Državnega zbora Janko Veber, nato ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel in predsednik komisije Danijel Krivec. Po prijetnem kulturnem programu glasbene šole z avstrijske Koroške so bile uvodne razprave vabljenih govorcev, nato so v razpravi spregovorili o aktualnih vprašanjih Slovencev v sosedanjih državah in po svetu in tudi o odnosu Slovenije do rojakov izven domovine. Ponovno so se zavzeli, da bi imeli Slovenci v zamejstvu in po svetu svojega poslanca v Državnem zboru. Porabske Slovence so na XIII. Vseslovenskem srečanju zastopali predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Katarina Munda Hirnök in slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj. Predsednik DZ Janko Veber je povedal, da je v preteklosti zaradi različnih vzrokov slovensko etnično ozemlje zapustilo veliko rojakov. Ne glede na to, zakaj so Slovenci odšli na tuje in kje živijo, so z domovino neločljivo povezani in nanjo navezani: »V Državnem zboru se zavedamo, da predstavljate Slovenke in Slovenci, čeprav onstran meja matične domovine, ne le enakovreden del enotnega slovenskega naroda, ampak tudi tisto vrednoto, ki lahko s svojimi izkušnjami in s svojim znanjem pomembno prispeva k vsestranskemu napredku naše države.« Predsednik DZ je izpostavil, da je za vsako narodno skupnost ključnega pomena ohranjanje in rast identitete, jezika in kulture. Tudi zato si slovenska država kot matična domovina vseh Slovenk in Slovencev prizadeva, da bi bila zaščitnica, »da bi uspešno varovala temeljne narodne vrednote, kot so slovenska identiteta, slovenska kultura in slovenski jezik.« Janko Veber je še ocenil, da je letošnji naslov srečanja Odslikave slovenstva izbran zelo posrečeno: »Slovenke in Slovenci smo v primerjavi z drugimi narodi, kljub svoji maloštevilčnosti in stoletja dolgi vključenosti v okvire tujih državnih tvorb, preživeli, pustili v svetu marsikateri pečat in se na mnogih področ-jih uveljavili«. Naslova srečanja se je dotaknila tudi Tina Komel, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu: »Dejstvo je namreč, da Slovenke in Slovenci, ki ste se danes zbrali v Državnem zboru sredi Slovenije, večino svojega časa, svojega življenja, vendarle živite in delujete v Italiji, Avstriji, Braziliji, Srbiji ali pač Avstraliji. Prav tam živite tudi svoje slovenstvo – kar koli že ta beseda pomeni: »slovenstvo« kot negovanje slovenskega jezika, kot pesem, kot molitev, kot šport, gospodarsko sodelovanje, kulturno delovanje ali slikanje – vse to je »odslikava« vašega osebnega slovenstva, nekaj, po čemer vas drugi ločijo od večinske skupnosti, nekaj, na čemer tudi sami gradite svojo osebno integriteto, samopodobo.« Ministrica je poudarila tudi nepretrgano skrb za povezovanje rojakov s Slovenijo in omenila odprtje razstave o Slovencih v Argentini v narodni in univerzitetni knjižnici pa tudi niz dogodkov, ki so se zvrstili na srečanju Dob- rodošli doma: »Slovenska identiteta zunaj meja Slovenije bo naravnim zakonom asimilacije lahko kljubovala samo tako, da se bo skrb zanjo prenašala na mlajše generacije. Seveda pa tudi mladi ne bodo razumeli, čemu bi morali kljubovati udobni asimilaciji, če ne bodo vedeli za preteklost, za temelje svoje manjšinske ali izseljenske narodne skupnosti.« Predsednik državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Daniel Krivec je poudaril pomen gospodarskega sodelovanja z državami, v katerih živijo Slovenci, in izpostavil, da sta »vztrajnost in optimizem nujni vrednoti med Slovenci po svetu.« ERNEST RUŽIČ Trinajstega Vseslovenskega srečanja Odslikave slovenstva, so se v imenu Slovencev na Madžarskem udeležili Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev, dr. Katarina Munda Hirnök z Inštituta za narodnostna vprašanja, Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, Dušan Snoj, generalni konzul v Monoštru, pridružil pa se jim je – v sredini – dr. Boris Jesih, državni sekretar Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija TEMELJITA PRENOVA VRTA SPOMINOV IN TOVARIŠTVA Pred poletnimi počitnicami so se v Ustanovi dr. Šiftarjevi fundaciji zbrali člani prog-ramskega sveta, uprave in ustanoviteljev ter ocenili delo v prvi polovici leta in se pogovarjali o načrtih do konca leta in tudi v letu 2014. Pogovore sta vodila predsednik uprave Ernest Ebenšpanger in predsednica programskega sveta dr. Slavica Tovšak. Revitalizacija ali prenova Vrta spominov in tovarištva, za katero so se priprave začele leta 2010, sodi med najpomembnejše projekte Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Projekt, ki ga strokovno vodi dr. Tanja Simonič Korošec, je delno finansiran iz Evropske unije, in nosi naslov Dolgoročni načrt razvoja in vzdrževanja Vrta spominov in tovarištva na Petranjcih. Uvodoma je opisan nastanek in razvoj vrta, ki ga je ustanovil prof. dr. Vanek Šiftar, v drugem, obsežnejšem poglavju pa so predstavljene dolgoročne usmeritve razvoja vrta: umeščenost in povezovanje z okoljem, program dejavnosti v vrtu, celostna podoba in promocija vrta, finančni okviri vzdrževanja in razvoja, vizija prostorskega razvoja z zaključki in predlogi. Naštetih zgolj nekaj poglavij ne razkriva celovitega pomena vrta, ki presega lokalne meje in se umešča v širši slovenski prostor, in tudi v sosednje države; vsebina temelji tudi na dejavnostih, ki niso, rečeno najpreprosteje, v drevesih in drevninah v prostoru, marveč tudi na znanstvenih, kulturnih, izobraževalnih, publicističnih, založniških, turističnih, povezovalnih aktivnostih Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije kot celote. Na skupni seji programskega sveta in uprave so ocenili uresničevanje dogovorjenih nalog v prvi polovici leta in izpostavili najpomembnejše dogodke, med katere spadajo tradicionalna majska prireditev Jambori spominov in dobrega sosedstva, letos s slovensko in avstrijsko Koroš-ko, povezana z razstavo Pregon koroških Slovencev 1942, Vanekovi večeri, posvečeni predvsem ekologiji, predstavitev (v Murski Soboti, Potrni, Celovcu, Ljubljani …) knjige dr. Andreje Haberl Zemljič Pustiti jezik v vasi – ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem kotu, predstavitev knjige dr. Marka Jesenška Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika, v kateri je tudi obširno opisano jezikovno delo dr. Avgusta Pavla, obisk številčne delegacije v Porabju, kjer so se člani uprave in program-skega sveta na pogovoru na slovenskem generalnem konzulatu in v Slovenskem domu temeljito seznanili z aktualnim položajem slovenske manjšine; tudi po zaslugi dr. Šiftarjeve fundacije je TV Slovenija predvajala filmski portret akademika dr. Antona Vratuše, ki ga je pod naslovom Po veliki cesti pripravil Stane Grah. Končan je tudi literarni natečaj »Posadila je dve vrbi žalujki/mati ob vhodu v domači vrt«, kjer je zbranih 22 prispevkov iz osnovnih in 9 prispekov iz srednjih šol, tudi z monoštrske gimnazije. Predstavitev rezultatov natečaja je predvidena na posebni prireditvi letošnjo jesen. Začele so se tudi priprave na simpozij Protestantizem II, 2014, in sicer 15 let po prvem simpoziju na to temo, ki terja nova raziskovanja in proučevanja. Predviden je dvodnevni mednarodni simpozij v Radencih, povezan tudi s strokovno ekskurzijo in natisom zbornika referatov. Več programskih usmeritev je za simpozij prispeval akademik dr. Anton Vratuša, priprave pa vodi mag. Franc Kuzmič, ki mu je že doslej uspelo pritegniti več znanih referentov. Ernest Ružič Marjan Šiftar,podpredsednikUpravedr.Šiftarjevefundacije,dr.SlavicaTovšak, predsednica Programskega sveta in Ernest Ebenšpanger Potrna: živahen junij GLASBENO SREČANJE IN LJUBITELJSKO SLIKARSTVO Na tradicionalnem junijskem glasbenem srečanju v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu pri avstrijski Radgoni so se tokrat domačemu zboru pridružili Rožanski muzikanti z Bilčovsa na Koroškem in pevska skupina iz Cmureka. Mešani pevski zbor Pavlove hiše je edina ljubiteljska kulturna skupina, ustanovljena leta 2004. Zbor vseskozi vodi Bruno Petrichek, profesor glasbe z Dunaja. Zbor se je v manj kot desetletju številčno okrepil in glasbeno napredoval, o čemer govorijo številni nastopi doma, v Sloveniji in tudi v Sombotelu na Madžarskem, pri tamkajšnjih Spominčicah. Pevke in pevci so pretežno iz Radgonskega kota, ki govorijo slovensko narečje in nemški jezik ali samo nemško, nekaj članov pa ima zbor tudi iz Slovenije. Pojejo slovenske in nemške pesmi, ki so jih izdali na nekaj zgoščenkah. Na junijskem glasbenem srečanju so navdušili obiskovalce s pesmimi v obeh jezikih. Z dolgoletno tradicijo se ponaša pevska skupina iz Cmureka, ki jo sestavljajo pevci, ki so tudi člani zbora Pavlove hiše, zato jih je vodil zborovodja Bruno Petrichek. Posebna popestritev letošnjega koncerta so bili Rožanski muzikanti iz Bilčovsa na Koroškem, ki so navdušili z narodno-zabavnimi in tudi ljudskimi pesmimi. Pevsko-glasbeno skupino, ustanovljeno pred petimi leti, vodi Jožko Kovačič. Večina obiskovalcev glasbenega srečanja si je ogledala tudi likovno razstavo Tekst v podobi, ki jo je v Potrni pripravil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kustos razstave pa je Janez Zalaznik. Tekst v podobi je tematska razstava, ki jo je za sezono 2011/2012 razpisal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Prvo izbiro prijavljenih del so opravili selektorji desetih regijskih razstav, izbor 58 del je bil prvič predstavljen oktobra 2012 v Koroški galeriji Likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, letos spomladi pa v Novem mestu. Ker je razstavni prostor v Pavlovi hiši premajhen za vse avtorje, je umetnostna zgodovinarka Elisabeth Arlt izbrala dela petnajstih avtorjev. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je ob razstavi izdal tudi več spremljajočih publikacij, in sicer publikacijo Janeza Zalaznika Tekst in podoba - zgoščena zgodovina nekega razmerja, katalog z deli vseh sodelujočih avtorjev in katalog z deli avtorjev, ki so se predstavili v Pavlovi hiši. E. Ružič Pevska skupina iz Cmureka z zborovodjem Brunom Petrichekom Razstavo Tekst v podobi je Pavlovi hiši posredoval Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, predstavilo pa se je petnajst avtorjev V krajini maurske soli pa sliv »Sveta Marija, Mati Boža, moli za nas grejšnike« - se je čülo 22. juniuša že zrankoma rano na tistom busi, s šterim smo se sombotelski Slovenci pelali na letošnjo prauško. Ta paut je bila že dvanajsta po redej, v vsej tej lejtaj smo Sombotelčarge gorpoiskali kakšo cerkev svetoga Martina v Sloveniji, cüj si pa eške poglednili kulturne pa naturne lepote matičnoga rosaga. Cerkev svetoga Martina, šteri se je v našom varaši naraudo. Paut je pelala z ednoga konca slovenske zemlé na sploj drügoga: s Porabja na Obalo, na slovensko maurdje. Bus je biu moderen, na njem je nej vrauče bilau, Sombotelčarge pa smo tau srečo tö meli, ka smo v pravom cajti zvödali za probleme na avtocesti pa je vöokraužili po staroj poštiji. Med tem krauženjom smo leko vidli Ljubljansko barje, tau je takša krajina, štera je blüzi glavnoga varaša pa má méko, müzgasto zemlau. Pelali smo se prejk vesnice Bistra tö, gde smo par lejt prva gorpoiskali Tehnični muzej Slovenije. Bila je sobota, dopaudneva se je dosta autonov pelalo prauti maurdji. Kauli deset kilomejterov pred Koprom smo oprvin na pamet vzeli veuko posolano vodau. Od Kopra smo se en cajt pelali sploj pri maurdji, te pa po lejpoj primorskoj krajini do vesnice Sečovlje, gde so veuka paula, na šteraj so inda svejta morsko sau vödobivali. V tak-zvane »soline« se pride tak, ka trbej na grajnci vö s Slovenije titi, pa eške prva kak pridemo na Hrvaško, se pelati po ednoj makadamskoj poštiji. Gda smo prišli na recepcijo Muzeja solinarstva, je naš šofer – če rejsan je vsikdar sploj bat-riven – nej biu gvüšen, če leko po vauskoj poštiji pride s svojim veukim busom do zidine muzeja. Mi smo pa pravili »hajde«, pa smo se napautili pejški. Bila je edna vöra zadvečerka, sunce je na svojom najvišišom punkti bilau, mi smo pa stapali (eške dobro, ka je skoro vsikši klabük emo). Krajina je bila sploj lejpa: veuka paula s plitkov morskov vodauv pa dosta-dosta morski ftičov. Od leta 1989 je grato té falat zemle krajinski park, zavolo rejtki rastlin pa stvarin, ka tam živejo. Pri muzeji nas sta že čakala vodička pa voditel Pomorskega muzeja Piran Franco Juri. Te slejdjen je v Sloveniji poznani kak karikaturist pa politik, sombotelske Slovence je lepau pozdravo. Vodička pa nas je pelala v malo ladnejši ram, gde nam je pripovejdala o deli pa žitki solinarov v krajini. O solinaj v Sečovljaj – štere majo gnes 650 hektarov – so oprvin pisali kauli leta 800. Več kak gezero lejt so flajsni delavci vödobivali sau z maurdja, gnes tau delajo na dosta menjši paulaj, depa eške itak redijo »Piransko sau«. Ta je prej bole zdrava, pa se leko za drage peneze küpi po bautaj. Inda svejta so delavci vse z rokami delali. Mala paula so napunili s plitkov morskov vodauv, pa čakali, ka voda vödé, vöslapí. Te so tau bole gausto vodau prejk na drügo paule spistili pa tak tadale, tačas, ka je na konci samo sau ostala. Tau so vküperzgrablali pa zbrali. Ka aj bi delavcom pa držinam nej trbelo vsikši den v Piran titi pa nazaj, so si zozidali male rame na pau-laj, gde so na dva štauka živeli. Geli so zvekšoga ribe, s čanaklinami so se pelali med paulami na takzvani »kanalaj«. K sreči je naš šofer sledik bole batriven grato, pa je prišo po nas do muzeja po vauskoj poštiji. Tak smo se rejšili duge pa vrauče poti. Za eno vöro smo že bili na Debelom rtiči (sploj pri taljanskoj grajnci), tau je edno letovišče, tabor, kama leko betežni mlajši pridejo na počitnice, depa Rdeči križ sobe vöda za turiste ranč tak. Dosta lüstva pa odi od zvüna tö, ka bi se tam kaupali. Mi Sombotelčarge smo se ranč tak namaučili v ladnoj morskoj vodej, štera pa je na žalost malo zamazana bila. Gostje hotela se leko kaupajo v ednom menjšom bazeni tö, v šterom je ranč tak – čista – morska voda. Na našom busi je bilau en par mlajšov tö, šteri so komaj čakali, ka svoje tejlo namaučijo v slano vodau. Drügi den zrankoma smo se napautili v cerkev svetoga Martina v Slivje v Brkinaj. Te slejdnji so bregauvge na pauti med Trstom pa Rijeko (Reko), cerkev vesi – štera je dobila ime po »slivaj« – pa je skoro najbližanja Martinova pri maurdji. Erična je pa zatok tö, ka je freske v njej namalo veuki slovenski molar Tone Kralj, pa je eške reliefe pa kipe naredo. Veuko delo je napravo srejdi drüge bojne, pa je biu sploj batriven, ka v svetišči na ednom njegvom kejpi vidimo kecastoga diktatora Mussolinija v rimskom gvanti. Na križnoj pauti pa je edna glava, štero sploj brž gorpoznamo: Kristušov križ vleče Adolf Hitler. Za oltarom je na največ kejpaj sveti Martin: vidimo ga kak püšpeka; kak dá kaudiši svoj kaput; kak senja o Kristuši; pa s svojimi simbolami, püšpekovo palico pa gausjov. Prauškare so sploj lepau gorprijali domanji dühovnik Vid Premrl. Pri svetoj meši – na šteroj so spejvale domanje ženske – je gučo od toga, kak sveti Martin povezuje Slovence z ednoga pa drügoga konca slovenske zemlé. Na konci meše so vsi domanji vküper s sombotelskimi prauš-karami zaspejvali Marijino pesem »Je angel gospaudov...« Svejčo, štero so Sombotelčarge prinesli, do domanji vužgali na vsikši Martinov den, s püšlom s papéra pa do kinčali oltar. Gda se je dež začno krepko lejvati, so popotnicke že pod strejov bili pa koštavali vse tiste dobraute, štere so ženske z vesi nalekle. Vesnica Slivje má samo stau lüdi, depa domanji majo fejst skrb na njau. Slejdnja postaja po našoj pauti je bila Ljubljana. Odpelali smo se prejk tunela (alagút) pod grad, gor na brejg pa smo se pripelali z vzpenjačo, z malim mašinom, šteroga železne vauže vlečejo. Vrkaj smo si poglednili razstavo Slovenska zgodovina, štera na kratko pa z zanimivimi pisanji in predmeti nutpokaže, ka se je na etoj zemlej godilo v preminau-či več kak dvej gezero lejtaj. Na gradi so na nauvo odprli vauzo, gde vidimo spominsko tablo ministrskoga predsednika Lajosa Batthyányja tö, šteri je tam tri mejsece rob biu. Venak najlepši pa je razgled s törma grada, gde leko vidimo cejlo Ljubljano pa eške več, vse bregauve kauli njé. Gda smo čakali, ka nas mali mašin nazaj doj odpela, se je pá vlejalo. Brž smo skočili na bus, šteri je sledik gvüšno cejli čas pod oblakom pelo. Vedrina nas je čakala eške samo na Vogrskom. Sveti Martin – kak smo ga prosili – nas je zdrave pa cejle nazaj v Somboteu pripelo. Naša letošnja prauška je bila sploj lejpa, samo malo kratka – smo si brodili -, pa v pondejlek zrankoma šli z nauvimi močmi na delo. (Program smo izvedli s finančno podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, za katero se iskreno zahvaljujemo.) -dm- Med maurskimi paulami najdemo rame solinarov Župnik Vid Premrl kaže freske od Martina Sombotelski Slovenci na stenaj ljubljanskoga grada OD SLOVENIJE… Slovenski piknik v Budimpešti Slovensko društvo v Budimpešti je zdaj že tradicionalno sedmo leto organiziralo slovenski piknik ob dnevu državnosti v čast samostojnosti Slovenije. Zdaj pa smo šče meli slovo od veleposlanice Darje Bavdaž Kuret. Piknik smo vsakšo leto držali v parki Bokay v XVIII. okrožji Budimpešte. To je takšno mesto, park za piknike, prireditve vanej. Letos smo meli to prireditev 22. juniuša. Večkrat nas je že na piknikaj dež močo, a zdaj smo dobili vročino. Pod bejlimi šotori je tö splo vrauče bilau, 35 fokov gvüšno. Zdaj je tau nej navaden piknik bijo, zatau ka se je veleposlanica Darja Bavdaž Kuret poslovila od našoga drüštva, ka ji je mandat dojzopodo. Kak štiri lejta brž taminejo. Zatau volo smo nika lejpoga steli pripraviti. Steli smo, aj lejpi program baude. Zato smo za nastop pozvali tamburaše KUD Beltinci, iz Rač pa KUD Taščico in so nastopili naši pevci tö. Vsakši skupini, stere pridejo k nam na gostovanje, malo pokažemo lepote toga velikega mesta, tudi tem smo. Goste sta čakala na Trgu herojev (Hősök tere) Ágota Merkli Kállay pa Jože Karba. Bili so šče v baziliki sv. Štefana in na gradi. Za piknik smo se že začnili pripravljati zuzrankoma. Že v petek smo v Lőrinci vse notri poküpili pa Feri Kranjec je vse pelo v Bokay vrt. Rano smo pripelali meso od mesara, ženske so vse pripravile. To so bile Eržika Škaper, Hedviga Czilinger, Eržika Kranjec, Magdika Kis, Irinka Kispál. Tak ka so küjarge že v desetoj vöri leko zač-nili küjati. Večletna naša küjara sta Miklós Dorozsmai pa Gusti Škaper, mela sta pa šče dva mlada pomagača. Küjali smo pörkölt pa gulaš. Hugo Čerpnjak pa je prineso domanjo palinko in je delo šlau splo dobro, gda smo malo guntnili. Tau je lejpa šega naših moških, ka na tau mislijo. Kauli ene vöre so prišle slovenske skupine. Smo jim malo ponidili, cvirke, pečeni špek, pogače, vino, sok. Malo so se okrepčili, preoblekli in smo začnili program. Seveda naš največji gost je bila, kak sigdar, veleposlanica Darja Bavdaž Kuret, Med nami smo leko pozdravili ešče njenoga moža Miloša Kureta, pooblaščeno ministrico Dubravko Šekoranja, predsednico KUD Tašice Majdo Vape, novega predsednika KUD Beltinci Boštjana Rousa. Goste in navzoče je pozdravila Ágota Merkli Kállay. Na prog-rami so prvi bili naši pevci. Zapeli so več pesmi pa nauve so se tö navčili: Mi se mamo radi... pa Ko študent na rajžo gre. Za te pesmi nam je note (prejk)napiso Dušan Mukič, najlepše se ma zavalimo. Potem je nastopila skupina Taščica. Štirge so bili, tak lepo so spejvali, ka nam je seglo do srca. Splo se nam je vidla pesem Bodi pozdravljena rojstna vasica, zanimiva je bila pesem Kje so tisti mladi fantje... Zadnji so bili Beltinčani. Tamburaški orkester pa moški kvartet sta bila nekaj enkratnega. Čudovito je bilo. Poslüšali bi je do zranka. Naš pevski zbor se je od veleposlanice posloviu s pesmijo Slovenija, odkod lepote tvoje... Vsi smo bili ganjeni. Naš zbor je vodila Oršika Zadori Kovač, igro je pa Hugo Čerpnjak. Ko se je program končo, sem kak predsednica v imeni Slovenskega društva v Budimpešti čestitala skupinam za lejpi nastop, se zahvalila za enkratni program. Gospej veleposlanici sem se zavalila za dobro sodelovanje. Ka nas je pred štirimi lejti skrbelo, kak bau naprej. Tau je vsigdar tak, če eden veleposlanik odide. Mala narodnost smo v Budimpešti, smo prosili takrat na gradi na sprejemi, ko smo se prvič srečali, naj nas ne pozabi. Rejsan nej nas pozabila. Velikokrat smo bili na veleposlaništvi. Hodili smo na njihove prireditve in naše smo tö meli tam. Hodili smo že na veleposlaništvo kak domau. Vsi veleposlaniki so dobri bili za nas, a najboljša je bila veleposlanica gospa Darja Bavdaž Kuret. Na našo vsakšo prireditev je prišla s svojimi sodelavci. Vüpamo se, da tak bode tadale. Gospa veleposlanica se je tö poslovila od nas. Med drugim je prajla, ka nas je mela rada, z veseljem so prišli k nam in nas ne bo pozabila. Gospa veleposlanica se mi je kak predsednici drüštva zavalila za dugoletno delo in je želela, naj drüštvo tak pridno dela dale kak do etigamau. Med slovesom smo bili vsi malo ganjeni, no tau je že tako, če se človek slobaud vzeme od takega, ki je bijo za nas dober, poštüvo nas je, rad nas je meo. Po uradnom deli se je začnila zabava, okrepčili smo se. Moramo povedati, da so naši küjarge splo dobro sküjali letos. Meli smo pogače, dosta domanjoga pokaraja, ka so ga naše ženske spekle in prinesle z doma. Nazdravili smo z vinom iz Soltvadkerta in se veselili. Mislim, ka smo lepau svetili dan državnosti in se poslovili od gospe veleposlanice. Žal nam je bilau, ka so se slovenske skupine brž vrnile domau. Mi smo zato do večera vödržali. Šče gnauk se vsakšoma najlepše zavalim, tistim, steri so pomagali, steri so v tej vročini prišli in smo vküper lepo svetili in se veselili. Irena Pavlič predsednica društva Višji DDV S prvim dnem meseca julija se je v Sloveniji povišal davek na dodano vrednost (DDV). Nova splošna stopnja DDV-ja je 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa 9,5 odstotka. Zaradi dviga DDV-ja so občutno dražja goriva, višji bodo zneski na položnicah za odvoz smeti, vodo, elektriko in telefonijo. Hrano in pijačo so podražili tudi nekateri gostinci in trgovci. Vlada se je za dvig DDV-ja odločila, potem ko je predlog o uvedbi kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki, naletel na ostro nasprotovanje. V Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da se bo zaradi zviševanja davka zmanjšalo povpraševanje. Tudi v Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da zvišanje DDV-ja ni primeren ukrep. Sprašujejo, ali ne bo škoda, ki jo bosta utrpela trgovina in tudi celotno slovensko gospodarstvo zaradi pričakovane manjše potrošnje, veliko večja, kot pa bodo učinki, ki si jih vlada obeta od zvišanja DDV-ja, za državni proračun. Da utegne ta ukrep negativno vplivati na potrošnjo, priznava tudi vlada, ki si od višjega DDV-ja letno obeta okoli 250 milijonov evrov več proračunskih prihodkov. Magistrsko delo premierke ni plagiat Fakulteta za družbene vede (FDV) je zaustavila postopek za odvzem magistrskega naslova Alenki Bratušek. Dejstvo je, da je Bratuškova napačno citirala vire, a to ne pomeni, da je šlo za plagiat, je povedal Milan Brglez s FDV-ja. Po njegovih besedah sta bila sporna dva javna dokumenta, pri katerih je Bratuškova sodelovala. Neustrezno citiranje Bratuškove je po Brglezovem pojasnilu delno opravičljivo s pravili, ki so tedaj obstajala, saj so bila precej nedorečena. Sicer pa naj bi bilo v magistrskem delu Bratuškove spornih okoli pet odstotkov naloge, ki pa niso bili bistvenega pomena za nalogo samo. Na pikniki smo se poslovili od slovenske veleposlanice Darje Bavdaž Kuret V programi je spejvala skupina Slovenskoga društva v Budimpešti tö Nastopajoči pa gostje na »gasilski« sliki … DO MADŽARSKE Sv. maša zakoncev jubilantov Kuharsko tekmovanje in koncert na Gornjem Seniku Evropski parlament sprejel Tavaresevo poročilo Evropski parlament je 3. julija s 370 glasovi za, 249 proti in 82 vzdržanimi potrdil Tavaresevo poročilo o Madžarski, ki je kritično do vlade v Budimpešti zaradi kratenja temeljnih pravic in poziva k vzpostavitvi mehanizma za obravnavanje tovrstnih kršitev. Premier Viktor Orbán meni, da poročilo resno krši madžarsko neodvisnost, da so obtožbe nepravične in politično motivirane ter da odločitev Evropskega parlamenta omejuje svobodo madžarskega nacionalnega parlamenta. Premier meni še, da je poročilo, ki ga je pripravil Rui Tavares (Zeleni/EFA), poskus državo postaviti pod skrbništvo. To je, kot je poudaril, žaljivo do madžarskega ljudstva in ogroža duh EU. Poročilo poziva k vzpostavitvi tesnejšega nadzora EU nad Madžarsko. V kolikor to ne bi zagotovilo napredka, pa bi lahko Madžarski celo zamrznili glasovalne pravice. Stranka Jobbik meni, da sprejetje poročila ni presenečenje, »kajti EU že dalj časa agresivno podpira določene gospodarske interese, skrite v plašč politike. Po mnenju socialistov poročilo ni uperjeno proti madžarskemu narodu, kot to trdi vlada, temveč proti nedemokratičnim ukrepom Orbánove vlade. Nove prekomejne ceste ma madžarsko-slovaški meji V okviru uradnega srečanja slovaš-kega in madžarskega predsednika vlade, Roberta Fica in Viktorja Orbána, ki je potekalo 2. julija v Budimpešti, sta premiera podpisala izjavo o nameri, da želita državi zgraditi 25 novih povezovalnih cest na madžarsko-slovaški meji. Obenem bi se obnovili obstoječi objekti na bivših mejnih prehodih. Trenutno se da madžarsko-slovaš-ko mejo prestopiti povprečno na vsakih 25 kilometrih, z izgradnjo novih cestnih povezav do leta 2020 bi se ta razdalja zmanjšala na 5 do 7 kilometrov. Memorandum o razvijanju prekomejnih javnih prevozov so podpisali tudi predsedniki obmejnih občin in županij. Slovenska narodnostna samouprava na Gornjem Seniku je 22. junija priredila drugo kuharsko tekmovanje. Organizatorji so pričakovali vse tiste, ki radi kuhajo, npr. civilna društva, prijateljske skupine, družine. Udeleženci tekmovanja so morali sami poskrbeti za opremo in sestavine za kuhanje. Slovenska narodnostna samouprava je dala 4000 forintov za vsako skupino. Tekmovanja se je udeležilo deset ekip. Prireditev se je odvijala v parku ob cerkvi. Ob 16. uri so ekipe začele z delom. Vsaka skupina je kuhala madžarski golaž. Mize so obložile s potrebnim materialom. Zakurile so ogenj pod bograči. Začele so z lupljenjem, rezanjem, praženjem. Počasi so se sestavine znašle v bograču, kjer je bilo potrebno vse samo še skuhati. Čas, ki je bil namenjen kuhanju, je zelo hitro minil. Jedi so bile skuhane in ekipe so se pripravile še na zadnjo obveznost. Svojo jed so morale servirati žiriji. Člani žirije so bili Csaba Latorcai, državni podsekretar za narodnostne in civilne odnose pri Ministrstvu za človeške vire, Dušan Snoj, generalni konzul Republike Slovenije v Monoštru, Gábor Ropoš, župan Gornjega Senika in gostilničar Tomaž Laskovits. Ocenjevanju žirij je sledila podelitev nagrad. Žirija je poizkusila vse jedi in so bili enotnega mnenja, da so jedi zelo dobre. Sešteli so vse točke in so se odločili. Vse ekipe so se zelo potrudile in si prislužile priznanja. Prvo mesto je dosegla ekipa Najboljši prijatelji, drugo mesto je dosegla ekipa Velika skupina. Tretje mesto pa gasilci. Zvečer pa je nastopila skupina West Alfa. Ansambel je nastal jeseni leta 2012, člani skupine so večinoma mladi fantje z Gornjega Senika in so se zdaj predstavili prvič na Gornjem Seniku. Lahko smo slišali najbolj znane rock pesmi minulih 30 let. Člani skupine so: Benjamin Sukič, Patrik Bajzek, Patrik Polgár, Jožef Vogrinčič, Árpád Kiss. Na koncertu smo se vsi dobro počutili. Skupina bo naslednjič nastopila 26. julija, na Zgodovinskih dnevih v Monoštru. Beata Bajzek Sombotelski škof dr. András Veres je konec junija k zahvalni sveti maši vabil jubilante, ki letos obeležujejo okroglo obletnico poroke. Letos se je na srečanje prijavilo 410 zakoncev. Zahvalili so se za skupno prehojeno pot in prosili za božji blagoslov. Po sv. maši so imeli še agape v velikem šotoru pri stolnici. Tudi iz gornjeseniške župnije sta se srečanja jubilantov udeležila dva zakonska para, in sicer oba iz Sakalovcev. Tako so László Vajda in njegova soproga Marija Gašpar ter Gábor Kovács s soprogo Bernadett Kohl v sombotelski stolnici na novo potrdili zakonsko zaobljubo. Prvo mesto so zasedli »Najboljši prijatelji« V ansamblu West Alfa igrajo večinoma fantje z Gornjega Senika Ekipa, ki je končala na drugem mestu, je bila zelo mlada zveza.hu Porabski pokal v malom nogometi Državna slovenska samouprava je 29. junija v Slovenskoj vesi organizirala II. porabski turnir v malom nogometu. Zvün porabske vasi so še povablene bile samouprave Sombotel, Budimpešta pa Mosonmagyaróvár. Cilj Državne slovenske samouprave je s tejm turnirom biu najprvin tau, ka bi se slovenske samouprave med seuv družile, podrugom tali je pa tau bila dobra rekreacija tö. Zato ka v tašom kraugi samo rejdko mamo priliko se srečati, gda so vsi člani paulak. Dapa tau se je že lani vidlo, ka če se samo člani samouprav leko brsajo, te dosta ekip nede. Dosta je žensk pa taši, šteri sploj ne špilajo nogometa. Zavolo tauga smo se te tak odlaučili, ka sto koli se leko špila, samo aj iz tiste vesi, drüštva baude, pa aj ne špila v županijskoj ligi. Kak lani, tak zdaj tö, so najprvin iz Mosonmagyaróvára prišli tisti, šteri so najbola daleč bili. Z Verice pa iz Budimpešte nejsta prišle ekipe, pa ranč tak iz Lendave tö nej. Tak je bilau, ka PMSNS tö vöpostavi edno ekipo, šteri pridejo se špilat na Porabski pokal. Tak je bilau sedem ekip, stere smo z žrebom razdelili v dvej skupine. V A-skupini so bili Andovci, Dolenji Senik, Sakalovci pa Števanovci, v B-skupini Slovenska ves, Mosonmagyaróvár pa Gorenji Senik. Letos se je baukše bilau špilati kak lani, zato ka je nej bilau tak vrauče, dapa zavolo tauga smo zatok redno vözošvicali. Gda smo vse tekme dolazošpilali v A pa v B skupini, potistim so bile tekme za tretjo pa za prvo mesto. Za tretjo mesto so se Števanovci pa Sakalovci špilali, gde so Sakalovčarge zmagali. Za prvo mesto se je pa Slovenska ves z Gorenjim Senikom špilala, gorenjeseniški podje so, leko povejm, tak na raji zmagali. Vejn zato, ka so oni dosta mlajši bili pa so nej tak trüdni gratali kak veterani s Slovenske vesi. S tejm, ka so zdaj pokal Senčarge odnesli, tak vögleda, ka drügo leto bau srečanje na Gorejnjom Seniki. K. Holec Skupina učencev s pravljičarko Metko Sraka Bilanca in izkaz poslovnega izida Radio Monošter Občni zbor Državne slovenske samouprave je na svoji redni seji, dne 25.04.2013, razpravljal o poslovanju neprofitne družbe Radio Monošter, in sprejel finančno poročilo za poslovno leto 2012. Občni zbor je odobril, da se čisti dobiček v višini 2.346 tisoč HUF razporedi v Rezerve iz dobička. BILANCA (A) letnega poročila Izkaz poslovnega izida Francek Mukič, glavni urednik - direktor VIII. MEDNARODNI LONČARSKI TABOR V ŠTEVANOVCIH Od 26. do 28. junija je potekal VIII. mednarodni lončarski tabor na dvojezični osnovnih šoli v Števanovcih. Tabor je finančno podrpl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tabor je na naši šoli že tradicionalen. Vodja in organizatorka tega tabora sem bila avtorica tega članka. V programu smo udeležencem želeli ponuditi čim več zanimivega in koristnega. Sodelujoči so bili predvsem naši učenci, dva otroka iz mačkovske šole, dva fanta iz Grada in dve deklici iz gornjeseniške šole. Vsega skupaj je bilo 37 otrok. Dva lončarja iz Slovenije, Štefan Zelko in Karel Šalamon, sta vodila delo na vretenu. Udeleženci so naredili veliko zelo lepih izdelkov. Moram dodati, da smo imeli lani in predlani tudi madžarskega lončarja Ferenca Vöröša. Na žalost je lani umrl, nanj smo se spomnili v petek, ko smo imeli zaključek tabora. Ko sem začela organizirati ta tabor, sem poiskala njegov grob in sem se pogovarjala z njegovo ženo. Gospo Katarino sem povabila na tabor, a se mi je opravičila. Gospod Ferenc Vörös je z veseljem delal z našimi malimi lončarji. Prepričana sem, da od zgoraj vidi, kako pridno smo delali cel teden. Dopoldne je delo potekalo na šoli. Ob lončarstvu je gospa Iluš Dončec delala z otroki lepe cvetlice iz papirja. Učiteljice so v ponedeljek barvale majice z batikom, le-te smo si vsi oblekli v petek. 17 učencev je dobilo prenočišče v hotelu Apát. Potem so se razdelili na dve skupini: eni so šli jahat, drugi pa kolesarit do Verice. Učenci, ki so se vsak dan zjutraj pripeljali v tabor, so se peljali v Monošter v muzej, kjer so imeli delavnice. Hvala lepa Mariji Kozar in Šandorju Horvathu za sprejem in za izvajanje delavnice. V torek zjutraj ob osmih smo se napotili na izlet v Lenti. Najprej smo se peljali z vlakcem od Lentija do Csömödéra. Dve uri in pol je trajala vožnja, med potjo smo lahko opazovali čudovito pokrajino. Vreme ni bilo najboljše, na vlakcu nas je zeblo. Ob pol enih nas je čakalo toplo in okusno kosilo. Po kosilu smo si ogledali muzej z gozdarskim orodjem, ki so ga nekoč uporabljali pri delu. Na razstavi je bilo veliko slik in orodij. Otrokom je bilo najbolj všeč kopanje v termalnem kopališču. Do pol šestih so se lahko kopali, igrali v vodi in uživali na toboganu. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno. Pihal je hladen veter in sonce se je skrivalo za oblake. Le najbolj korajžni so se kopali zunaj, saj je voda v bazenih ogrevana. Drugi so uživali v notranjem bazenu. Ob šestih smo se napotili proti Becsvölgyu, kjer nam je domačinka pokazala, kako suši sadje. Povedala nam je zanimive informacije in ogledali smo si peč, v kateri lahko suši do tristo kilogramov sadja naenkrat. Lahko smo poskušali suha jabolka in sladke češnje. Utrujeni in zadovoljni smo se pripeljali domov. V četrtek dopoldne se je nadaljevalo praktično delo na vretenu in ročno oblikovanje. V telovadnici so se s pomočjo lončarjev pripravljali različni izdelki. V učilnici so otroci sestavljali metulje iz papirja in iz gline, delali so cvetlice in nakit iz različnih materialov. Po kosilu smo se peljali v Grad, kje so nam pokazali, kako se žgejo lončarski izdelki. Bilo je zelo zanimivo. Štefan Zelko je pokazal tudi glaziranje. Prej kot smo pekli slanino, so učencem pripravili zabavne spretnostne igre: žogico so nosili v žlički, jabolka na hrbtu in na čelu. Slanina je bila okusna. Zvečer ob sedmih smo se vrnili nazaj. Zadnji dan, v petek, so vsi pridno delali in smo se pripravljali na zaključek. Tisti, ki še niso bili v graničarskem muzeju, so si ga ogledali. V kulturnem domu smo pripravili razstavo iz fotografij in izdelkov, ki so jih cel teden naredili mali lončarji. Zaključek smo olepšali s kratkim kulturnim programom. V spomin so dobili bilten in lončeno posodico vsi, ki so ves teden preživeli skupaj lepe ure in minute. V biltenu si lahko preberemo vse tiste misli in članke, ki so jih napisali udeleženci tabora. Tudi v tem prispevku bi se rada zahvalila Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno pomoč, dvema lončarjema za strokovno vodenje delavnic, vsem sodelavcem in soorganizatorjem ter vsem kolegicam za delo in pomoč v taboru. Vsem želim lepe in prijetne počitnice. Agica Holec, ravnateljica Delo na vretenu je težko, a zanimivo Lončar Štefan Zelko vse leto prihaja v Števanovce Zaključna prireditev v kulturnem domu v Števanovcih Tudi na fotografijahsosiobiskovalcilahkoogledali,dasmoseimelilepo Ob koncu so bili razstavljeni izdelki, ki so jih učenci pripravili na taboru Familija sv. Petra PETEK, 12.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 11.00 MADAGASKAR, DOK. ODD., 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.50 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.00 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.10 ŽIVALI V MESTU, DOK. ODD., 18.35 LEONARDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FESTIVAL VURBERK 2013, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 12.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 PRVONAGRAJENCI 42. TEKMOVANJA MLADIH GLASBENIKOV RS, 16.25 NA OBISKU, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 LEGENDARNI TOUR DE FRANCE, DOK. SER., 18.35 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.55 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: MARIBOR : ZAVRČ, 21.55 KENNEDYJEVI, KAN. NAD., 22.40 SVET BREZ KONCA: PRIOR, KOPR. NAD., 23.25 VARES: IGRALNIŠKI ŽETON, FINSKA NANIZANKA, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 13.07.2013, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.30 BUKVOŽER, OTROŠKA ODDAJA O KNJIGAH, 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 BESEDI NA SLEDI, OTR. NAN., 10.45 MOJA SOBA: ŽIGA - NOGOMETAŠ, 11.10 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, 11.50 ČUDOVITO POPOTOVANJE NILSA HOLGERSONA: POPOTOVANJE, KOPRODUKCIJSKA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: TURJAK, DOK. SER., 15.50 IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 SKRITI KOTIČKI SVETA: POŠTAR V HIMALAJI, DOK. SER., 18.35 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA NAJHUJŠA MÔRA, FR. FILM, 21.40 POROČILA, 22.05 POLETNA SCENA, 22.30 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.20 DVANAJST: CHARLES SIMIC, 0.15 OZARE, 0.20 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL SOBOTA, 13.07.2013, II. SPORED TVS 11.20 SKOZI ČAS, 11.30 POLETNA SCENA, 11.55 HITIM ZGUBLJEN SKOZ MESTO, 12.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 13.45 NOGOMET - SUPERPOKAL: MARIBOR : OLIMPIJA, 15.35 PLANET ŠPORT, 16.00 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: SEVILLA 1999, ŠPORTNI FILM, 16.50 KOŠARKO ČUTIM, 17.55 MELODIJE MORJA IN SONCA, POSNETEK IZ AVDITORIJA PORTOROŽ, 20.00 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: ITALIJA : BRAZILIJA, 21.50 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 23.20 NA LEPŠE, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 14.07.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.40 MINUTA V MUZEJU, 9.45 PUJSA PEPA, RIS., 9.50 MARČI HLAČEK, RIS., 10.10 MINUTA V MUZEJU: PAUL SÉRUSIER: BRETONSKA ROKOBORBA, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU: IGRAČA TEDNA, AM. NAN., 10.25 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 FESTIVAL VURBERK 2013, 15.00 PRVA DAMSKA DETEKTIVSKA AGENCIJA, ANG.-AM. NAD., 16.00 KOMISAR REX, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.10 NAŠI VRTOVI: JANEZ BEVC, GUSTAV GNAMUŠ, DOK. SER., 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU - SVETA ZAVEZA, ANG. NAN., 21.30 INTERVJU: FRANC SEVER - FRANTA, POGOVORNA ODDAJA, 22.25 POROČILA, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 SKRIVNA DRŽAVA, ANG. NAD., 0.10 DNEVNIK, 0.35 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 14.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 POLETNA SCENA, 7.35 DVANAJST: CHARLES SIMIC, 8.30 GLASBENA MATINEJA: 24. TEKMOVANJE ZA VELIKO ZBOROVSKO NAGRADO EVROPE - GRAND PRIX, 10.20 VESLANJE - SVETOVNI POKAL, 12.05 TURBULENCA, 13.00 VESLANJE - SVETOVNI POKAL, 14.55 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV, 16.30 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 17.05 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, 18.00 UJETI TATU, AM. FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 VERDI – WAGNER: SLAVNOSTNI KONCERT OB 25-LETNICI IMAGA SLOVENIAE, 21.45 GLORIJA KURB, DOK. ODD., 23.40 LIMONADA, KRATKI FILM, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 15.07.2013, I. SPORED TVS 6.55 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.00 POTEPANJA II.: ŽIVALSKI VRT, 3. DEL, ODDAJA ZA MLADE, 10.25 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 11.05 SRCE LETALIŠČA, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: POT POD NOGE, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.10 BINE: HIŠNI LJUBLJENČKI, LUTK. NAN., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.05 ZGODOVINA ARHITEKTURE: BAROK, DOK. SER., 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 UMETNOST IGRE: BORŠTNIKOVO SREČANJE, 23.50 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ KAMP KRANJ 2009, OTVORITVENI KONCERT MENTORJEV, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 15.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 13.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.45 NA LEPŠE, 15.25 INTERVJU: FRANC SEVER - FRANTA, POGOVORNA ODDAJA, 16.55 ČUDESA VESOLJA: PADANJE, DOK. SER., 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: REMBRANDT IN JAZ, NIZOZEMSKA NADALJEVANKA, 20.50 VERA (I.): SKRITE GLOBINE, ANG. SER., 22.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 16.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.00 MLADI LEONARDO: OGNJENA KROGLA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA ZA MLADE, 11.35 TOMAŽ HABE: TO SO NAŠA MESTA: MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN SOLISTI, 12.20 UMETNOST IGRE: BORŠTNIKOVO SREČANJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: HILANDAR NA SVETI GORI ATOS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 BARNI, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 18.10 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: POT MODROSTI, DOK. SER., 18.45 SIMFONORIJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 20.50 LEGENDARNI TOUR DE FRANCE, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 GLOBUS: EVROPA NA OKOPIH, 23.55 INTERVJU: FRANC SEVER - FRANTA, POGOVORNA ODDAJA, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL TOREK, 16.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 15.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 LJUDJE IN ZEMLJA, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG: IDRIJCA, DOK. NAN., 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: BOSSA NOVA, GLASBENA ODDAJA, 20.30 NA UTRIP SRCA: ŠPIC-CVAK!: KATALENA, EDWARD CLUG, VALENTINA TURCU IN MARIBORSKI BALETNI PLESALCI, 21.25 JOY, NIZOZEMSKI FILM, 22.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 17.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.55 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 10.20 MLADI LEONARDO: ROBOT, ANG. NAD., 10.55 INTERVJU: FRANC SEVER - FRANTA, POGOVORNA ODDAJA, 11.50 LEGENDARNI TOUR DE FRANCE, DOK. SER., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS: EVROPA NA OKOPIH, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: V VESOLJU NI ČUSTEV, ŠVEDSKI FILM, 21.20 SLIKOVITIH 55: MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 GLASBENI VEČER, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SREDA, 17.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 15.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.45 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 17.20 EVROPSKI MAGAZIN, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.30 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 20.30 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 21.25 PLANET ŠPORT, 22.00 HLADNOKRVNEŽ, AM. FILM, 23.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 18.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.20 PRIPOVEDKA O CERKNIŠKEM JEZERU, OTROŠKI MUZIKAL, 10.10 KO POMARANČE DOZORIJO, KRATKI FILM, 10.25 PRAVI VAL, DOK. FILM, 10.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 MLADI LEONARDO: PAST, ANG. NAD., 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI: SODELOVANJE GORIC, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.45 ADI V VESOLJU, RIS., 15.50 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.05 ANICA, OTR. NAN., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 ZAPELJEVANJE POGLEDA: DAMIJAN KRACINA IN MARKO A. KOVAČIČ, DOK. SER., 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE: ODLOČI SE ŽE! - KMET, NJEGOV SIN IN OSEL, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 AUGUST RUSH, AM. FILM, 21.50 SLIKOVITIH 55: PRVI INTERVJU MILANA KUČANA, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 PANOPTIKUM: REVŠČINA, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 18.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.55 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: IDRIJCA, DOK. NAN., 16.50 MUZIKAJETO: BOSSA NOVA, GLASBENA ODDAJA, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SKRITI KOTIČKI SVETA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 V EVROPI SMO DOMA, POSNETEK NARODNO-ZABAVNEGA KONCERTA IZ BOHINJA, 21.30 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.20 KRIVICA, ANG. SER., 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL Gda je sv. Peter ešče na Zemlej živo pa je bijo vučenik Jezuša Kristuša, kelkokolifart sta prišla v tisto ves, gde je njegva familija živela, je furt proso Jezuša, naj leko pogledne svoje domače. Gnauk, kak sta pa šla v tisto ves, je spitavo Jezuša: »Gospaud, ovadi mi, kakšno vrejmen baude kleta.« Jezuš etak pravi: »Za edno leto sigajt de preveč velka süča.« Peter pravi svojim, ka Baug vari, ka bi pšenico sejali, ka je čüjo od Gospauda, ka baude velka süča. Njegva familija je te glas poslüšala, drugi pavri so vsi pšenico sejali, samo oni nej. Zaman so je spitavali, zakoj ne sejajo, so nej vöovadili. Prišlo je drugo leto, pa rejsan je velka süča nastanola. Tistim pavrom, steri so sejali, je takšna lejpa pšenica zrasla, ka so go kuman poženjali. Tisto leto je Peter pa tam ojdo v vesi pa gda je tau vido, se je z rokami pauko od straja zavolo toga, ka je njegva familija nika nej pripauvala. »Gospaud, vej si mi pa ti pravo, ka süča bau, jaz sem njim pa tanače dau, naj nika ne sejajo, zdaj de je pa glad mantrau,« se tauži Jezuši. Jezuš pa etak pravi: »Jaz sem nej pravo, naj ne sejajo, samo sem pravo, ka velka süča bau. Idi, pa njim tak povej, naj vküppograb-lajo, ka so drugi tam njali po strnišči, naj vküp poberejo, pa bodo eno leto iz tistoga živeli.« Peter njim je rejsan pravo, ka njim je Jezuš velo. Od tistoga mau je bila šega, ka so po žetvi vsikšo vlat vküppobrali, pa strnišče pograblali. Za leto-dvej je pa dobro šlau Petrovi familiji. Peter je večfart išo k njim pa vsigdar dugi čas ostano. Pita ga Jezuš: »Ka tak dugo činiš, ka se te ne morem včakati?« »Vejš, moj Gospaud,« se hvali Peter, »ne morem se nji rejšiti. Njim zdaj, Baugi hvala, tak dobro dé, ka telko pšenice majo, ka se pod podira, pa telko vina, ka vse vö na dvera tečé.« Jezuš ga pita: »Na Boga ime se kaj spominajo?« »Gospaud, zaman bi ti lažo, ka ti tak vse znaš, od Boga so se spozabili. Njegvo sveto ime nika naprej ne nosijo.« Pri tom sta ostala. Kristuš več nika nej gučo, lepau po tima je tadale išo. Za edno leto sta pa prišla v tisto vesnico, Peter je etak pravo Gospaudi: »Gospaud, dopistiš mi, ka moje domače poglednem?« »Idi, samo dugo ne ostani,« ma je pravo Gospaud. Peter je odišo, dapa za pau vöre je že nazaj prišo z žalostnim obrazom. »O, moj Gospaud, velka nevola je! Takši srmacke so gratali, nejmajo nej krüja, nej vina, na svejti nika nejmajo. Jaučejo pa se žalostijo. Molijo gospodnoga Boga, naj njim pomaga. O, moj Gospaud, spominajo ga den-nauč, vsigdar.« »Na vidiš, Peter, samo tau sam sto čüti, naj se od Boga ne spozabijo. Tak je že vse v redi.« Zapisala: Ema Sukič Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu