fcNA 1200 din- Leto XLI - št. 98 Kranj, petek, 23. decembra 1988 HKToMEUGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO PLAŠILO OSVOBODILNE P R0NTE ZA PRIMORSKO t N GORENJSKO «DOJA m. DKUiSRA tM4 ......CtNA.a» UT' /O ljubljanska banka rrcv mi - v&. - urro n Gore Božično premišljevanje ^n banfc Temeljna banka Gorenjske Kranj f°rmma Prihrank Nova mestna podoba Podoba Kranja je lepša in bogatejša. Novim fasadam v starem delu mesta se je pridružila tudi obnovljena stavba Gimnazije, so zapisali na vabilo k včerajšnji otvoritvi in ogledu prenovljene, skoraj sto let stare stavbe. Z obnovo v kar največji meri povrnjena prvotna podoba Gimnazije je vsekakor primer obujene skrbi za ohranjanje bogate kulturne dediščine, kamor Gimnazija kot spomenik prve kategorije vsekakor sodi. Drugačno lice (poleg notranje obnove) pa mesto zadnje čase ponuja na ogled tudi v svojih drugih mestnih delih; že od daleč se zablešči znova imenitna grajska stavba Kieselstein, ob njenem vznožju je zasijala v svetlih barvah s Tuškovim zgrafitom ozaljšana zunanjščina nekdanjega delavskega doma. Prav v starem mestnem jedru se zadnji čas nenehno obnavlja, pa ne zgolj fasade, ki sicer ugajajo očesu, za njimi pa se vse podira - obnavljanje starih stavb je temeljito, išče se nova namembnost prostorov, vse to pa vrača življenje med stare ulice enega najbolje ohranjenih srednjeveških mest pri nas. Kakšna škoda bi bila, če vse te dediščine kulture, v najširšem pomenu besede, zapisane v stavbah, spomenikih, ne bi znali ali hoteli ohranjati. Ali bi nam namesto tega kakšna moderna dolgočasnost lahko govorila o zgodovini mesta in s tem o zgodovini sveta in ljudi v njem sploh? Najbrž ne, saj bi kaj hitro lahko pozabili na svoj delež življenja pri tem in na svojo duhovno podobo. Obnavljanje pomembnih stavb iz preteklih obdobij vrača identiteto mestu, je nekakšen most, ki povezuje danes s preteklostjo, je dolg prihodnosti in zagotovilo, da podoba kraja ni zapisana razosebljanju. Lea Mencinger GIMNAZIJA Neposrednim, tajnim in splošnim volitvam za zdaj še priprta vrata Kakšnega okusa bo nov volilni golaž Ljubljana, 21. decembra - Okus sedanjega podamo. Preveč je začinjen z nepreglednostjo, *°inpliciranostjo, navidezno demokratičnostjo in ^rtijskim m državnim monopolom, odločanjem *golj med ljudmi in ne med programi, in izključno toesojo partije in SZDL, katerim ljudem lahko kupamo in katerim ne. Že zadnji volilni obredi so ^kazali, da ta utesnjujoč plašč ljudem ni več po meri in da terjajo novega, sodobneje krojenega, v Volilnih golažih pa mora biti prevladujoč okus neposrednosti, tajnosti in splošnosti. . Kdaj bomo v Sloveniji prvič pokusili tak golaž, ^e vPrašanje. Ali bo to že pri volitvah sloven-S?ega člana predsedstva SFRJ spomladi prihod-?e leto, kar odločno zahteva mladinska organizama, sicer bo volitve bojkotirala, ali pa leta 1990, 9 bodo spet splošne volitve. Spremenjena ustava Slcer omogoča neposredne tajne volitve, dopušča ^ veliko dvomov, kako in na katerih ravneh jih ^Peljati. Sredino posvetovanje v Ljubljani, na ka-*fem so volilne orehe trli priznani teoretiki in ^trokovnjaki za ustavno pravo, odgovora ni dalo. ^jhče ni zanikoval neposrednih volitev kot nede-livega elementa demokracije, vendar so razmišlja o načinu uveljavitve različna. Na mizo pa- dajo argumenti, da je treba s takšnimi volitvami začeti ne oziraje se na sistemske zavore, da je treba že na prihodnjih volitvah vpeljati zastopstvo novo nastajajočih gibanj in strank, (ne samo kot fasade demokratičnosti) sicer še v okviru SZDL kot servisa pluralizma političnih interesov, ker to ne minira ustave, saj svet pozna stranke ustavnega loka, ki priznavajo veljavno ustavo. S tem pa bi se bistveno spremenila vloga delegata, ki še nikdar ni bil pod tako politično kontrolo, kot danes, in bi ga danes lahko mirne duše zamenjali s strokovno sposobnejšim in lahko tudi polpoklicnim poslancem. V razpravo pa prihajajo tudi pomisleki, da Jugoslavija še ni zrela za tak politični korak in da bi kazalo skleniti kompromis med sedanjim sistemom volitev in neposrednimi volitvami, med delegatskim in poslanskim značajem voljenih. Vsaj nekaj pa je res. Sedanji volilni sistem ne zdrži več, novega bomo lažje vpeljali, če ga bodo gradili in zagovarjali novi ljudje in če bo promovi-ral človeka in državljana, povsem samostojnega, ne pa kot vetrnico, ki se obrača po aktualnem vetru. J. Košnjek Praznik JLA Kranj, 22. decembra - Ob 47. obletnici Jugoslovanske ljudske armade in 20. obletnici teritorialne obrambe so se že konec minulega tedna po Gorenjskem pričele slovesnosti. V vojašnici v Škofji Loki so na primer podelili državna odlikovanja rezervnim vojaškim starešinam, vojašnica pa je ob tej priložnosti dobila tudi slovenski napis. V Domu JI A v Kranju je poveljnik planinske enote podpolkovnik Živko Juroš pripravil v Sredo tradicionalni sprejem za pionirje osnovnih šol. Osrednja proslava pa je bila danes dopoldne v vojašnici Stane Žagar v Kranju, kjer je republiški sekretar za ljudsko obrambo Janko Kušar v imenu zveznega sekretarja podelil občini Kranj veliko zvezno plaketo JLA za uspehe pri organizaciji »n razvoju obrambnih in varnostnih priprav. Malo zvezno Plaketo JLA pa so že včeraj v Ljubljani podelili tudi Gorski Reševalni službi Kranj. - A. Ž. - Foto: F. Perdan in G. Šinik 3.000 metrov predora pod Karavankami Jesenice, 22. decembra - Minuli torek so delavci Slo-venijaceste - tehnika na Hrušici izvrtali 3.000 metrov karavanškega predora z naše strani in imajo tako do državne meje še nekaj več kot 400 metrov. Vsak dan izkopljejo do šest metrov predora in delo poteka po načrtu. Bili bi še hitrejši, ko dela ne bi ovirala voda, ki jo v sekundi priteče do 180 litrov. Prav zaradi vdora vode so imeli veliko dodatnega dela, saj so jo morali speljati iz predora. Delavci, ki delajo v štirih izmenah, naj bi se že spomladi prihodnje leto srečali z avstrijskimi delavci, ki prodirajo precej hitreje, saj imajo lažji teren. Čeprav so začeli kasneje, so do zdaj izkopali že 3.800 metrov. Delavci v predoru upajo, da ne bo večjih problemov in da bodo gradbena dela končali pred rokom, avgustom prihodnje leto. D. S. Ven z določbami, ki so raztegljive kot harmonika (SaS)J$j ^ftvfu! & j GLAS VEČ KOT ČASOPIS Izkušnje iz polpretekle zgodovine, ko je bila vladavina politične oblasti močnejša od vladavine ustave in zakonov in je bilo na desetine-in stotine ljudi obsojenih po nedolžnem (nekateri so tO na obnovljenih procesih že dokazali), so nam dovolj resno opozorilo, kakšno kazensko zakonodajo potrebujemo. Odgovor je nedvoumen: takšno, ki bo preprečila zlorabo oblasti nad (nedolžnimi) ljudmi, omogočila spoštovanje človekovih pravic in temeljnih državljanskih svoboščin, vzpostavila nadzor nad ukrepi organov za notranje zadeve, ki zadevajo človekove pravice in svoboščine (odvzem prostosti), zavarovala "policijo" prod očitki, da je delala "za hrbtom", "pod mizo", nezakonito ali da je krnila človekove pravice in svoboščine, pometla z ideološkimi okraski in določbami, ki jih je mogoče raztegovati kot harmoniko (primer za to je 133. člen sedanjega kazenskega zakona)... Kot smo slišali na torkovem pogovoru pravnikov jeseniške in radovljiške občine z uglednim strokovnjakom za kazensko pravo prof. dr. Ljubom Bavconom, se v Jugoslaviji v okviru reforme kazensko zakonodaje veliko razmišlja o novih rešitvah, s katerimi bi se tudi na področju kazenskega prava in pravosodja približali sodobnim, demokratičnim evropskim družbam. Omenimo le nekatere predloge! O priporu, prisluškovanju in še o nekaterih drugih ukrepih, ki drastično posegajo 'v človekove pravice in svoboščine, naj ne bi več odločali organi za Odprto pismo srbskim novinarjem Ljubljana, 21. decembra - Upravni odbor Društva slovenskih novinarjev je poslal odprto pismo Združenju novinarjev Srbije in novinarskemu aktivu Politike, nanaša se na njihovo izrazito tendenciozno obveščanje javnosti o razmerah in dogodkih v Sloveniji, kljub slovesni obljubi o spoštovanju pred mesecem sprejetega izpopolnjenega kodeksa novinarjev Jugoslavije. Spoštujemo sleherno mnenje in stališče, ki je argumentirano, je zapisano v odprtem pismu, ki ga je podpisal predsednik Boris Bergant, ne moremo pa se sprijazniti z metodo iztrganih navedb, izkrivljanja dejstev ter prikrojevanja podatkov, blatenja osebnosti in nedoslednega objavljanja odgovorov, kar vse je postalo že redna praksa. Posebej je omenjena serija v Ninu "Zašto je podeljen jugo-slovenski informativni prostor" (štev. 1980 in 1981), srbski novinarji pa so pozvani, naj ocenijo skladnost s kodeksom in profesionalno odgovornost avtorja Petra Stojanoviča. Odprto pismo ob koncu vsebuje poziv, naj se srbski novinarji zavzamejo za takojšnje spremembe te nevzdržne prakse, v vednost pa so pismo poslali tudi Združenju novinarjev Jugoslavije. M. V. notranje zadeve, temveč sodišče na predhodni obravnavi. Iz 133. člena kazenskega zakona naj bi črtali verbalni delikt (obrekovanje ali klevetanje države s hudobnim namenom) in v njem pustili določbo (z nekaterimi omejitvami), po kateri bi bilo lahko kaznivo le neposredno ščuvanje k nasilni akciji za spremembo družbene in federativne ureditve, za zrušenje najvišjih organov oblasti... Pri reformi kazenske zakonodaje si kajpak ne gre delati pretiranih iluzij, saj velja pritrditi besedam, ki jih je na srečanju izrekel prof. dr. Bavcon, da je vse, kar se v končni fazi dogaja v kazenskem pravu in pravosodju, odvisno od dejanskega razmerja moči v družbi. Če ne bo demokratičnih odnosov in kontrole, ki bi oblasti gledala pod prste, se lahko še tako dober zakon spremeni v svoje nasprotje. Izkušnje iz zgodovine to dokazujejo in hkrati opozarjajo, da bi bilo treba z reformo popraviti stare grehe in počistiti za nazaj. C. Zaplotnik Pogovor odpade Pretekli teden smo vas obvestili, da pripravljajo mladinci iz osnovne organizacije Selo pri 2i-reh pogovor s predstavnikom Odbora za varstvo človekovih pravic Igorjem Bavčarjem. Tik pred oddajo številke v tiskarno nas je poklical Vital Oblak, predsednik selskih mladincev in sporočil, da se razgovor zaradi bolezni Bavčarja prestavlja v čas po novem letu. V. B. LLi co LLI CO Lu >y o £ (MMSS5S^m€3ILAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek. 23. decembra 198 Po zasedanju slovenske skupščine in konferenci delegacij Nezadovoljna Slovenija Ljubljana, 20. decembra - Tako na ponedeljkovem zasedanju republiške skupščine kot na torkovi konferenci samoupravnih organizacij in skupnosti Slovenije je bil na osnutke zakonov, nujnih za začetek gospodarske reforme, izrečen plaz kritik, projekcija gospodarske politike za prihodnje leto pa je bila zavrnjena, kar z drugimi besedami pomeni, da je slovensko zaupanje v vlado in pripravljalce zakonov omajano. Zasedanje slovenske skupščine je bilo v znamenju nejev. Osnutki zakonov o temeljih davčnega sistema, o tujih vlaganjih, o Narodni banki in o Jugoslovanski banki za mednarodno ekonomsko sodelovanje so dobili sicer s pridržki zeleno luč, kar pomeni, da Slovenija ne zapira pota usklajevanju, vendar se mora v osnutkih marsikaj spremeniti, da bo dala slovenska skupščina na zasedanju 27. decembra soglasje. Projekcija gospodarske politike za prihodnje leto za Slovenijo ni sprejemljiva, ker daje premalo poudarka ukrepom za zaustavitev inflacije in konsolidacijo propadajočega gospodarskega in bančnega sistema. Skozi šivankino uho, bi dejali, je bilo potisnjeno soglasje o zveznem proračunu, pod pogojem, da slovenski delegati v zvezni skupščini vztrajajo na uveljavljanju stališč skupščine. Sicer pa za zdaj, vsaj na osnovi sredinih vesti iz zvezne skupščine, še ni znano, katere re-formske zakone bomo letos sploh sprejeli. Utegne se zgoditi, da bo letos sprejet samo zakon o podjetjih, na katerega leti tudi veliko kritik, vse druge pa po novem letu. Enake sodbe kot republiška skupščina je izrekla tudi torkova konferenca delegatov samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo je sklicala republiška konferenaca SZDL. Obdobje njihovega uveljavljanja mora biti dovolj dolgo, so menili, hitrica, brez preverjanja, škoduje, prav tako pa zakone pišemo na hitro. Tako narejen zakon ne more biti dober. V razvitih državah jih snujejo in preverjajo desetletje, pri nas pa skušamo vse rešiti v nekaj dneh, kot je primer zakon o podjetjih, v katerem kar mrgoli nepotrebne navlake. Konferenca delegacij je sprejela kar 28 slovenskih pripomb k zakonom. Koliko in kuko jih bomo uveljavili, je še vprašanje. Ob tem pa ne kaže preslišati opozorila Viktorja Žaklja, ki je dejal, da pri nas vse delamo v preveliki ihti, brez treznih premislekov, pa naj gre za velike sisteme, ki bi jih radi vse po vrsti podrli, za sise, ki jih nekritično pokopujemo, in še za mnoga druga področja našega življenja. Ob tej evforiji nove gospodarske politike pa se bojimo, da ne bo zmagala pamet, ampak nekritična hitrica. J. Košnjek Zamenjati tudi stare člane iz Slovenije! Škofja Loka, 22. decembra - Ko so škofjeloški komunisti na sinoćnji seji občinskega komiteja obravnavali kadrovsko obnovo zveznega ce-kaja in njegovega predsedstva, so zelo kritično ocenili njihove maratonske in neučinkovite seje, na katerih člani ponavljajo drug drugega in sami sebe. Odločno so se zavzeli za uresničitev sklepa 17. seje ceka o zamenjavi tretjine starih članov in dodali, naj to velja tudi za člane iz Slovenije. Pri tem so bili zelo konkretni, saj so omenjali imeni Vinka Hafnerja in Sergeja Kraigerja, od slovenskega cekaja pa so tudi zahtevali, naj oceni delo vseh naših članov v zveznem cekaju in zamenja tiste, ki ne izpolnjujejo pričakovanj "baze". Na njihovo mesto naj pridejo sveži, mladi ljudje, ki znajo čas bolj ceniti in ki ne bodo več delali sramote svoji organizaciji. Strinjali so se, da se na mesto Staneta Dolanca, Marjana Orožna in Janeza Zemljariča, katerih poklicne funkcije so nezdružljive s članstvom v zveznem cekaju, pridejo drugi Slovenci. Spiva so se najbolj ogrevali za Cirila Ribičiča, Janeza Kocjančiča in Sreča Kirna, nakar so podprli celotno listo s sedmimi imeni, ki jih je na osnovi evidentiranja izluščil slovenski ceka. Na njej so še Božo Debenjak, Lev Kreft, Herman Rigelnik in Slavko Soršak. Vsi naj bodo izvoljeni, mesta naj jim odstopijo stari člani, ki so svoj najboljši prispevek organizaciji in družbi že dali. Če seveda preobrazbo hočemo zares in ne le na papirju! H. Jelovčan Dva kandidata Kranj, decembra - Na seji občinskega komiteja ZKS Kranj, ki je bila 8. decembra, so se odločili za dva kandidata za predsednika občinskega komiteja ZKS, na kandidatni listi sta Stane Bošt-jančič in Edvard Resman. Pri izvolitvi novega predsednika so se torej odločili za odprto listo, zaprto pa so oblikovali pri nadomestnih volitvah članov predsedstva in komiteja. Za nove člane občinskega komiteja so bili tako izvoljeni Stane Boštjančič, Peter Dolenc, Majda Pipan in Dušan Stanjko, za člane predsedstva pa Brane Kozamernik, Dušan Šubic in Matjaž Vehovec. Obravnavali in podprli so tudi celostno kandidatno listo možnih kandidatov za nove člane centralnega komiteja ZKJ, ob tem pa so prednost dali Janezu Kocjančiču, Cirilu Ribičiču in Slavku Soršaku. Zasedanje kranjske skupščine Kranj, decembra - Zadnja seja kranjske občinske skupščine v letošnjem letu bo v sredo, 28. decembra, ob 15. uri. Sprejeli naj bi več odlokov in sicer o ureditvenem načrtu deponije odpadkov v Te-netišah, lokacijskem načrtu kanala GZ-1 in o splošni porabi v kranjski občini v prvih tre*h mesecih prihodnjega leta, spremenili oziroma dopolnili odloke o javnem redu in miru v občini, davkih občanov, komunalnih taksah in posebnem občinskem davku za storitve v občini Kranj, sprejeli dodatek k dogovoru o usklajevanju davčne politike v tekočem srednjeročju in osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana _ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan fcargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči racu n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Osrednje vprašanje, kako zakrpati strgano zdravstveno vrečo Zdravstveni korak v včeraj namesto v jutri Jesenice, 21. decembra - Gorenjsko bolnišnico, ki združuje troje bolnišnic (splošno na Jesenicah, porodnišnico v Kranju in psihiatrično v Begunjah) zadnje leto kot vse zdravstvo, tepe uboštvo, zaradi česar komajda še lovi korak z razvojem stroke. Ko je letos država nasilno zmanjšala obseg dogovorjenega denarja za zdravstvo ob enakih pravicah kot poprej, so tudi bolnišnice v stalnem boju za obstanek. Gorenjska še toliko bolj, ker je že prej »po škotsko« pripira-la porabo in tudi zato, ker ji mošnjiček (bolj ali manj darežljivo) polnijo različni financerji. Kako zdravstvu omogočiti normalen razvoj in ljudem potešiti potrebo po zdravstvenem varstvu v času, ko nanj pritiskajo razna nominalna sidra, je ta čas najaktualnejše zdravstveno vprašanje. Narekovalo je tudi pogovor, ki so ga na Jesenicah sklicali predstavniki Gorenjske bolnišnice, občine in tamkajšnje zdravstvene skupnosti s Henrikom Pušnikom, predsednikom skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije. Čeravno je očitno, da države ne bo mogoče rešiti na račun družbenega standarda, tudi brez posegov vanj ne bo šlo. Tudi za zdravstvo velja, da ob zdajšnjih gmotnih možnostih (ciniki pravijo romunskih) ne bo mogoče vzdrževati švedskega standarda. Še pred dvema letoma so zdravstvenim delavcem obetali izenačiti plače s plačami v gospodarstvu, a za izpeljavo te politične odločitve ni bilo gmotnega pokritja. To je že eden od razlogov, zakaj so obubožale zdravstvene skupnosti. Dodatno jih je osiromašila rast materialnih stroškov, ki so daleč preskočila gibanja inflacije (merila, po katerem odrejajo, koliko zdravstvo sme porabiti), kar je močneje udarilo drage bolnišnice in lekarne. Že lani so v zdravstvenih skupnostih tarnali o izgubi, letos ob koncu leta pa naj bi bilo to zlo nekaj manjše, zahvaljujoč slovitim 12 julijskim ukrepom »uskladitve zdravstvene porabe z njegovimi materialnimi možnostmi« (med katerimi je drasti- čna participacija še najmanjše zlo). Kljub tej injekciji pacientu prihodnje leto ne bo bolje, čeravno je pri nominalnih sidrih za skupno porabo pričakovati malce prizanesljivosti za zdravstvo. Izgube v zdravstvenih skupnostih so se namreč že nakopičile in ker »sidra« ne dovoljujejo anticipirane porabe, se utegne izguba drugo leto preliti v zdravstvene organizacije. Varčevanje, zmanjševanje zdravstvenih zmogljivosti in ostali »gasilski« ukrepi ob tako veliki stiski tudi ne gredo v nedogled. Nesporno spoznanje o sistemskih spremembah trka na vrata. To pomeni spremembo zakonodaje, kar ima nedvomno podporo, čeprav hitro sprejetje novih zakonov v sistemu, ki se gradi počasi, ni majhen zalogaj. Gre namreč za novosti v financiranju zdravstva, ki bi ga morali razdeliti na zagotovljeni nacionalni program in dodatnega, ki bi ga polnili iz različnih virov, denimo iz zavarovanja. Jeseniška razprava (pravza-gl Radovljiški ekonomski program se osamosvaja Ločitev od skupnega žiga Kranj. 15. decembra - Učitelji iz blejske srednje šole za gostinstvo in turizem, pod streho katere so v Radovljici tudi dislocirani oddelki kranjske poslovno-finančne dejavnosti, se že več let zavzemajo za to, da bi se radovljiški del osamosvojil, saj ga s kranjsko šolo dejansko povezuje samo skupni žig. Kaže, da bo z naslednjim šolskim letom do te ločitve vendarle prišlo; Kranjčani in Radovljičani oziroma Blejci so se namreč prejšnji teden pod okriljem obeh občinskih komitejev za gospodarstvo kot predstavnikov občinskih skupščin, ustanoviteljic obeh šol, sporazumeli, da matična kranjska šola da roke povsem stran od dislociranih oddelkov v Radovljici, v katerih je v tem šolskem letu 169 učencev v vseh letnikih. Seveda bo imela zadnjo besedo posebna izobraževalna skupnost v Ljubljani, vendar bodo tam zelo verjetno spoštovali medobčinski dogovor. Podobno je bilo pred leti z naravoslovno-mate-matičnimi oddelki kranjske šole na Jesenicah. Blejska srednja šola za gostinstvo in turizem torej stopa korak bliže k svojemu cilju, polivalentnemu šolskemu centru. Njej osamosvojitev poslovno-finančne dejavnosti daje možnost zanesljivejšega načrtovanja prihodnosti, zlasti še prostorskih pogojev bodočega centra. H. Jelovčan Sindikalni »ne« občinskim poročilom Občinska uprava kot registratorka revščine Jesenice, 22. decembra - Na minuli seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Jesenice so zelo konkretno spregovorili o poročilih, ki jih dajejo strokovne službe delegatom v obravnavo. Zakaj temeljne organizacije odhajajo iz občine? V sredo, 21. decembra, so se na redni seji zbrali člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta in-razpravljali o reorganizaciji in problemih v nekaterih delovnih kolektivih jeseniške občine ter o socialnih problemih v občini, o analizi, ki jo je pripravila posebna delovna skupina jeseniškega izvršnega sveta. Ko so se lotili analize o ekonomsko - socialnih problemih, so v razpravi med drugim dejali, da Jesenice vsa leta po vojni plačujejo visok davek ekstenzivnega zaposlovanja, vendar pa se danes kaže problem predvsem v tem, da imajo številni delavci neustrezno strokovno izobrazbo. Samo opozarjanje na socialne in druge probleme pa ne more roditi sadov, če niso opredeljene tudi možne rešitve, ki pa so seveda v uveljavljanju tržnega gospodarstva in prestrukturiranju, ki pa na Jesenicah poteka vse prepočasi. Temeljito pa so razpravljali o poročilu o rezultatih gospodarjenja v občini in o ukrepih za izboljšanje, o gradivu, ki naj bi ga obravnavali tudi delegati na zborih skupščine občine Jesenice. Bili so izjemno kritični in poročila zavrnili. Ne le, da je gradivo preveč optimistično, temveč so nekatere ocene netočne, predvsem glede sprememb organiziranosti v nekaterih temeljnih organizacijah. Spraševali so se, kam vendarle vodi vztrajno ukinjanje temeljnih organizacij v občini. Ponavadi pripravijo neke elaborate o »nujnosti nove organiziranosti«, elaborate, v katerih samo politizirajo, nikakor pa ne povedo, kaj nova organiziranost delavcem resnično prinaša. Olepšujejo tudi stanje glede zaposlenosti in presežkov delavcev, zato so od ustreznih občinskih organov zahtevali, da pripravijo taka poročila, v katerih bo jasno, zakaj se delovne organizacije odločajo za drugačne organizacijske rešitve in kaj to za občino pomeni. Začudenje vzbuja tudi podatek v občinskem poročilu, da bodo do konca leta osebni dohodki zadovoljivi, ko pa so statistične službe objavile, da v jeseniški občini beležijo kar 20 odstotni padec realnih osebnih dohodkov. Nihče tudi ne pove, kam prezaposliti številne delavce, ki bodo ostali brez dela, obenem pa je očitno, da v občini ne skrbijo dovolj za to, da bi obdržali proizvodnjo, ki je perspektivna. Lep primer je Izolirka, ki se z ekološko čistim programom seli v Kranj, medtem ko je na Jesenicah ob opustitvi starih železarskih obratov dovolj prostora. Člani predsedstva so dejali, da občinska uprava in njene strokovne službe niso zato, da bi bile »registratorke« vse večje gospodarske in siceršnje občinske revščine, ampak vsaj spodbujevalec dobrih programov. Njihov »ne« poročilom in ukrepom je bil po tako konkretni in dobri razpravi več kot upravičen. D. Sedej prav je šlo bolj za Pušnikove odgovore na vnaprej pripravljena vprašanja gostiteljev) je poleg jutrišnjega zdravstva zadevala tudi povsem praktične današnje stiske, ki to družbeno dejavnost potiskajo v razvojni včeraj. Tako so besedovali o organiziranju in financiranju. Je pravšnji storitveni sistem, ki po »zeleni knjigi« postavlja ceno zdravstvenim storitvam, ali morda proračunski, kakršnega goji Gorenjska in po dvanajstinah drobi zdravstvenim ustanovam denar za njihove programe. Eno in drugo je pomanjkljivo, so dejali. Prvo, ker si prizadeva zgolj opraviti čimveč storitev in jih na veliko zaračunavati, drugo, ker se ob pomanjkanju strokovnega nadzora rojeva dvom v smotrno porabo denarja. Kakšna organizacija je pravšnja? Sedanja s 65 občinskimi, dvema mestnim' devetimi medobčinskimi in $ publiško zdravstveno skupno«1 jo in skoraj toliko žiro računi21 dva milijona ljudi, prav gotof ne, saj je razdrobljeni denar * manj vreden. Kako poslej: le] eno skupnostjo, morda z več o" močnimi, ali en sam način zbir* nj a denarja ali morda dve mOs nji; ali ob tem poenotenje spevne stopnje v regiji ali repc bliki, misleč ob tem na vse pl8' solidarnosti? O tem si tudi na J* senicah niso prišli na čisto, k" že pred njimi ne delegati zdra* stvene skupnosti, ki jim ni bi"! sojeno sprejeti »kratkega zak^ na«, ki ureja to vprašanje. Mimo denarja je bilo pozori^ sti deležno tudi vprašanje dej tve dela med zdravstveni"! ustanovami, ob čemer so Jeseflj. čani povprašali tudi o morebif ukinitvi njihovega otološkej! oddelka, a določnega odgovof niso dobili. Zavzeto so povprašn vali tudi o Kliničnem centru. loma zato, ker ta ustanova &\ renjce kar drago stane, delorfl1 ker se morda na obrobju boj da bo reševanje izgube v te' zdravstvenem kolosu šlo na f1 čun regijskih bolnišnic, mal1 morda tudi zato, ker je UKC & ni (ob še enem zdravstvenem d mu) javno izkazal izgubo in d segel, da ga zdaj zdravijo. Tu' Gorenjci bi bržkone radi recepj kako v sanacijo, če bo katera ' pendijski je najvišji med vse!1 socialnovarstvenimi pravica^ s 55 na 60 odstotkov povprečij slovenske plače, padanja J vljenjskega standarda, delno P, tudi na račun nekoliko ožje* razpisa kadrovskih štipendij-H. JelovČj Bo tokrat po Novem letu res drugače Ponovno rojstvo podjetij Kranj, decembra - Najprej so govorili o 43 zakonih, ki naj bi po Novem letu uveljavili gospodarsko reformo, nato so njihovo število oklestili na 19, kasneje na devet, nato na pet, zdaj je slišati, da naj bi zanesljivo sprejeli vsaj zakon o podjetjih, ki je seveda kot sistemski izhodišče za druge, spremljevalne zakone, v nujnem začetnem svežnju naj bi bili še: zakon o računovodstvu, zakon o finančnem poslovanju, zakon o družbenem planiranju in družbenem planu Jugoslavije, zakon o bankah in drugih finančnih organizacijah, hitro naj bi sprejeli tudi zakon o tujih vlaganjih, če ne letos, pa vsaj januarja prihodnje leto. Še zdaleč torej ni rečeno, da bo po Novem letu res vse drugače, vendar pa, ponovno rojstvo podjetij oziroma hitro sprejetje zakona o podjetjih naj bi po novoletnih praznikih gospodarsko reformo vsaj sprožilo. Hitro kopnenje zakonov, ki naj bi jih sprejeli še letos, ter kopica pripomb, ki jih te dni usklajujejo v odborih zvezne skupščine, kaže, kako težko je začeti z gospodarsko reformo, kako je bilo v bistvu vendarle lažje sprejeti ustavne amandmaje kot zakone, pri katerih se bitka odloča. Zakon naj prebudi podjetništvo Zakon o podjetjih kot osnovni sistemski zakon, ki naj bi uveljavil gospodarsko reformo, naj bi s ponovnim rojstvom podjetij prebudil podjetništvo. Zdajšnji, večkrat popravljeni predlog zakona o podjetjih, po splošnem mnenju ni slab, deležen pa je seveda še številnih pripomb, ki naj bi jih uskladili te dni. Vanj je vneseno načelo sarao-organiziranja delavcev v razne oblike tržnega poslovanja, pri Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da je dobro, ker zakon kot osnovni subjekt tržnega poslovanja predvideva podjetje, ki posluje po načelu maksimalizacije dobička in ker loči tudi posamezne tipe podjetij. Poleg družbenega podjetja naj bi poznali tudi mešano, lastno ali privatno in zadružno podjetje; slednje je bilo dodano v zadnji fazi. Pomembno je tudi to, da zakon uveljavlja načelo avtonomije podjetja, dopuščeno je, da podjetje lahko s svojimi akti določi notranjo organizacijo. Skratka samostojnost podjetij kot osnovnih ekonomskih subjektov, lastninski pluralizem, pravica do upravljanja na osnovi dela in kapitala, mešane družbe, kakršne poznajo v razvitem svetu, in jasnejša razmejitev vodenja od upravljanja so bistvene novosti, ki naj bi prebudile podjetništvo in nas potegnile iz gospodarske krize. Ugovori na možnost državnih intervencij Vse to se seveda sliši tako lepo, da ne more biti res. In res ni. Ob poudarjeni "svobodi v bazi" je moč slutiti močnejše državno interveniranje. Zakon o podjetjih namreč priznava obstoj dobička, vendar nerazdela-nega pušča v zraku. Možnost državnih intervencij tudi ni odstranjena iz razporejanja dohodka, kritiki pravijo, da je družbeni nadzor preprosto prenesen iz zakona o združenem delu, čeprav bi moral biti skrčen le na možnost zunanjih posegov, kadar je kršena zakonitost. Ob samostojnost podjetij je torej narisan velik vprašaj. Tozde bomo prečrtali, se bodo sozdi razleteli Čeprav že na vseh koncih slišimo, kako pripravljajo organizacijsko preobrazbo, najpogosteje s prečrtanjem tozdov, mnogi pa hite, da bi prenovljeni pričakali Novo leto, je vendarle slutiti tudi strah pred organizacijsko svobodo. Zlasti pred tem, da bi se razleteli sozdi, kajti pravih korporacij je pri nas malo, več ali manj so nastali na osnovi dogovorne ekonomije, zgolj na minimalni kapitalski povezavi. Če naj bi po novem integracije temeljile le na koncentraciji kapitala in znanja, drugačni nagibi pa naj jih ne bi opravičevali, potem bo marsikateri sozd kmalu med pokojnimi, kljub prehodnemu razdobju, v katerem naj bi postopoma uveljavili zakon. Brez sporov in problemov seveda ne bo šlo, saj bo marsikdo pri izstopanju zastavil tudi vprašanje preteklih vlaganj. Konflikt s teritorialno organiziranostjo Mnogi pa opozarjajo, da bo prišlo do konflikta med organizacijsko svobodo podjetij in teritorialno organiziranostjo oziroma občinami. Je že res, da naj bi zakon puščal podjetjem svobodo in sama se bodo lahko odločala, kaj napraviti s tozdi in kaj z njihovimi žiro računi. Toda to naj bi postala stvar podjetij in družbenopolitične skupnosti naj se v to ne bi prav nič več vtikale. Kako so se zdaj, vemo, saj je prihajalo do vročih sporov pri ukinjanju tozdov, vsaka občina pa je seveda skušala dislocirane obrate zadržati kot tozde. Zakaj, je seveda jasno. Pri nas imajo občine vlogo države, s svojim specifičnim interesom, njihov dohodek se ustvarja v in iz gospodarstva. Ta dva principa se bosta tepla, pravi izhod je seveda v temeljiti preobrazbi občin, ker pa je zaton sisov šele na obzorju, je rezultat tega pretepa negotov, kakor kje, bi lahko rekli. Sklepati je moč, da bo ugodnejši za večja mesta, predvsem Ljubljano in Maribor, kjer ima sedež večina sozdov, neugodnejši pa za občine, ki imajo veliko tozdov, ki imajo svoje povezave v drugih občinah. Skratka, prihaja čas večje organizacijske svobode, s tem pa vsaj nekaj časa tudi večje negotovosti. M. Volčjak Problemov za celo verigo Radovljica, 20. decembra - Delovna skupina, ki je za torkovo sejo izvršnega sveta pripravila informacijo o razmerah v leski Verigi, ugotavlja, da je stanje v delovni organizaciji še naprej zelo kritično. Proizvodnja, ki je bila sicer realno načrtovana, je bila v letošnjih prvih devetih mesecih za šest odstotkov manjša od lanske in za deset odstotkov manjša od predvidene. Če bi hoteli doseči cilj, bi morali v zadnjih mesecih leta narediti 1100 ton izdelkov oziroma kar 170 ton več, kot so povprečno v prvih petih mesecih. Čeprav so zaloge zmanjšali, zlasti zaloge surovin, je njihov obseg še vedno prevelik. Program za izboljšanje likvidnosti se ne uresničuje: zadolžitve in obresti naraščajo, obseg kratkoročnih posojil je bil ob tričetrtle-tju skoraj še enkrat večji, kot so načrtovali... Za nekatere izdelke, predvsem pa za transportno opremo, ni naročil, proizvodnja snežnih verig je precej manjša, ker jih je zaradi slabe lanske zime precej ostalo na zalogi v trgovinah. Osebni dohodki so niz- ki in za delavce in za strokovnjake premalo spodbudni. Razmere so, kot vse kaže, najslabše v Tovarni industrijske opreme (tozd TIO), za katero je bilo tudi na seji izvršnega sveta slišati za dvom o tem, ali je bil njen sedanji razvoj pravilen ali ne. Nova je le stavba, v njej pa se z zastarelo tehnologijo delajo izdelki, ki jih je težko prodajati. Razvojnega programa ni; skupina, ki naj bi ga pripravila, pa je odšla. Čeprav se razmere v Verigi bistveno ne izboljšujejo, pa je spodbudno predvsem to, da izguba, ki je bila največja ob polletju (4,7 milijarde dinarjev) ne narašča več, ampak se zmanjšuje -ob tričetrtletju je znašala 3,2 milijarde, za konec leta pa ocenjujejo, da bo manjša od dveh milijard. November je v letošnjem poslovanju Verige tudi prvi me- Verigarji štrajkali V ponedeljek je bil v Verigi izplačilni dan. Ker se je v petek pokvaril eden od dveh računalnikov, s katerimi izračunavajo osebne dohodke ("na roke" pa jih ni bilo mogoče izračunati), so delavci štirih tozdov prejeli le akontacije, ki so predstavljale približno 95 odstotkov polne plače. Ob tem pa so bili tudi obveščeni, da bodo razliko prejeli v sredo. Ker so razmere v Verigi tudi sicer precej slabe, je bila že tehnična napaka na računalniku in izplačilo akontacij dovolj velik povod, da so se delavci ponedeljkove popoldanske izmene v tozdih Verigar-na, Vijakarna in Kovačnica odločili za štrajk, ki se je potem nadaljeval še v torkovi dopoldanski izmeni. Kot je povedal direktor Vinko Marzidovšek, zaposleni v teh tozdih niso delali od ene do treh ur, zahtevali pa so predvsem boljše vrednotenje dela, uvedbo norme ali drugih meril v režijskih službah, resnico o perspektivi Vijakarne in realnem številu zaposlenih, informacijo o plačah občinskih uslužbencev, manjše razlike med osebnimi dohodki v tovarni... sec, ko je bil zaslužek večji od izdatkov. Število zaposlenih je zdaj za 45 manjše, kot jih je bilo v začetku leta; v novo leto bodo stopili drugače organizirani... Komisija je tudi ugotovila, da je sanacijski program Verige pomanjkljiv in da ga bo treba po- praviti, v njem pa še posebej določiti rešitve in ukrepe za tozd TIO. Ker ni pričakovati, da se bo položaj Verige izboljšal v kratkem času, bo skupina še naprej spremljala njeno delo, poslovanje in razvoj. C. Zaplotnik Sejmi na Gospodarskem razstavišču Dvanajst različnih prireditev stavo igrač, ki bo do konca meseca odprta med 12. in 19. uro. Naslednji četrtek pripravljajo prireditev, na kateri bodo plesali srednješolci, v sodelovanju z Mestno konferenco ZS pa bodo organizirali tradicionalno silvestrovanje. Seveda imajo pripravljen že tudi natančen razpored sejmov v naslednjem letu. Na Gospodarskem razstavišču in na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bo skupaj dvanajst sejemskih prireditev, od tega deset v Ljubljani in dve v Gornji Radgoni. Med 16. in 19. januarjem bo sej,em MODA 89, 34! jugoslovanski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov. Začetek februarja bo namenjen sklepanju pogodb za tekstilne in šport- ne proizvode za sezono jesen-zima 89. Sejem Alpe-Adria, ki poteka istočasno kot razstava ČLOVEK IN PROSTI ČAS bo od 20. do 25. marca. O učilih in šolski opremi pripravljajo jugoslovansko razstavo z mednarodno udeležbo od 10. do 14. aprila, SETEX, sejem vzorcev tkanin in oblačilnega pribora pa bo od 9. do 11. maja. Eden najbolj popularnih sejmov, sejem VINO 89, 45. mednarodni vinogradniško vinski sejem, bo od 28.avgusta do 3.septembra. Sredina septembra bo namenjena sklepanju pogodb za tek- stilne in športne proizvode za sezono po-mlad-poletje 90. Mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatike, robotike, računalništva in nukleonike, SODOBNA ELEKTRONIKA 89 - UF, pa bo med 2. in 6. oktobrom. Jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo NARAVA - ZDRAVJE bo od 15. do 18. oktobra, sejemske prireditve v Ljubljani pa se bodo končale z jubilejnim, 20. jugoslovanskim sejmom opreme za zimski šport in turizem z mednarodno udeležbo, SKI EXPO 89, ki bo od 8. do 12. novembra. Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bosta v prihodnjem letu dve veliki prireditvi. Od 3. do 7. aprila bo mednarodni sejem gradbeništva, od 19. do 27. avgusta pa pripravljajo 27. mednarodni kmetijsko-živil-ski sejem. V. Stanovnik Izguba v Turistični agenciji odseva neurejene "družinske" odnose v Alpetouru Najti mesto ob skupni mizi Škofja Loka, 21. decembra - Alpetourova Turistična agencija je v devetmesečni bilanci prikazala 68,88 milijona dinarjev izgube. V sanacijskem programu, ki ga je včeraj obravnaval občinski izvršni svet, je kot glavni razlog za izgubo navedla neplačane terjatve v višini skoraj 130 milijonov dinarjev, ki bodo predvidoma vsaj v polovičnem znesku poravnane do konca leta. V bilanci torej ne bo več rdečih številk. Vse bi bilo spet lepo in prav, če... Če bi bili posledica izgube, ki novljena, ampak konkurent, ki se je večkrat pojavljala tudi sredi minulih let, samo neplačani računi. Žal ni tako. V Alpetouro-vi Turistični agenciji imajo letos manj dela, in to predvsem zato, ker so del njenega posla prevzeli v sosednjem tozdu Potniški promet. Turistična agencija torej ni več servis članov velike Alpetou-rove družine, za kar je bila usta- mora za vse storitve, denimo, izletniške avtobuse, plačati polno ceno. Tega pritiska seveda ne more zdržati. Zaposleni v Turistični agenciii imajo že od maja zajamčene osebne dohodke. Izkušeni delavce odhajajo drugam, v zasebne turistične poslovalnice, z njimi pa gredo tudi številni poslovni partnerji. Samo v devetih mesecih letos je odšlo sedem delavcev, oktobra in novembra še dva, decembra se bodo poslovili trije. Odhaja tudi direktor Borut Mencinger. V Turistični agenciji so upali, da se bodo nekaterih polen, ki jim jih podstavljajo znotraj velike Alpetourove družine, ognili z reorganizacijo. Delovna organizacija Turistična agencija naj bi se združila s tozdom Potniški promet v sklopu delovne organizacije Promet in poslovala kot njena potovalna agencija. Referendum 15. decembra ni uspel. Kakšna usoda potemtakem čaka finančno in kadrovsko osiromašeno Turistično agencijo? Delavcem, kar jih je še ostalo (na novo jih je prišlo le sedem), pohaja volja. Napoved razsula? Škofjeloški izvršni svet je zahteval od vodilnih v sozdu Al-petour, da v razvojnem programu najdejo Turistični agenciji primerno mesto ob svoji mizi. Če se spomnimo nekaj let nazaj, je isto zahteval že nekajkrat. Očitno naj bi bila rešitev v dobro zamišljeni, a propadli združitvi pod kapo Prometa. Kaj zdaj? Ali ponovno referendum ali iskanje neke nove, drugačne poti? H. Jelovčan Sproščene marže Trgovci nameravajo s prihodnjim letom sami določati pribitek k ceni, kar seveda pomeni, da bodo od trgovca do trgovca marže verjetno različne, s tem pa seveda tudi prodajne cene blaga. Trgovci se danes na svojem poslovnem združenju dogovarjajo o sprostitvi pribitkov k ceni oziroma maloprodajnih marž s 1. januarjem prihodnje leto. Pravijo, da za to imajo zakonsko osnovo in svobodne marže utemeljujejo tudi s sproščenimi proizvajalski-mi cenami, saj je trenutno pod neposredno kontrolo le še 16,7 odstotkov cen, država pa jih določa le še 4,8 odstotkov. Svobodno se torej oblikuje 83,3 odstotkov cen. Dejstvo, da so sestanek že nekaj časa pripravljali, ne le v slovenski, temveč v vsej jugoslovanski maloprodajni mreži, prav tako napoveduje, da se bodo za svobodno oblikovanje pribitkov k ceni prav gotovo odločili. Kaj bo to pomenilo za kupce, je zlahka napovedati. V trgovinah se bo blago podražilo, predvsem tisto, ki je imelo doslej zelo majhen pribitek k ceni, pri tem pa izstopa tehnično blago. Odličen primer je posoda, ki ima zdaj določeno maloprodajno ceno in ker 18 odstotni pribitek k ceni trgovcem ne prinaša ustreznega zaslužka, posode nimajo na zalogi, kar seveda vpliva tudi na manjšo prodajo, celjska tovarna Emo pa se urejanja ograj in zaradi najrazličnejših nasvetov...« Milena pravi, da ima tajnik v takšni krajevni skupnosti, kot je Trata, kjer je veliko mladih družin in včasih hišni sveti v novoz- Mladinski prostori na Hujah - V krajevnih skupnosti Huje, Planina in Bratov Smuk je danes okrog 1700 mladih. Predsednik mladinske, organizacije v krajevni skupnosti Huje Bojan Selan je minuli teden ob otvoritvi mladinskih prostorov v kletnih prostorih krajevne skupnosti povedal, da je med mladimi na celotnem območju kar precej takšnih, ki so si želeli mladinske prostore za najrazličnejša srečanja. V vodstvu so zato tudi prepričani, da bodo z ureditvijo prostorov popestrili različne organizirane dejavnosti mladih na celotnem območju. Mladinski klub, ki so ga sami uredili, bo od ponedeljka do četrtka odprt od 18. do 21. ure, ob petkih od 18. do 24. ure in ob nedeljah od 18. do 22. ure. - A. Ž. Silvestrovanje v Gorenji vasi Gorenja vas - Za veselo razpoloženje v noči s starega v novo leto bodo letos v krajevni skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini poskrbeli člani TVD Partizan. V dvorani bodo namreč priredili veselo silvestrovanje oziroma tradicionalno novoletno zabavo. Igral bo ansambel Sora. Vstopnice za silvestrovanje po 50 tisoč dinarjev že lahko rezervirate v Kokri v Gorenji vasi. TVD Partizan Gorenja vas vabi, da se pridružite veselemu pričakovanju novega leta. A. Ž. grajenih družbenih. »'"tunovti'ijil še ne delajo najbolje, veliko dela. Vendar delo tajnika rada opravlja Njena skrb pa so tudi zanimiva predavanja vsake štirinajst dni v krajevni skupnosti, no katera so se krajani že tako navadili, da se postala že kar neke vrste obveza v- delovnem programu krajevne skupnosti. A. Ž. Spet vlak v Planico V Gornjesavski dolini, še posebej pa turistični delavci v Kranjski gori, se ogrevajo, da bi v dolini spet vozil vlak. Na sestanku občinske turistične zveze Jesenice je predsednik turističnega društva Kranjska gora Jože Borštnar glede tega povedal, da bi si veljalo skupaj z železnico ogledati opuščeno traso in z denarjem, ki bi ga potem zbrali na tem področju (in morda še kje) po predlogu Avtomontaže iz Ljubljane kupiti dieselski vlak na gumijastih kolesih. To bi bila dieselska lokomotiva s petimi vagoni. Vlak naj bi vozil od Mojstrane do Planice, znanj pa se še posebej navdušujejo pri Petrolu. Kar zadeva oživitev vlaka v Gornjesavski dolini pa je zanimivo, da se znanj zavzemajo tudi muzealci v Kranju. Menijo, da bi od Jesenic do Planice ponovno položili tir, po njem pa, kot so predlagali, naj bi spet vozil stari parni muzejski vlak, ki je zdaj »garažiran« na Jesenicah. Tretja ideja, ki je prav tako ne gre zanemarjati, pa je, da bi spet obnovili tovorni promet in prek Trbiža usmerjali tovor za severni del Italije, saj sta Sežana in Nova Gorica večkrat prenatrpani. Kaj bo iz vsega tega, je za zdaj najbrž še prekmalu ocenjevati in napovedovati. Zdaj je prav gotovo res, da železnica kakršnekoli obnove v Gornjesavski dolini sama ne bi zmogla. Če pa bi se v širši skupnosti odločili za to, bi zamisel najbrž lahko uresničili... Branko Blenkuš Nov francosko slovenski slovar SLOVARJI SO KOT ODPRTA VRATA V SVET Podbrezje - Pri Državni založbi Slovenije bo v naslednjem letu izšel novi francosko slovenski slovar, ki sta ga pripravila prof. Viktor Jesenik in Narcis Dembski. Po šestdesetih letih bo to prvi povsem izpopolnjen slovar, saj smo doslej imeli že dokaj nepopolnega Kotnikovega. Novi slovar bo imel več kot tisoč strani velikega formata. Najbrž je odveč spraševati, *akaj potrebujemo nov slovar? »Predstavljajte si, da nekaj Prevajate za šolo, iz revije za r&2vedrilo, morda kaj strokovna, pa se znajdete pred tem, d& v slovarju ni besed, ki bi bile rnorda ključne za razumevanje tega, kar potrebujete za dober Prevod. Morda se bo slišalo kot ^ala, toda oba avtorja sva se budila, da bi bil novi slovar, be-Sedilo je bilo oddano založbi Pred enim letom, uporaben tako ^povprečne poznavalce francoščine kot tudi za prevajalce in druge. Slovar bo namreč zelo iz-Popolnjen, v njem bo vrsta stvarci ki jih doslej v naših slovarjih 111 bilo. Pri tem sem si največ polagal s francosko - francoskim slovarjem, z Larousseom, nekaj tudi z nemškim jezikom. Uporabljati je pač treba veliko virov, ^a je izdelek potem dober. Soav-Dembski se je potrudil z gesli na začetne črke o in p, ostalo delo sem opravil sam.« . Pripraviti slovar je najbrž te-2aško delo. In ko je opravljeno, •J je najbrž znova treba dopolnjevati, saj je jezik živ, kot praznio. Kako popoln bo torej lahko novi slovar? »Daleč od tega, da bi bilo kako delo lahko popolno. Slovar je nagajal deset let in kar strinjal bi Se. da je to težaško delo. Toda uPam si trditi, da bo zadostoval *a naslednjih deset let in več in ?a v tem času kaj boljšega verjetno ne bomo dobili. Ker pa je jezik živa stvar, nenehno se I spreminja, bo tudi slovar ob na- Prof. Jesenik je pred dvema letoma dobil visoko priznanje za svoje prevajalsko delo - naziv viteza v redu akad-meskih palm, ki ga podeljujejo francoske Univerze za kulturno delo. Priznanje je bilo namenjeno njegovemu dosedanjemu delo, še posebej pa prevodu Prešernovih poezij v francoščino in za utrjevanje kulturnih stikov med Francijo in Jugoslavijo. Priznanje mu je podelil francoski ambasador v Jugoslaviji. Marsikdo pa tudi ne ve, da gre Viktorju Jeseniku zasluga za navezavo stikov s francoskim La Ciotatom, kar je bilo pred tremi desetletji sploh prvo pobratenje s kakim francoskim in jugoslovanskim mestom. Pred kratkim ga je za to prizadevanje odlikoval župan I .a Ciotata. slednjih izdajah dopolnjen. Vse pa se v slovar pač ne da zajeti. Teoretično seveda lahko, praktično pa bi to izgledalo tako, da bi slovar imel kar kilogram ali dva teže.« Ali pomeni za prevajalca posebno priznanje, če se mu zaupa sestava takšnega slovarja? »Morda je res tako. Ker pa sem zelo natančen človek, imam s takim delom pač le veselje. Ko so mi pri založbi ponudili to delo, sem seveda vedel, kako potreben je slovar. Poznam kolege prevajalce pri nas in po Jugoslaviji, vem, koliko je vreden dober slovar, imeli pa ga nismo. Sestava slovarja se resnično zaupa najbolj sposobnim prevajalcem in po tej plati sem vsekakor bil počaščen s tem naročilom. Slovar naj bi izšel že letos, ker pa založbe danes nimajo na pretek denarja, bo verjetno izšel do za- četka prihodnjega šolskega leta.« Ali se nameravate še kdaj lotiti tako obsežnega dela, kot je bil francosko slovenski slovar -ali pa je to enkrat v življenju kar dovolj? »Razmišljal sem o francosko slovenskem in slovensko francoskem slovarju v eni knjigi. Pred leti smo nekaj takega že imeli, avtor je bil Grad. Seveda tak slovar ne bo tako obsežen. Pri založbi smo o tem že govorili in morda bo čez čas kaj takega res tudi v knjigarnah.« Toda bolj kot sestavljanje slovarjev vas zanima drugačno prevajalsko delo. Znani ste po tem, da ste prevedli že kar lep del slovenske poezije, kar vam je osebno tudi najbolj pri srcu. »Žal so mimo časi, ko je bilo v Kulturni skupnosti Slovenije dovolj denarja, da je lahko naročila vsako leto vsaj en prevod slovenske poezije v francoščino. Prvega sem prevedel Srečka Kosovela, mislim, da je bilo to pred tridesetimi leti. Prevedel sem tudi Gradnika, Borove pesmi, Zupančiča. Na novo pa bi rad prevedel Cirila Zlobca. Prevajam tudi zamejske pesnike na primer Marka Kravosa. Zelo rad bi prevedel še celo vrsto sodobnih slovenskih pesnikov. Krasno bi bilo, če bi lahko izšel izbor poezije pesnikov mlajše generacije, antologija v francoskem jeziku.« Lea Mencinger foto: F. Perdan Novo v zbirki Vrba in Za lahko noč ŽENSKE, ŽENSKE, ŽENSKE Ljubljana - Bilo bi krasno, če bi bila moški in ženski svet lepo skupaj v enem svetu, tako kot pravijo, da v resnici je, vsaj nekateri to trde. Pa l| spet najdejo drugi, ki mislijo drugače, moški in ženske, eni in drugi, da sta to dva nasprotna si pola. Tudi med pisatelji se najdejo in lepše si tega večnega nasprotja ni dalo prikazati, kot ga kažejo nove knjige iz zbirke Vrba in Za lahko noč Prešernove družbe nedavno predstavljene na tiskovni konferenci. , Ali mora posameznik res sprejemati zakrament večine, se podrejati okolju, lju-pm, družbi, ki je gluha za individualnost -y. so vprašanja, o katerih razmišlja pisate-J'ca Marinka Fritz - Kune. Tudi odgovore ?ajde: tako kot v svoji prejšnji knjigi Pusti °akati jutri je njen odgovor na takšne dileme individualnega skoraj enak. Njene juna-J|lrije, v prejšnji in v novi knjigi, se ne po- rejajo večini, pač pa najdejo v sebi moč za ?dhod, ki v bistvu pomeni vračanje k izgu- 'jenemu ravnovesju. Prav ta pogum, ki ga 'fiajo njene ženske, pa je očitno tisto, kar je v večji ali manjši meri lastno vsakomur od ^s, pa smo kljub temu sprejeli kompromi-Se> se oddaljili od sebe, se osamili. Avtorica, f^ana po svojem prvencu, uspešnici Janov rik, je knjigo naslovila Ne verjemi vetru. O ženskah, s katerimi je drugoval Bran- ko Hofman, bi verjetno lahko nastala še kakšna knjiga - če bi bilo to sploh dovolj. Pisatelj, ki je pred desetimi leti na podoben način kot zdaj v knjigi Iskani in najdeni svet s petnajstimi slovenskimi pisateljicami in pesnicami raziskoval moški pisateljski svet, je več kot le izpraševalec. Posrečilo se mu je skozi vprašanja pisateljicam predstaviti mozaik izrazitih literarnih portretov, ki so obenem plastičen duhovni prerez časa. Nekaj takega se je na začetku tega stoletja posrečilo Izidorju Cankarju v pogovorih s takratnimi sodobniki, kar je ohranilo svežino vse do danes. V Hofmanovi knjigi portretov se prav tako razgrne slovenski ustvarjalni čas ne glede na to, da ga je pisatelj, moški torej, že pred časom ločil na dva dela. Morda bi bil poskus literarne združitve obeh ustvarjalnih svetov v eni knjigi, če že ne nadvse zanimiv projekt, pa po vsej verjetnosti zagotovo bolj celovita slika sedanje pisateljske moči pri nas - brez delitve na masculinum in fenininum. No, ženskam se ni tokrat mogel pisateljsko ogniti niti Tone Partljič s svojo novo knjigo Kulturne humoreske, prosim. O ženskah seveda piše Partljič po partljičevsko in knjigi humoresk primerno. Resnici na ljubo je treba povedati, da so kot tema ženske v tej knjigi v manjšini, saj gre za posrečen zbir aktualnih časopisnih glos, ki ne glede, da se nanašajo tudi na časovno odmaknjene dogodke, učinkujejo kot sveže in zabavno branje, kot nenarejen, neprisiljen humor. S podobnim šarmom in duhovitostjo kot pisatelj je knjigo s karikaturami opremil Božo Kos. Lea Mencinger Nova zvočna kaseta ZEMLJA SLOVENSKA, ZEMLJICA SVETA... Tik pred novim letom je prišla na police knjigarn in glasbenih trgovin poleg množice drugih kaset tudi na prvi pogled skromno, pa vendar zelo estetsko opremljena kaseta slovenskih narodnih in domoljubnih pesmi z naslovom Zemlja slovenska, zemljica sveta. i. Starejši poznavalci in sprem-JeValci zborovske glasbe se bo-i 0 spomnili, da je minilo natan- ® dvajset let, kar so Slovenski ^adrigalisti pod vodstvom diri-jptta Janeza Boleta poleg ^Pesnega koncertiranja posneli sjdi pet plošč, med njimi tudi s genskimi narodnimi pesmi-tp Plošče so že zdavnaj pošle in L^i zbor v nekdanji postavi je d Še dei slovenske glasbene zgodne. Zato se danes srečujemo : Slovenskimi madrigalisti v no-0efTi sestavu, a s še vedno enako jpZadevnim in polnim energije, j^gentom Janezom Boletom. V °orem poldrugem letu delova-W je komorni mešani zbor, ki *ie 24 pevcev, naštudiral in •^ustavil slovenskemu občin-S tri programe. Kot strokov-Jak za renesančno glasbo, je dal Janez Bole poudarek Gallusovim skladbam in skladbam sodobnikov; s takim programom in z madrigalisti se je predstavil na lanskem in letošnjem festivalu IDRIART na Bledu, letos pa tudi na ljubljanskem mednarodnem poletnem festivalu. Za kratek predah med skladbami najzahtevnejše zborovske literature, so Slovenski madrigalisti posneli 15 izmed najlepših narodnih in domoljubnih pesmi, z njimi pa so se uspešno predstavili na koncertih v Narodni galeriji v Ljubljani, v Domžalah in v Zdraviliški dvorani v Dobrni. Razen ljudske Ribe Faronike, ki je zapeta po izvirnem zapisu, so vse pesmi v priredbah naših znanih zboro-vodskih skladateljev. Dve sklad- SLOVENSKI MADRIGALISTI murni nosli-r unu»r ZEMLJA SLOVENSKA, ZEMLJICA SVETA... Slovenske narodne m domoljubne pesmi dirigent Jane/, bole bi, Zemljo slovensko Ferda Ju-vanca in Domovini Benjamina Ipavca, pa je posebej za ta zbor priredili Samo Vremšak. Poleg Medvedove Nazaj v planinski raj, najdemo na kaseti še Sovda-ško, Pa se sliš', Nocoj, pa, oh, nocoj, Zagorski zvonovi, prečudovita, a manj znana Lepo moje ravno polje, Ženka mi v goste gre, kaj ti je deklica, Sloves, Teče mi vodica, Venci veili in Marko skače. Izvedbo odlikuje enkratna interpretacija, s katero vedno navdušuje dirigent Janez Bole in ki je tako značilna zanj. Zato kaseta, ki je pred nami, ni lahko le primerno darilo posamezniku, ampak čudovito slovensko božično in novoletno darilo slehernemu Slovencu, ki lju-: bi svojo ljudsko in domoljubno pesem. M. Z. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 10. uri uprizorili Cesarično in pastirja za osnovno šolo Lucijan Seljak. Jutri, v soboto, ob 9.30 pa bodo predstavo ponovili za izven. V ponedeljek, 26. decembra, ob 9.30 bodo predstavo ponovili za osnovno šolo France Prešeren. JESENICE - V Kosovi graščini je še do sobote odprta pregledna razstava sekcije gorenjskih zlatarjev. V galeriji Kosove graščine pa je odprta prodajna razstava steklenih izdelkov Ljubice Ratka-jec Kočice. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta novoletna prodajna razstava. V galeriji Kamen razstavlja akad. slikarka Alenka Kham -Pičman. KAMNIK - V ponedeljek, 26. decembra, ob 20. uri bo v Kinu Dom tradicionalni koncert, na katerem nastopajo mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš, mešani pevski zbor Cantemus Kamnik in Simfonični orkester Domžale - Kamnik ter solisti. Koncerti bodo tudi v Domžalah. NOVOLETNI KONCERT Bled - Danes, v petek, ob 18.30 prireja oktet LIP Bled novoletni koncert v prostorih Centra za inženiring in marketing v LIP Bled. Koncertni program sestavljajo pesmi primerne novoletnemu razpoloženju, prireditev pa povezuje igralka Anica Bajt. Naslednji koncert okteta bo naslednji petek v Gorjah. KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA _KRANJ_ Kranj - Danes, v petek, ob 20.15 uri bo v dvorani kina Center tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Kranj. Ob vedrem glasbenem sporedu se bo predstavila tudi vrsta orkestralnih solistov, nastopil pa bo tudi pevec Miha Plajbes. Program povezuje Alenka Bole- Vrabec. Koncert bo obiskal tudi dedek Mraz. FANTAZIJA STEKLA Jesenice - V galeriji Kosove graščine je odprta prodajna razstava steklenih izdelkov oblikovalke Ljubice Ratkajec Kočice. Oblikovalka, ki je bila dolgo časa zaposlena v steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini, zdaj dela kot samostojni likovni umetnik in oblikuje predmete iz stekla in keramike. Večino svojega preživi med razžarjenimi pečmi v Rogaški Slatini in v ateljeju. Široke obilne vaze, v katerih plavajo kobaltne vaze s kroglo, steklene skulpture - to je prozoren svet umetnice, ki profesionalno čuti in pozna material. copovina Caka obnovo Žirovnica - Čeprav je okoli Čopove hiše navidezno potihnil hrup, pa to vsekakor ne pomeni, da je vse skupaj zastalo. Pri vsaki obnovi hiše, posebej če gre za tako staro stavbo, kot je Čopova, je treba v tako imenovani za gradnjo mrtvi sezoni, porabiti čas tudi za prepotrebno urejanje dokumentov. Pa tudi odbor, ki je vodil akcijo odkupa, še vedno redno in vestno dela, kot pravi ravnatelj osnovne šole v Zabreznici Marjan Jemec. »Stavba je za sedaj zaščitena z začasno streho, tako da se škoda ravno ne dela, čakamo pa na pomlad, ko bodo obnovo prevzeli gradbeniki. Strokovni delavci Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine so stavbo pregledali temeljito, pod ometom in pod tlakom, ugotovili, da je najstarejši del nastal pred 400 leti, da je videti ostanke gotskih oken, kar vse naj bi potem upoštevali pri obnavljanju.« Zdaj najbrž že bolj natančno veste, kaj bo v Čopovi hiši, ko bo obnovljena? »Program je narejen: v najstarejšem delu hiše bo spominska soba z vso dokumentacijo o hiši, v desnem delu hiše naj bi bila dva prostora za bodočo krajevno knjižnico, vrhnji del hiše pa bo namenjen prostoru za občasne prireditve, literarna Srečanja, del kašeje pa bi bil morda pravšnji za skladišče knjig, pa tudi razstavni prostor obenem.« Kako pa kaže z denarjem, ga bo dovolj? »Razlika, ki je ostala pri odkupu, se seveda hrani in obrestuje, kar pa verjetno ne bo dovolj niti za začetek. Obnova Čopovine bo v republiškem programu, vsaj upamo tako, nekaj pa bo potem primaknila še jeseniška kulturna skupnost. Za zdaj kaže kar dobro, smo pa seveda veseli, če še katera od šol ali kak posameznik nakaže denar na še vedno odprti žiro račun. Še so posamezniki, ki za kulturo narede kaj brez plačila: moram omeniti projektantko ing. Marjano Senčar z Bleda, ki je ponudila svoje projektantske usluge brezplačno.« Akcija slovenskih šolarjev torej gre dalje? »Seveda. Prvi korak je popolnoma uspel, to je odkup. Upam, da bo tako tudi z obnovo, le da ne vemo, kdaj bo to - čez leto, dve...« L. M. ZMAGO PUHAR RAZSTAVLJA V ŠK0FJI LOKI Škofja Loka - V galeriji ZKO - Knjižnica loške knjižnice Ivana Tavčarja te dni razstavlja kranjski akademski slikar Zmago Puhar. Ob pregledu njegovih del na dosedanjih samostojnih razstavah zaslutimo pot, ki jo je v svojem slikarskem razvoju prehodil. Na kratko bi jo lahko opisal kot prebijanje iz sivine v barvitost. Seveda sivina ni bila zgolj črno bela risba, kajti še pred nekako desetimi leti, ko je razstavil zaokrožen opus podob z motivnim svetom trav, je uporabljal barve, ki pa bi v primerjavi s sedanjo silovitostjo barvne eksplozije na najnovejših slikah resnično lahko učinkovale nežno, bledo ali delovale sivo. Nov korak v slikarstvu Zmaga Puharja je torej tudi obrat v močno barvitost, ki pa slikarju ni narekovala tudi iskanja nove snovi, kajti še vedno vztraja pri inspiraciji vegetabilnega sveta. Rastlinski svet je še danes prisoten kot temeljna snov v njegovih slikah, ki so kljub opuščanju natančnih orisov posamičnosti in celote še vedno močno vezane na predmetno predstavo. Likovno je opazna slikarjeva težnja k približevanju v abstraktno smer izražanja. Avtorju je torej naslonitev na rastlinski svet samo izgovor, zgolj ena izmed možnih spodbud, le občutljivost na eno izmed neštetih vibracij narave, ki jih slikar občuti in jih uporablja za nova likovna razmišljanja. V najnovejših slikah, ki so v bistvu le hlastni zapisi vibracij, ki so polne skoraj kričeče in nabite barvitosti, je opazen še en razvojni korak tega slikarja, ki tokrat preoblikuje rožo ali morda šopek rož v barvno polnost, ki bi se razblinila še čez robove slike, če bi ne bila podrejena skoraj ornamentalno strogi kompozicijski shemi. Podobnost z ornamentom je tisti novi element, ki je na slikarjevih novih slikah prevladal, katerega divja razgibanost se pokorava uklenjenosti v pravila, ki jih prav ornament zahteva. Morda pa je to samo zastoj pred naslednjim korakom! Andrej Pavlovec ureja LEA MENCINGER (MmmssmioiLABt. stran /podlistek, pisma, odmevi ^^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■1 Petek, 23. decembra ZABAVIŠČE NA ZELENICI Prebivalci Trubarjevega trga — Pungrada, Cankarjeve ulice, del Tavčarjeve in del Vodopiv-čeve ulice se Čudimo, kako je mogoče v kriznem času, ko ni denarja za najnujnejše potrebe kot so zdravstvo, šolstvo in za zdravila življenjskega pomena ter za ostale nujne potrebe prebivalcev, adaptirati na Trubarjevem trgu — Pungradu hišico št. 6., z okoli 45 m2, ki je bila zgrajena provizorično iz drvarnice, brez sanitarij in kanalizacije po prvi svetovni vojni. Hiša je v tako slabem stanju, da so bili prebivalci že pred tremi leti izseljeni zato, ker je bilo rečeno, da se bo hišico rušilo. To hišo, kar jo je še ostalo, nameravajo sedaj adaptirati in to z ogromnimi stroški za klubske prostore 10 članskega društva Pungrad, v katerem ni niti enega Pungra-čana, to je prebivalca Trubarjevega trga, niti Cankarjeve ulice, Tavčarjeve in Vodopivčeve, sploh nikogar iz starega mesta. Zvedeti pa tudi ne moremo, s kakršno dejavnostjo se to društvo ukvarja, baje s kulturno in gostinsko dejavnostjo. Na zelenici, ki je edina v starem mestnem jedru, nameravajo narediti zabavišče in to poleg glasbene šole, ki rabi mir za učenje, nekaj korakov od Pun-gerske cerkve in nekaj metrov od stanovanjskih hiš, kjer prebivajo večji del stari ljudje — domačini. Čudimo se, zakaj toliko ogromnih nepotrebnih stroškov, ko pa imamo v glasbeni šoli koncertno dvorano, okoli 300 metrov od tega nameravanega zabavišče je grad Kieselstein, v katerem je zadosti prostora na prostem in v dveh dvoranah ter ostalih prostorih, ki so bili urejeni za kulturne prireditve, kar je bilo že prikazano na TV. Za preureditev tega gradu so bila porabljena ogromna družbena sredstva. Ali je potrebno, da se na Pungradu zgradijo iz revita-lizacijskih sredstev gostinski prostori, kot je bilo pojasnjeno na zadnjem sestanku krajanov v krajevni skupnosti Kranj — Center s pripombo, da bo poleg te dejavnosti društvo Pungrad skrbelo tudi za kulturni dvig mladine mesta Kranj. Ali spada pijančevanje in razgrajanje, po mnenju nekaterih tudi med kulturo, se sprašujemo prebivalci tega okolja, l^rogram, ki ga je objavila kulturna skupnost občine Kranj, pa naj bi odpravil mrtvilo v starem delu mesta Kranj, kar se delno že vrši. Okoli 200 metrov od gradu Kieselstein je Prešernovo gledališče, tako da je v prostoru 500 metrov dovolj prostora za prireditve. Prebivalci tega okolja smo vsi proti adaptaciji hišice št. 6 in proti ureditvi zabavišča, spor traja že skoraj dve leti, ker je nemogoče prebivalcem v tako majhnem prostoru živeti v takem hrupu. Res je, da prebivamo v tem delu večinoma stari ljudje - domačini, več je starih nad 80 let, ki si želimo mir za teh nekaj let življenja. Zanimivo pa je, da so tudi mladi stano- valci tega dela proti prirejanju zabav na Pungradu. Toliko se govori in razpravlja o človekovih pravicah in čistem okolju, izgleda pa, da mi v tem prostoru nimamo nobenih pravic do takega okolja. O vsem tem se je razpravljalo že večkrat na KS Kranj — Center, pritožili pa smo se na vseh mogočih institucijah, toda do sedaj izgleda brez uspeha. Nič nimamo proti ureditvi stopla in muzeja v tem stolpu, smo pa proti razmetavanju denarja za neko društvo, katerega program in namen dela je vse nekaj drugega kot kulturna dejavnost. Zgoraj navedeni prebivalci s podpisi 0* Lt^VD , L I— h?«—. ZAKAJ TAKO? Svetovno znani »Trio Ix>renz« gostoval v Kranju Le redki rdeči plakati v Kranju so opozarjali na izjemen glasbeni dogodek, na gostovanje »Tria LORENZ«, 18. novembra ob 20. uri v Glasbeni šoli v Kranju. Obvestila o koncertu nisem zasledila niti na televiziji niti po radiu, kar je sicer v navadi. Vstop je bil prost, a kljub temu se nas je ob pričetku zbralo le 12 poslušalcev. Bratje Lorenz, pianist Primož, violinist Tomaž in violončelist Matija so kljub prazni dvorani zaigrali z vsem žarom in prefi-njeno muzikalno tenkočutnostjo Dvoržakovo Dumky, D. Švare Veselje po zmagi in D. Šoštako-viča Trio v E molu op. 67. Triu Lorenz iskrena zahvala za čudoviti glasbeni večer! Sprašujem se, zakaj taka sramotna udeležba na koncertu svetovno znanih mojstrov? Kje so bili glasbeni pedagogi, kje učenci Glasbene šole in ne nazadnje srednješolci kranjskih šol, ki jih ni tako malo? Ali pa je morda le bil kratek stik v obvestilu in v odgovornosti pri organizaciji? Mislim, da si v prihodnje kaj takega ne bi smeli privoščiti, saj je za kulturno življenje v Kranju sramotno slabo poskrbljeno. . Ela Teran IZ ZGODOVINE riNOB Ivan Jan (37) Boris Kidrič na Gorenjskem konec 1942 Zaradi številnih padlih borcev in voditeljev NOB vse do oktobra 1942, je bilo ob pomanjkanju vodstvenega kadra, zlasti po smrti Lojzeta Kebe-ta-Stefana (podlegel rani 20. oktA politkomisarja 1. grupe odredov in sekretarja PK KPS za Gorenjsko, treba postaviti novo vodstvo. V pomoč je tedaj iz bližnjih Polhograjskih Dolomitov, kjer je bilo tedaj osrednje slovensko vodstvo, prvič prišel Boris Kidrič, takrat politkomisar glavnega poveljstva. To je mogel zato, ker je bil tisti bunker-sod blizu demarkacijske" črte, skrilo dobu- četrt ure hoda nad Poljanami. Takrat je s tovariši Maksom Krmeljem, Vinkom Hafnerjem in še nekaterimi organizatorji, ki so prišli v nov pokrajinski komite, govoril o perečih organizacijskih vprašanjih, 0 poživitvi političnega in vojaškega delovanja,največ pa o pereči mobilizaciji. 1 >asi ravno je prišel le do obrobja Gorenjske in Si ni mogel dobro predstavljati, kako hude razmere vladajo po osrednjem predelu pokrajine, zlasti še na levem bregu Save, je vendarle ugotovil,, kako nevarni so oku- . patorjl z gestapom in kako je treba odkriti domače organizatorje bele garde. Ob moči okupatorja je tUdi ugotovil, da bo Gorenjcem zaradi velikih izgub treba spet ččposlati občutno pomoč. Poglavitna pa je bila vendarle mobilizacija, kajti Nemci so naglo pripravljali nabore in vpoklic v svojo vojsko! V zvezi s tem obiskom je 1. decembra 1942 med drugim pisal Centralnemu komiteju, oz. njegovemu tedanjemu sekretarju Francu Leskov-šku-Luki: ^...Dejansko raste situacija narodne Vstaje. Nemci pripravljajo splošno mobilizacijo... Če bomo /c mi pokazali dovolj sile, bo vse šlo v hribe... Čete so namreč kljid) dobri — po mojem celo odlični morali zaradi neprestane defenzivne in zgolj diverzantske taktike... sila zredneirane in tudi izčrpane, \ujno je treba poslati, in to takoj, ti$ti bataljon, O katerem sme Zadnjič skleni li...Prosim te. da tO pospešiš... Prostovoljci naj se zbirajo kar r odredu mojega izhodišča (v Dolomitskem odred u)...kljub lemu da sem bil sam nas- protnega mnenja,da se pošlje sem vsaj za 14 dni brigado, predlagam z vso odločnostjo, da pride sem...« Potem pravi: »kajti tukaj gre za res velike stvari, ki bodo odmevale po vsej Sloveniji«. Vendar na Gorenjsko ni bilo ne bataljona, ne Šercerjeve ali kake druge brigade, da bi pomagala oživeti ofenzivnost, h kateri je tako priganjal Kidrič. Pri tem pa ni proniknil do vzrokov o de-fenzivnosti in zakaj je bila na Gorenjskem možna le diverzantska taktiku, ki je bila tod zaradi okupatorjeve moči edino pravilna. Tedaj se ni uspel seznaniti z okupatojevo močjo in je zaradi nastopanja raztrgancev celo sodil, da Nemcem primanjkuje lastnih sil. Uštel se je v svoji sodbi, saj je bilo tedaj na Gorenjskem čez 3.000 oboroženih okupatorjevih mož, podprtih z nevarnimi raztr-ganci. Kidrič je hrabril pokrajinsko vodstvo in mu zagotavljal, da bo le lastna ofenzivnost prebivalstvu ponovno vlila vero v moč NOB. Opozoril pa je še na dvoje: 1. da se bo veliko fantov pustilo po Nemcih mobilizirati, čeprav bi morda raje šli k partizanom in 2. da se lahko ponovi lanski — decemberski — množičen in preveč spontan odhod ljudi v hribe (dasiravno je bila vstaja organizirana). To je držalo, a držalo je tudi, da je bika na Gorenjskem zaradi silovite nemške okupacije možna in uspešna le postopna rast partizanskih enot. Tudi Kidrič je kot član osrednjega slovenskega vodstva NOB kljub pronicljivosti tudi in še vedno želel množičnejšo vstajo na Gorenjskem. Razumel pa je, da tega ne bo mogoče doseči, če iz Ljubljanske pokrajine ne bo pomoči. Le-te pa ni bilo, zato so težave ostajale. Premagovati jih je bilo treba s tistimi pičlimi lastnimi silami, ki so na zimo 1942/43 še ostale. Vendar je Kidričev Obisk V Poljanski dolini veliko prispeval k razčiščevanju vprašanj o ofenzivnosti, mobilizaciji, širjenju NOB, zatiranju sovražnika. Prihodnjič: Spopad na Kostanjski planini. Novoletne prireditve za tržiške otroke Igrice in dedek mraz Tržič, 22. decembra - Ob pričakovanju novega leta Dru štvo prijateljev mladine v Tržiču pripravlja nekaj zanimivil prireditev za otroke. Skupaj s krajevnimi skupnostmi organi zirajo lutkovne prireditve Polonce Kovač, Kaj mora sovi opraviti pred zimo. Predstavo bo izvedla skupina Smeh i: Mladinskega gledališča Tržič, predstave pa bodo v petek, 23 decembra, ob 8. uri v OŠ Podljubelj, ob 10. uri v OS Lom, ol 15. 30 v OŠ Križe in ob 17. uri v tržiški knjižnici. V soboto 24.decembra, bo prireditev ob 9. uri v domu družbenih organi zacij v Pristavi, ob 10.30 uri v DDO v Sebenjah, ob 14.30 uri j gasilskem domu v Bistrici, ob 16. uri v OŠ Kovor, ob 17.30 ur v Mladinskem domu na Ravnah. V nedeljo, 25. decembra, b< predstava v domu družbenih organizacij v Seničnem ob 9. uri v DDO v Jelendolu ob 10.30 uri, v DDO v Lešah ob 14. uri in DDO na Brezjah ob 16. uri. Otroci iz vrtcev si bodo predstave ogledali v ponedeljek, 26. decembra. Predstavo je režiral Bo ris Kuborič, lutke pa je izdelala Marija Šmid. V Križah, Trži ču, Pristavi, Sebenjah, Bistrici, Kovorju, na Ravnah, v Seni čnem, Jelendolu, Lešah in na Brezjah bo po predstavi otroki obiskal dedek Mraz. Novoletna prireditev za otroke z obiskom dedka mraz« bo v sredo, 28. decembra, ob 15.30 uri, na tržiškem drsališču Prireditev bodo izvedli člani Mladinskega gledališča iz Trži ča, vodila pa jo bo Bojana Kališnik-Sušnik. Učenci vseh treh tržiških osnovnih šol si bodo v okviri gledališkega abonmaja v dneh od 28. do 30. decembra ogledal igro Sapramiška v izvedbi Mladinskega gledališča Tržič in j režiji Tomaža Kodra ter Ide Grame. Učenci višjih razredo\ bodo uživali ob humoreskah Charlija Chaplina. V. Stanovnil VABILO Občinska organizacija Rdečega križa Kranj v sodelovanju J Občinskim štabom za civilno zaščito občine Kranj vabi občane v brezplačni 54-urni tečaj prve medicinske pomoči. Nudimo vam ustrezne učbenike, strokovno teoretično M praktično znanje, ki ga posredujejo zdravniki in medicinske se-stre, strokovni sodelavci Rdečega križa. Pridobljeno znanje boste lahko uporabili za nuđenje prve pomoči sebi in drugim. Po uspešno opravljenem tečaju pridobite znanje in naziv bolničarja. Prejeli boste potrdilo oziroma verificirano izkaznice Skupščine Rdečega križa Slovenije. Še posebej vabimo tiste občane, ki jim je to znanje potrebne pri vsakdanjem delu na delovnem mestu. Tečaj traja predvsem tri tedne, v popoldanskem času. Dokončni program tečaja boste prejeli pred pričetkom. Za dodatna pojasnila se lahko oglasite vsak dan od 7. do 14 ure, ob sredah od 7. do 16. ure v Občinski organizaciji Rdečega križa Kranj, Cesta .JLA 16 (za gasilci oziroma zavarovalnico), ali po telefonu 25-564 Predsednik komisije za prvo pomoč dr.Ivan Rauch Iskra ISKRA INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ p.o. KRANJ, Savska loka 2 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije ponovno objavljamo prosta dela VODENJE FINANČNEGA RAČUNOVODSTVA Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo - ob izpolnjevanju splošnih pogojev: — zaključeno VII. ali VI. stopnjo izobraževanja ekonomske usmeritve — dve leti delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi v časopisu na naslov: Iskra Industrija za električna orodja Kranj, Šplošno-kadrovsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj. Za vse informacije nas pokličite po tel.: 064-22-221, int: 23-29. Slavka Šarčevič IZ BELEZNICE SOCIALNEGA DELAVCA t Nisem ga motila, ko se je pogreznil vase in molčal. Pustila sem ga, a v meni so se oglasile besede, ki jih je govorila njegova žena in čakala sem, kaj mi bo Marko še povedal. Vedela sem, da tisto najvažnejše šele pride. »Ženo sem čakal in čakal. Vse pogosteje in vse več dela je imela in ostajala je vse dalj v službi. Začel sem jo spraševati, kdaj je šla iz službe, kdo je še delal in kako dolgo bo še trajalo to delo. Odgovarjala mi je, da je delala s to in to kolegico, da je delal ves oddelek in neštetokrat je očitala, da jo zasledujem, da se obnašam, kot da ji ne verjamem. Toda za mene vse to ni bilo dovolj. Nekega dne mi je zjutraj zopet rekla, da naj pridem pravočasno domov, ker bo ostala dalj časa v službi in naj jaz vzamem otroka iz vrteča. Toda tega dne sem sredi popoldneva skočil do njene službe. Vratar mi je povedal, da ni nikogar več v pisarni in da je moja žena odšla iz službe takrat kot vsi drugi. Ničesar ji nisem rekel, ko se je vsa izmučena pozno vrnila domov. Bil sem tiho in sklenil, da bom večkrat malo pokontroliral, če je v službi. In res ni bila nikoli v službi, ko sem povprašal po njej. Ko je prišla nekega dne zelo Dozno domov s ti- ure društvo tel. 21860 stim njenim izmučenim izrazom na obrazu, a sem vedel, da ni bila v službi, sem planil, nisem se mogel več vzdržati. Planil som vanjo, jo zagrabil za ramena in zahteval, naj mi pove, kje je bila, kod hodi, s kom hodi. Zahteval sem, da mi pove, kaj se dogaja z njo. Priznala je. Priznala, da ima že dalj časa prijatelja, kajti če sem si jaz dovolil imeti ljubico, ima tudi ona pravico imeti prijatelja, mi je kot kamen vrgla v obraz. Prebledel sem, vsa kri mi je butnila v glavo. V meni je vse vrelo. Dvignil sem roko in jo udaril in še in še. Pretepel sem jo tako, da drugi dan ni šla v službo,« je tiho zaključil in še bolj tiho nadaljeval: »In s tistim dnem se je začel v moji družini pekel. Ženo sem zasledoval, ona je še naprej ostajala z doma, jaz sem varoval otroka in v vsem trpljenju začel pozabljati na njiju.« »In vi in moja žena pravite, da pijem,« je nenadoma povzdignil glas, in sicer tako močno, da sem se zdrznila. »Pijem, res pijem'in še in še pijem. Toda ne pijem, ker brez alkohola ne bi mogel živeti. Pijem zato, ker mislim, da bom pijan pozabil na to, kar se dogaja z nama. Pijem iz nemoči, pijem iz obupa.« »Od kdaj pijem? Saj želite to vedeti? Nikoli nisem resnično pil. Res je, da nisem bil abstinent, saj sem popil kdaj kakšen kozarec v družbi in tudi skupaj z ženo sva kaj popila, a ne spomnim se, da bi bil kdaj pijan vse do tistega dne, ko sem prvič dvignil roko na ženo. In še takrat, ko sem jo udaril in pretepel, sem bil trezen — trezen, kot sedaj. Napil sem se šele pozneje, napil sem se iz obupa.« »Od tedaj dalje, a to traja že več let, sem se napil vsakokrat, ko žene ni bilo pravočasno domov. Napil sem se doma, ko sem jo čakal, napil sem se, ko sem jo iskal, napil sem se, ko sem jo šel iskat, a sem se ustavil v prvem bifeju in se od tam vrnil pijan domov. Če je bila žena že doma, ko sem se vrnil, sem jo pretepel, a če je nj bilo, sem zaspal in se zjutraj zbudil z gnusnim občutkom zaradi sebe in zaradi nje.« Vprašala sem ga, kako dolgo že traja ta pekel, kot pravi on, in kako je sedaj med njim in ženo. »Nekaj let je trajal ta pekel, vendar sedaj že dalj časa ne pijem tako zelo in tudi roke že dolgo nisem položil na ženo. Le pred nedavnim sem jo zopet udaril, pa je ne bom več, ker tako nič ne pomaga. Da želel sem imeti urejeno, lepo družinsko življenje, kjer bi se z ženo p vsem pogovarjala in pogovorila, kjer bi bila kot eden, a vsa ta leta in vse to, kar sem vam povedal, ima za posledico to, da sva si odtujena in da se o nama sploh več ne pogovarjava, saj če začne eden ali drugi kakšen bolj intimen pogovor, sva takoj pri očitkih in če je kdo plačal »skok prek plota«, tedaj sem plačal jaz.« Ko je končal svojo izpoved, som ga vprašala, kaj misli glede pitja ali meni, da je alkoholik, ali misli, da bi prenehal s tem močnim občasnim opijanjem, če bi se razmere med njima uredile. Bila sem presenečena, ko je začel odgovarjati na moja vprašanja. »Po mojem mnenju bi se še vzdržal v tistem smislu, da bi pil v mejah normale in da se ne bi tako močno opijal, le če ne bi bilo vsega tega, kar me sili v pitje, če žena ne bi imela drugih moških. A vi mislite drugače, prosim, povejte mi. pripravlj sem na vse. Pripravljen sem se tudi zdraviti, 1 želim obdržati družino, ženo in otroka. Mislim i da bi se le morala najprej spremeniti žena.« Z Markom sva se še dalj časa pogovarjali zdravljenju, o tem, kako poteka zdravljenje, s te da sem poudarila, da če bosta on in žena resniC. vključila v zdravljenje in si želela pomagati, mislim, da bi bilo umestno, da se začnemo tal pogovarjati o zdravljenju. Rekla sem mu, da bi morala izpeljati vrsto postopkov in da se bova videla ter se še pogovarjala. Marko se je zahvalil za razgovor in odšel. Moja naslednja naloga je bila, da sem se r ■ • socialne službe v podjetju, kjer je bil Marko . slen, obzirno pozanimala, kako je z njim, če in / z njim kaj problemov, če pije in podobno. Zvedela sem, da je discipliniran in dober d' vec in da ne dela nikakršnih prekrškov, da p dogaja, da vzame tu in tam kakšen dan dor ne da bi predhodno povedal. Domnevajo pa, , z njim nekaj dogaja, ker postaja vse bolj zaprt in zaradi tega pri delu tudi manj zbran, mene je bilo dovolj. Poklicala sem ženo. Z njo sva se pogovar/ kot stari znanki. Bila je sproščena in je rekla, ni bilo doma nič težav z Markom, ko je prišel mene. Nasprotno povedal je, da sva se lepo poi varjala in tudi pogovorila. Ženi sem povedala, da se Marko ne upira ev< tualnemu zdravljenju, vendar bom imela še pr<"1 dela preden uredim vse, kar je potrebno. Pov' sem ji, da se morava najprej midve pogovc njenem sodelovanju pri zdravljenju in še c gih problemih, ki jih je treba razrešiti. Me »g| izgleda takoj razumela, kaj sem imela v i 1 saj je dvignila glas in rekla: (SL NADALk. 9 TVSPORED 23. decembra 9.50 Video strani 10.00 Mozaik 11.00 Svet na zaslonu 11.40 Po sledeh napredka 12.20 P. Moustiers: Afera Caillaux, ponovitev francoske nadaljevanke 13.20 Video strani 15.35 Mozaik 16.35 Poročila 16.45 Video strani 16.50 Spored za otroke in mlade vrnitev »Antilope«, angleška nadaljevanka 11/13 17.20 Človek in čas: Dolga zimska noč, izobraževalna serija TV Novi Sad 17.45 Rogaška Slatina : Podelitev priznanj športnikom Slovenije, prenos 18.20 Zgodbe iz življenja rastlin: Zavojevanje kopnega — Razvoj lesa, francoska poljudnoznanstvena serija 2/13 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20 25 R Mcdonald: Melba, avstrijska nadaljevanka 21.15 Propagandna oddaja 2120 Čas negotovosti: Demokracija, angleška dokumentarna serija 12/12 22.20 TV dnevnik 22.35 Gostja iz Sans-Soucija, francoski film 0.25 Video strani _ II program TV Ljubljana 19.00 Domači ansambli 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz koncertnih dvoran: L. Van Beethoven: Missa SoLemnis 21.45 En avtor — en film 22.20 Garbijela, brazilski film _TV Zagreb I. program 8.20 Poročila 8.25 Poleti, pesem, oddaja za otroke 8.55 TVvšoli 10.30 Poročila 10 30 TVvšoli 12 30 Poročila 14.20 TVvšoli 15.20 Poročila 15.25 Prezrli ste — poglejte 17.25 Poročila 17.30 18.00 18 30 18 40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.55 22.00 22 20 Poleti pesem, oddaja za otroke Znanost: Dosežki v genetiki Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Kriminalistična zgodba, ameriška nadaljevanka Kviz TV dnevnik O sole mio, kulturni magazin 23.30 BIS. nočni program: Sokolov greben, ameriška nadaljevanka 1.30 Poročila SOBOTA 24. decembra 7.55 Video strani 8.05 Ortoška matineja 8.20 Lonček kuhaj: Mlečna kaša 8.25 N. Simončič: Čmrlj iz Kolorada 8.55 V. Bitenc:Zlati čeveljčki 9.15 Ljubo doma, kdor ga ima^ oddaja TV Zagreb 9.45 Čiračara, angleška nanizanka 10.10 Naša pesem 88, ponovitev 10.40 Izbor Tedenske programske tvornosti 11.20 Video strani 15.55 Življenje na Missisipiju, ameriški mladinski film 17 45 Poročila 17.55 Video strani 18.00 Zgodbe iz življenja rastlin: Obdobje velikih novosti — semenska zasnova in seme, francoska poljudnoznanstvena serija 18.25 Kratki film 18.45 Risanka 18 55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TV okno 19 18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20 25 Žrebanje 3x3 20 35 S.Conran: Čipke, ameriška nadaljevanka 2125 Propagandndna oddaja 21 30 Križ kraž 23.00 TV dnevnik 23.15 Družina in tradicija, dokumentarna oddaja 23.45 Ženska, ki jo je ljubil, ameriški film 1 20 Video strani II. program TV Ljubljana 17.00 18.15 18.30 19.30 20 10 23.00 Šabec: DP v rokometu— Metaloplastika : Pelister, prenos Rezerviran čas Več kot igra, ponovitev TV nadaljevanke TV dnevnik My fair Ladv, ameriški film Izbor iz satelistkih programov I. program TV Zagreb 9.00 10.30 10.35 12.05 15.30 16.00 16.45 16.50 17.00 18.30 19.15 19.30 20.00 20.15 21.55 22.10 22 40 0.40 TV v šoli, izbor Poročila BIS, ponovitev nočnega programa Rezerviran čas Narodna glasba Sedem TV dni Poročila TV koledar Šabac: DP v rokometu — Metaloplastika : Pelister, prenos Med nami, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Rezerviran čas Benjamin, francoski film TV dnevnik I. proletarska brigada, dokumentarna oddaja Noč in dan Poročila NEDELJA 25. decembra 10.30 Video strani 10.40 Otroška Matineja: živ žav 11.30 Vrnitev »Antilope«, ponovitev 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Družina včeraj in danes, ponovitev dokumentarne oddaje 14.00 Domači ansambli: 35 let z Avseniki 14.50 S. Conran: Čipke, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.40 Video strani 16.10 Prisluhnimo tišini 16.50 Poročila 17.00 Video strani 17.05 Kolo sreče, ponovitev 18.20 Zgodbe iz življenja rastlin. Arhitekt in cvet, francoska poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 15.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 M. Buh — A. Tomašič: Čisto pravi gusar, TV nadaljevanka 20.55 Žrebanje podarim dobim 21.10 Propagandna oddaja 21.15 Zdravo 22 45 Video strani II. program TV Ljubljana 10.00 Danes za jutri 13.00 Anglunipe 13 15 Športno zabavno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Življenje v vesolju, poljudnoznanstvena serija 20 30 Poezija 21.00 Človek za vse čase, angleški film 23.00 Eksperimentalni satelitski program _TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.20 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Potopis, izobraževalna oddaja 13.30 Kulturna dediščina, izobraževalna oddaja 14.00 Moja teta Dudu, gruzijski mladinski film 14.50 Cabaletta, oddaja resne glasbe 15.35 Dokumentarni mozaik 16.25 Zbogom orožje, ameriški film 18.55 Risanka 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo 21.05 Benjamim, francoski film 22.40 TV dnevnik 23.00 Noč in dan 01.00 Poročila PONEDELJEK 26. decembra 9.50Video strani 10.00 Mozaik 10.15 Naš utrip 10.30 Gigi, ameriški film 12.20 Video strani 16.00 Poročila 15.10 Video strani 16.15 Mozaik, ponovitev 16.30 Naš utrip 16.45 Žrebanje podarim — dobim 17 00 Spored za otroke in mlade, Ljubo doma kdor ga ima, oddaja TV Zagreb 17.30 Naravno zdravljenje, dokumentarna oddaja 18.00 Zgodbe iz življenja rastlin: Ljubezen cvetov, francoska poljudnoznanstvena serija 18.25 Novoletno odštevanje 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TV dnevnik 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 Ciklon Tracv, avstralska _ nadaljevanka 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Aktualno: Kako v leto 1989? 22.10 G. Bizet: Sinfonija št. 1 v C-duru 22.40 TV dnevnik 22.55 Vidno strani __II program T V Ljubljana 17.00 Izbor iz satelitskih prgramov 18 00 Beograjski TV program 18 55 Premor 19.00 Indirekt 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški včer 21.10 Apartma, ameriški film 23.10 Izbor iz satelitskih programov TV Zagreb I. program 825 Poročila 8.30 Pojdi tja, ne vem kam, oddaja za otroke 8.45 Miti in legende 9 00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 15.20 Poročila 15.25 Prebrali ste poglejte 17.25 Poročila 17.30 Pojdi tja, ne vem kam, oddaja za otroke 17.45 Miti in legende 18.00 Nekaj več, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in čeke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Mikuljan: Smrt letnega časa, drama 21.30 Znanost: Ali se pripravljamo za XXI. stoletje 22.15 TV dnevnik 22.35 Nočni spored Od našega dopisnika, retrospektiva TOREK 27. decembra 9.50 10.00 11.00 11.20 15.50 16.50 17.00 17.05 17.05 17.10 18.00 18.25 18.55 19,00 19.01 19.13 19.22 19.30 19.55 20.10 22.05 22.10 22 25 23.25 Video strani Mozaik: Šolska TV Angleščina Video strani Mozaik Poročila Video strani Spored za otroke in mlade Lonček, kuhaj: Jajca s kislo smetano M. Buh-A. Tomašič: Čisto prav gusar Zgodbe iz življenja rastlin Novoletno odštevanje Video strani Vreme Obzornik TV okno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme U. Betti: Zločin na Kozjem otoku, predstava slovenskega mladinskega gledališča ljubljana Propagandna oddaja TV dnevnik Osmi dan, oddaja o kulturi Video strani II. program TV Ljubljana 16.40 Izbor iz satelitskih programov 17.40 Angleščina 18.00 Beograjski TV program 19 00 D J TOP 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni ropot 20.45 Žrebanje lota 20.50 Bogastvo na robu morja: Sol, dokumentarna oddaja 21.25 Lok — Izročilo in sporočilo 22.10 Izbor iz satelitskih programov _TV Zagreb I. program 8.30 Poročila 8.35 Pionirski dnevnik 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.30 TVvšoli 12.30 Poročila 14.20 TVvšoli 15.20 Poročila 15.25 Prezrli ste poglejte 17.25 Poročila 17.30 Pionirski dnevnik 18.00 Od zakona do vlaganja 1830 Risanka 18.40 Številka in čerke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 TH. Mann:Felix Kruli, nemška nadaljevanka 21.10 Teme in dileme, kontaktni magazin 23. Noč in dan LOOPoročila SREDA 28. decembra 9.50 Video strani 10.00 Mozaik 12.55 Video strani 15.10 Mozaik 16.10 Poročila 16.20 Video strani 16.25 Angleščina, 59 lekcija 16.45 Spored za otroke in mlade 17.30 Po neskončnosti sveta: Izziv belih kordiljeov, izobraževalna oddaja TV Zagreb 18.00 Zgodbe iz življenja rastlin: Ples ptic in vampirjev, francoska poljudnoznanstvena serija 18.25 Novoletno odštevanje 18.55 Video strani , 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 119.55Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 Igralec: Portret slovenskega igralca Poldeta Bibiča 20 45 Propagandna oddaja 20.50 Film tedna 23.05 TV dnevnik 23.20 Mali koncert 23.45 Video strani II. pro gram TV Ljubljana 16.15 Izbor iz satelitskih programov 17.15 Video godba 18.00 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer 21.30 Poročila 21.35 Svet na zaslonu 22.15 Svet poročila _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Pripovedovalec, oddaja za otroke 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.20 TVvšoli 15.20 Poročila 15.25 Prezrli ste poglejte 17.25 Poročila 17.30 Pripovedovalec, oddaja za otroke 18.00 Od zakona do vlaganja, izobraževalna serija 18.30 Risanka 18.40 Številka in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Čaj v Arhimedovem vrtu, francoski film ČETRTEK 29. decembra 9.50 Video strani 10.00 Mozaik: šolska TV 10.30 Slovenski ljudski plesi 11.00 Nekateri so za vroče, ameriški film 13.00 Video strani 15.45 Mozaik 16.45 Poročila 16.55 Video strani 17.00 Spored za otroke in mlade 17.30 Slovenski ljudski plesi 18.00 Zgodbe iz življenja rastlin 18.25 Novoletno odštevanje 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV obzornik 19.13 TV okno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.44 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 Tednik 21.10 Propagandna oddaja 21.15 J. B. Pristfv: Zbledeli blišč. angleška nadaljevanka 23.00 TV dnevnik 23.15 Retrospektiva jugoslovanskega filma 0.45 Video strani _II. program TV Ljubljana 17.00 Izbor iz satelitskih programov 18.00 Beograjski TV program 19.30 TV tednik 20.00 Obarvana svetloba 23.30 Poročila 22.35 Življenje knjige 23.05 Izbor iz satelitskih programov RADIO PETEK. 23. decembra: Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program glasba 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci 8 05 Radij ska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Rezervirano za... 12.00 Poročila - na današnji dan 12 30 Kmetijski nasveti 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 14.05 Jeziki jugo slovanskih narodov in narodno sti - 15.30 Dogodki in odmevi 15.55 Zabavna glasba 16.00 Vr tiljak želja in £P - 17 00 Studio ob 17.00 in glasba 18.00 Minute z ansamblom bratov Avsenik 18.15 Gremo v kino - 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Pojemo in godemo 20.00 Mladi mostovi 20.30 23.00 Slovenci po svetu 23.05 Lite/arni nokturno - Luis Aragon: Pesmi - 23.15 Oddaja o morju in pomorščaki in glasba 00.05-4.30 Nočni program glas ba SOBOTA, 24. decembra:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glas ba 5.00 Poročila 5.50 Rekrea cija 6.50 Dobro jutro, otroci 8.05 Pionirski tednik 9.05 Pogo vor s poslušalci - 10.05 Sobotna matineja Radijski portret 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 11.20 Minute za staro glasbo 12.30 Kmetijski nasveti 14 00 Poročila 14 05 Glasbena panorama - 15.00 Radio danes, radio jutri 15 10-15.25 Popoldanski mozaik 15 30 Dogodki in odmevi -15 55 Zabavna glasba - 16.30 Srečanje republik in pokrajin 17 00 Studio ob 17 00 - zunanjepolitični magazin 18.00 »Zimski palčki« - iz baleta Bohuslava Martmuja 18.30 S knjižnega trga - 19.35 Lahko noč, otroci 1945 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta - 2000 Radio na obisku - S. Teršek: Družinska paberkovanja - 23.05 Literarni nok-turo - Miran jarc: Vaza s tubero-zami 0005-500 Nočni program, glasba NEDELJA, 25. decembra: Prvi program 5.00 8.00 Jutranji program, glas ba 5.50 Rekreacija - 7.30 Zdra vo, tovariši vojaki 8.05 Veseli tobogan - 9.05 Se pomnite, tova riši 10.05 Nedeljska matineja 11.00-16.00 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo - 13.20 14.15 Za naše kmetovalce 17.05 Ne deljska reportaža 17.30 Pojo amaterski zbori 18.00 Humore ska tega tedna - Pelham Grenvil le VVodehouse: Pravi prijem 19 00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci 20.00 22.00 V nedeljo zvečer - 23.05 Literarni nokturno Florjan Lipuš: Cesta 24.00 Poročila 00 05 4.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 26. decembra: Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program, glas ba 5.00 Poročila 5.50 Rekrea cija - 6.50 Dobro jutro, otroci -8 05 Glasbena lepljenka - 8.25 Ringaraja 1005 Tekoča repriza 11.05 Izbrali smo... Mozarta in Havdna - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 14.05 Ponedeljkov križemkraž 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00 in glasba - 18.00 Minute z ansamblom Štirje kovači - 18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Ljudske pesmi v obdelavi slovenskih skladateljev - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno Borut Petrovič: Pesmi 00.05 5.00 Nočni program, glasba TOREK, 27. decembra:_ Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glas ba - 8.05 Radijska šola za sred njo stopnjo - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Aktualni problemi marksizma 12.10 Pojemo in go demo 15.55 Zabavna glasba 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia- Maribor) 19 35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z an samblom »Greentovvn jazz band« - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 21 05 Od premiere do premiere Glasbeni in-termezzo 22 20 Iz naših spore dov - 23.05 Literarni nokturno -Daniel Storž: Pesmi - 00.05-5.00 Nočni program, glasba SREDA, 28. decembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glas ba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Instrumenti se vrstijo - 10.05 Re zervirano za... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 15 55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba 18.00 Minute z ansamblom Vilija Petriča - 18.15 Naš gost - 19.00 Radijski dnev nik - 19.35 Lahko noč, otroci -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - ing. Štefan Trajko-vič - 23.05 Literarni nokturno Ronald Frame: Mišica v drevesu 00.05-4 30 Nočni program glasba - ČETRTEK, 29. decembra: Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program, glas ba - 5 00 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - na da našnji dan 12.30 Kmetijski na sveti - 12 40 Od vasi do vasi -14.05 Za mlade radovedneže 14.20 Iz glasbenih šol 14.45-15.25 Popoldanski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi 15.55 Zabavna glasba - 18.00 Mi nute z ansambloma: Jože Pri -všek in Kvartet godal 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z Big bandom RTV Ljubljana -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literar ni večer - Ivan Tavčar: Izza kon gresa iz cikla »Slovenski roman« 22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni nokturno - Lise Blaushild: Priča - 00.05 4 30 No čni program, glasba radio tri glav Jesenice Petek, 23. decembra: 16.00 Pričetek programa, 16 05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna, 16 30 Domače novice, 16.45 - Obvestila, 17.00 Ka men spotike: Kje parkirati pred jeseniško bolnišnico? Kdaj izdajati zdravila v lekar nah?, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.20 - Zaključek programa Sobota. 24. decembra: 16.00 - Obvestila, 16.30 Domače novice, 16.45 - Moja je lepša kot tvoja, glasbena od daja z lestvico narodnozaba-vne glasbe, 17 45 Ekonomska propaganda in obvestila, 18.00 - Čestitke poslušalcev, 18.55 Zaključek programa. Nedelja. 25. decembra: 11.00 Mi pa nismo se uklonili: O partizanskem dezerterju Janku Trojarju in njegovi likvidaciji, 11.30 - Obvestila, 12.00 -Nedeljsko popoldne Radia Triglav — vmes čestitke poslušalcev in EP, 16 00 - Zaključek programa. Ponedeljek. 26. decembra: 16.00 Obvestila, 16.30 - Čestitke poslušalcev in EP, 18.15 - Športni pregled, 18.35 Mi nute za resno glasbo, 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Torek, 27. decembra: 16.00 - Obvestila, 16.30 - Domače novice, 16.45 Obvestila, 17.00 Torkov utrip, 1800 Čestitke poslušalcev in EP, 1835 Novosti iz zabavne glasbe, 18 55 - Pregled dogod kov jutrišnjega dne in zaključek programa. Sreda. 28. decembra: 16.00 Obvestila, 16.30 - Do mače novice, 16 45 Obvestila, 17.00 - Aktualno, 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 Novosti iz narodnozabavne glasbe, 18.55 Pregled dogod kov jutrišnjega dne in zaključek programa. Četrtek, 29. decembra: 16.00 Obvestila, 16.30 Domače novice, 16.45 - Obvestila, 17.00 Tema dneva: V pri čakovanju Novega leta, 17.45 -Obvestila, 18.00 Čestitke po slušalcev in EP, 18.25 - Danes so rekli ... , 18.35 Vedno zelene melodije, 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa KINO KRANJ CENTER 23. decembra: amer. akcij, thril ler film PRVI NA POTEZI ob 16 in 18. uri, NOVOLETNI KON CERT ob 20.15 uri, 24. decembra: amer. thriller film PRVI NA POTEZI ob 16., 18 in 20. uri, pre miera amer. fant komedije ČU DEŽ V 8. ULICI ob 22. uri, 25. decembra: Šved. risanka HEIDI ob 10. uri, Šved. film MOJE PASJE ŽIVLJENJE ob 15. uri, amer. akcij, thriller film PRVI NA POTEZI ob 17. in 19. uri, premiera amer akcij, filma ŽENSKE KOMANDOSI ob 21. uri, 26. decembra: i amer. akcij, film ŽENSKE-KO MANDOSI ob 16., 18. in 20. uri, 27. decembra: amer. akcij, film ŽENSKE KOMANDOSI ob 16. in 20. uri, 28. decembra: amer. ak cij. film ŽENSKE-KOMANDOSI ob 16., 18. in 20. uri, 29. decembra: amer fant. komed. ČUDEŽ V 8. ULICI ob 16 in 18. uri, FILMSKI ČETRTEK: amer. drama SILKVVOOD ob 20. uri KRANJ STORŽIĆ * 23. decembra: amer. erot. film SVET SEKSA ob 16., 18. in 20. liri. film ni primeren za otroke!, ^ decembra: amer. akcij, film PROGRAMIRANA ZA UBIJA NJE ob 16 in 20. uri, amer. thriller film DVORIŠČNO OKNO ob 18. uri, 25. decembra: amer thriller film MORILSKI AVTO ob 14. in 18. uri, ital. erot. komedija MONTE CARLO - RAJ ZA BO GATE ob 16. uri, film ni primeren za otroke!, premiera ital. komed. SUPER LEPOTEC ob 20. uri, 26. decembra: Ni kinopredstavl, 27. decembra: ital komedija SU PER LEPOTEC ob 16., 18. in 20. uri, 28. decembra: ital. komedija SUPER LEPOTEC ob 16, 18. in 20. uri, 29. decembra: amer. thriller film DVORIŠČNO OKNO ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 23. decembra: Šved. film MOJE PASJE ŽIVLJENJE ob 16 in 18 uri, premiera amer. akcij, filma JEKLENA ROKA PRAVICE ob 20 uri, 24. decembra: amer akcij film JEKLENA ROKA PRAVICE ob 16. in 18. uri, premiera amer. akcij, filma ŽENSKE - KOMAN DOSI ob 20. uri, 25. decembra: amer. akcij, film AMERIŠKA NI NJA ob 16. uri. amer. akcij, film JEKLENA ROKA PRAVICE ob 18 in 20. uri, 26. decembra: amer. komed. MAŠČEVANJE PERNA TE KAČE ob 16. uri, ital. erot. komedija MONTE CARLO - RAJ ZA BOGATE ob 18. in 20. uri, film ni primeren za otroke!, 27. de-cembra: amer. komedija PQRQ~ ČNA ZVEZA ob 16. uri, ital. erot. komedija MONTE CARLO -RAJ ZA BOGATE ob 18. in 20. uri, film ni primeren za otroke!, 28. decembra: premiera amer akcij, thriller filma PRVI NA POTEZI ob 16,, 18 in 20. uri, 29. decembra: amer. akcij, thriller film PRVI NA POTEZI ob 16, 18. in 20. uri _KAMNIK DOM_ 23. decembra: Ni kinopredstavl, 24. decembra: premiera amer. avstral. pust film KROKODIL DUNDEE 2 ob 17., 19. in 21 uri, 25. decembra: amer. avstral pust. film KROKODIL DUNDEE 2 ob 17 in 19. uri, premiera amer. fant. komed ČUDEŽ V 8. ULICI ob 21. uri, 26. decembra: amer avstral. pust film KROKODIL DUNDEE 2 ob 18. in 20. uri, 27. decembra: Ni kinopredstavl, 28. decembra: Ni kinopredstavl, 29. decembra: Ni kinopredstavl _TRŽIČ_ 23. decembra: amer komedija POROČNA ZVEZA ob 19. uri, 24. decembra: premiera Šved. filma MOJE PASJE ŽIVLJENJE ob 17 in 19. uri, predpremiera ital. ko med SUPER LEPOTEC ob 21. uri, 25. decembra: premiera amer. akcij, filma PROGRAMI RANA ZA UBIJANJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. mladin, akcij, filma DEKLE IZ KITAJSKE ČETRTI ob 21. uri, 26. decembra: amer. akcij, film PROGRA MIRANA ZA UBIJANJE ob 17 in 19. uri, 27. decembra: amer. mladin, akcij, film DEKLE IZ KI TAJSKE ČETRTI ob 17. in 19. uri, 28. decembra: Ni kinopredstavl, 29. decembra: amer. srhljivka PETEK 13.-6. del (Jason Živi) ob 17. in 19. uri KRANJSKA GORA 23. decembra: amer. fant. ko med ČUDEŽ V 8 ULICI ob 17. in 20. uri, 28. decembra: amer av stral. pust. film KROKODIL DUNDEE 2 ob 18. uri ĆEŠNJICA_ 23. decembra amer. akcij, film ŽENSKESKOMANDOSI ob 20. uri _KOMENDA _ 23. decembra: amer. avstral pust film KROKODIL DUNDEE 2 ob 19 uri, 24. decembra: amer mladin, akcij, film DEkLE IZ KI TAJSKE ČETRTI ob 19. uri LAZE 23. decembra: Šved risanka HEIDI ob 18 uri, ital. erot. komed MONTE CARLO - RAJ ZA BOGATE ob 20. uri, film ni primeren za otroke! _ CERKLJE 23. decembra: amer akcij, film PROGRAMIRANA ZA UBIJA NJE ob 20. uri DUPLICA 24. decembra: ital erot komed MONTE CARLO - RAJ ZA BOGATE ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 25. decembra: amer. fant. komed ČUDEŽ V 8 ULICI ob 18 uri, amer. erot. film SVET SEKŠA ob 20. uri, film ni prime ren za otroke!, 28. decembra: amer. akcij, film DINOZAVROV MLADIĆ ob 20 uri, 29. decembra: amer. akcij, film ŽENSKE KOMANDOSI ob 20. uri MEDVODE 25. decembra: amer risanka ČUDEŽNI GOZD ob 16. uri DOVJE 25. decembra: amer. komed MAŠČEVANJE - PERNATE KA ČE ob 19. uri, 27. decembra: amer. avstral. pust film KROKODIL DUNDEE 2 ob 19. uri RADOVLJICA 23. decembra: amer krim. film SILA MOČI ob 20. uri, 24. decembra: amer. krim. film SILA MOČI ob 18. uri, amer. akcij, film SMRTONOSNI PLEN ob 20. uri, amer erot film HAVAJI ob 22. uri, mladini do 16. let ne dovolimo ogleda filma, 25. decembra: amer. akcij film SMRTONOSNI PLEN ob 18. uri, franc. film ME TRO-PODZEMLJE ob 20. uri, 26. decembra: franc film METRO PODZEMLJE ob 20 uri, 28. de- cembra: amer. krim. film SILA MOČI ob 20 uri, 29. decembra: ital. film NOČI GOSPE SIMONE ob 20. uri BLED 23. decembra: amer. film POLI CAJ IZ BEVERLI HILLA II del ob 20. uri, amer. erot. film HAVAJI ob 22. uri, mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!, 24. decembra: jug film OBSOJENI ob 18. uri, amer film BOTER II. del ob 20 uri, 25. decembra: amer. film POLICAJ IZ BEVERLI HILLA II. del ob 18. uri, amer. krim. film SILA MOČI ob 20 uri, 26. decembra: amer krim. film SILA MOČI ob 20. uri, 27. decembra: amer. kriminalni film SILA MOČI ob 20. uri, 28. decembra: franc. film METRO PODZEMLJE ob 20 uri, 29. decembra: amer. krim. film SILA MOČI ob 18. uri, amer. film ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 20 uri BOHINJ 24. decembra: amer. film POLICAJ IZ BEVERLI HILLA II. del ob 20. uri, 25. djcembra: amer. film BOTER II del ob 18. uri, 29. decembra: amer. film ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 20 uri ŠKOFJA LOKA 23. decembra: amer film HELL-REISER ob 18. uri, amer. trda erot DETEKTIVKA IZ BEVERLY HILLA ob 20 uri, 24. decembra: kung fu film SUPER NINJA ob 18 in 20. uri, 25. decembra: kung fu film SUPER NINJA ob 18. uri, amer. film DETEKTIVKA Z BEVERLY HILLA ob 20. uri, 27. decembra: jug. komedija IMEJ MO SE RADI ob 20. uri, 28. decembra: jug. film IMEJMO SE RADI ob 18. in 20. uri, 29. decembra: amer. komedija ČAROBNO DEKLE ob 20. uri _ŽELEZNIKI_ 23. decembra: kung tu film SUPER NINJA ob 18. in 20. uri, 24. decembra: amer horror film HELLREISER ob 20 uri, 25. decembra: kanad. akcij, film BOK SAR ob 18. in 20. uri, 28. decembra: amer drama VELIKO ME STO ob 20. uri POUANE 25. decembra: amer. drama VE LIKO MESTO ob 17 uri, 27. decembra: amer. risanka BIK FERDINAND ob 16. uri, amer. komedija ČAROBNO DEKLE ob 18. uri _ŽIRI_ 24. decembra: angl. franc. ital zgodov. film IME ROŽE ob 20 uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III ob 17.10 in 20. uri, 27. decembra: amer. krim. film KOBRA ob 17.10 in 20. uri (OT£J3E&3]©ES1GLAS 8. STRAN Prof. dr. Ljubo Bavcon, priznani strokovnjak za kazensko pravo: Le družba, ki je razčistila s starimi grehi, lahko normalno živi Radovljica, 20. decembra - V raznih povojnih procesih, ki so povezani z informbirojem, opozicijo, nacionalizacijami, zaplembami premoženja, arondacijami zemlje, so bili številni ljudje obsojeni po nedolžnem. Pred nedavnim je bil, denimo, rehabilitiran novinar, ki je po krivem odsedel v zaporu pet let. Znan je primer fanta, ki je bil obsojen na več let zapora, ker se je na neki novoletni zabavi govorilo o tem in onem in ga je potem sodišče obtožilo, da je storil kaznivo dejanje sovražne propagande, ker je z molkom izrazil svoje soglasje (o tistem, kar so govorili drugi). 'Takšne in podobne grehe bo treba popraviti," je dejal prof. dr. Ljubo Bavcon, priznani strokovnjak za kazensko pravo, na torkovem pogovoru s pravniki jeseniške in radovljiške občine v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. "Le družba, ki je razčistila s svojimi grehi, lahko normalno živi. Argument, ki ga navajajo nekateri, češ "kam pa bomo prišli, če bomo reševali vse stare zadeve", ne drži. Ta država bo morala zagotoviti toliko denarja, sodnikov in tožilcev, da bo lahko počistila za nazaj, sicer bo to senca, ki nas bo spremljala tudi naprej." Ko se je letos spomladi ob "roškem procesu" zoper četverico Janša, Zavrl, Tasič in Borštner "rodil" Bavčarjev odbor za varstvo človekovih pravic, ki zdaj ni več samo to, ampak že pomemben politični dejavnik, je v uradni politiki, pod okriljem republiške konference SZDL nastal svet za varstvo človekovih pravic, ki ga vodi prof. dr. Ljubo Bavcon. Čeprav je Mladina v eni od številk zapisala, da se "Bavconov svet" moti, da bo lahko kaj storil za človekove pravice in svoboščine, če ne bo "udaril" v politiko, pa si predsednik želi predvsem tega, da se ne on in ne svet ne bi ukvarjala s politiko. "Izhodišče našega delovanja so človekove pravice v posameznih in skupinskih primerih, ugotavljanje, kaj je narobe v zakonodaji in v praksi. Če bomo pri tem naleteli na ovire, bo delal politične probleme tisti, ki bo napaden, tisti, ki dela nezakonito ali krati človekove pravice... Ko je bila, na primer, na seji sveta postavljena domneva, da so bile kršene človekove pravice, ker ljudje ob sprejemanju ustavnih dopolnil niso bili o spremembah pravilno obveščeni, je po več kot dveurni razpravi prevladalo mnenje, da je to politični problem in ne problem varstva človekovih pravic... Petek, 23. decembra 1988 Na vprašanje, ali je večstrankarski sistem protiustaven, kot je dejal Stipe Šuvar, predsednik predsedstva CK ZK.I, je dr. Bavcon odvrnil, da to ni pravno, ampak politično vprašanje, o katerem so tudi v Sloveniji mnenja zelo različna. Nekateri mislijo, da je edina rešitev večstrankarski sistem, v zadnji številki Mladine pa je bilo mogoče prebrati mnenje znanega ekonomista dr. Branka Horvata, ki pravi, da bi s tem socializem izgubil še zadnjo značilnost. kovo svobodo pravno urejen in pod nadzorstvom neodvisnega sodišča. Za policijo in za njen ugled bi bilo to zelo koristno in pametno, saj bi se s tem, da bi o odvzemu prostosti, o prisluškovanju, snemanju telefonskih pogovorov in o podobnem odločalo sodišče, zavarovala pred očitki, da je delala "pod mizo", "za hrbtom", nezakonito ali v nasprotju s človekovimi pravicami in svoboščinami. Prav pred kratkim smo lahko ob aretaciji našega konzula v Združenih državah Amerike opazili, da je sodišče na predhodni razpravi odločilo, ali se ga pusti na svobodi ali se mu odvzame prostost." Pri nas za zdaj še ni nekega načrta o reformi kazenskega postopka, zato pa je o tem več razmišljanj in tudi različnih pogledov, iskanja najboljših -,- Ko je pred nedavnim izbruhnila ciganska afera na Dolenjskem, je svet pis&l republiškemu sekretarju za notranje zadeve, ki se je takoj odzval -ustanovil komisijo in njene ugotovitve javno objavil. Ali drugi primer: občan nam je sporočil, da je na ljubljanski železniški postaji videl, kako sta dva vojaška miličnika gnala vklenjena vojaka, oblečena samo v srajce in ostrižena na "ničlo", če- "S spremenjeno zakonodajo moramo prisluškovanje po telefonu urediti na način, ki bo po eni strani varoval organe za notranje zadeve pred očitki, po drugi pa ljudi pred prekoračitvami pooblastil in zlorabami oblasti. V Sloveniji zdaj o tem odloča republiški sekretar za notranje zadeve, medtem ko lahko v drugih okoljih prisluškujejo brez posebnega dovoljenja," je dejal dr. Bavcon. Uporaba kazenskega prava je vedno odvisna od pogleda na svet, pravi dr. Bavcon. To se je dobro pokazalo ob lanskem "spopadu" med republiškim in zveznim tožilcem in ob različnem obravnavanju dogodkov v Jugoslaviji. Ob pisanju Mladine in Katedre so bili v Beogradu razburjeni, da je v Sloveniji kontrarevolucija in da je treba ukrepati. Letos, na mitingih v Srbiji, pa so bila izrečena ali napisana gesla, katerih avtorje bi lahko obtožili ne samo verbalnega delikta, temveč celo kontra-revolucionarnega ogrožanja države, vendar tožilci niso reagirali. rešitev. Dr. Bavcon je seznanil pravnike jeseniške in radovljiške občine z italijanskimi izkušnjami. V sosedni državi so namreč pred nedavnim sprejeli nov zakon o kazenskem postopku, ki je precej prav je bilo le dve stopinji nad ničlo, megla, vlaga v zraku. Ko smo o tem obvestili komandanta Ljubljanskega armadnega območja, nam je hitro odgovoril: hvala za dobronamerno opozorilo, primer je resničen, ukrenil bom vse, da se kaj takega ne bi več zgodilo. In še tretji primer kršitve človekovih pravic. Izvršilni organi so brez odločbe odvzeli občanu avto. O tem je obvestil svet, ki je potem uspešno posredoval naprej." Vse je odvisno od razmerja moči V razmerah, ko je bilo že nedvoumno, da je koncept "enega političnega središča" (politične moči) že preživel, smo se v državi odločili za prenovo gospodarskega in političnega sistema in za reformo zveze komunistov. Dr. Bavcon poudarja, da je pri demokratizaciji družbe poglavitna točka kazensko pravo oziroma pravosodje. To dokazujejo tudi v Sovjetski zvezi, kjer bodo v okviru pere-strojke pometali iz kazenskega prava vse ostanke starega, stalinističnega sistema. V podobnem položaju smo tudi pri nas: sedanja kazenska zakonodaja je preveč ideološko obremenjena, na nekaterih mestih dvoumna in ohlapna, z nazadnjaškimi rešitvami in vsekakor potrebna "svežega vetra" in novih rešitev. Žal si tudi pri tem ne smemo delati prevelikih iluzij, kajti v končni fazi je vse - kot je dejal dr. Bavcon - odvisno od dejanskega razmerja moči v družbi. Ker ima oblast že po naravi težnjo, da zlorablja zakone ali z njimi manipulira, je zelo pomembno, da pri spreminjanju najprej premislimo, kako je mogoče kakšno zakonsko določbo zlorabiti, ali je to sploh mogoče itd. Še tako dobro napisan zakon se lahko sprevrže v svoje nasprotje, če ne bomo uveljavili kontrole, ki bo drugo stran nadzirala in ji gledala pod prste. Dosedanja zgodovina je to zelo zgovorno pokazala. Ko je eden od pravnikov na torkovem srečanju vprašal dr. Bavcona o razmišljanjih, da bi "kriminalistični policiji" odvzeli pooblastilo za tridnevni pripor osumljenca kaznivega dejanja in ga dali sodišču, je ugledni strokovnjak odvrnil, da je treba obravnavati to vprašanje s stališča varstva človekovih pravic. "To nima nobene zveze z vnaprejšnjim nezaupanjem do organov za notranje zadeve, ampak za to, da mora biti vsak poseg v člove- "Predsedstvo SFRJ je že dalo pobudo, da bi iz 133. člena kazenskega zakona črtali določbo, ki govori o klevetanju ali obrekovanju države s hudobnim namenom, jaz pa bi rad, da bi spremenili tudi prvi del tega člena. Če bo ostal tak, kot je, z vsemi ideološkimi okraski, potem je precejšnja nevarnost, da se v praksi ne bo nič spremenilo. (V slovenski se je že, v drugi pa se ne bo.) Predlagam, da bi v prvi del člena vnesli pravno bolj oprijemljive opredelitve, ki bi jih sodišče moralo osumljencu šele dokazati. Po zdajšnji zakonodaji je za obsodbo po 133. členu dovolj že širjenje misli, ki so v nasprotju z uradno politiko. Moj predlog pa je, da naj bi kaznovali le ščuvanje in pozivanje drugih ljudi k neposredni, nasilni spremembi ustavne in federativne ureditve in k nasilnemu zrušenju najvišjih organov oblasti (podobno opredelitev najdemo tudi v švicarskem, nemškem, francoskem kazenskem pravu in v zakonu številnih drugih držav). V zadnjem odstavku člena 133 tudi predlagam, da se ne kaznuje storilec dejanja (iz prvega odstavka), če pisni material obsega zasebne zapiske ali korespondenco ali če se javno objavljeni pisni material nanaša na raziskovalno dejavnost, znanost, umetnost in publicistiko, poročila o zgodovinskih dogodkih, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali za varstvo ustavne ureditve pred zlorabami oblasti." podoben angloameriškemu in popolnoma različen od našega. Glavno vlogo igra javni tožilec, ki je tudi preiskovalni organ, vsak ukrep, ki se nanaša na človekove pravice in svoboščine, je pod nadzorom sodišč, glavna obravnava pa poteka na ameriški način. Medtem ko je bilo po starem zakonu zelo pomembno, da je bil predsednik senata o zadevi natančno seznanjen (tako je tudi pri nas), pa mora po novem iz navzkrižnega "ognja" tožilca in obrambe odločiti, kdo ima prav. Pri tem ni bistveno vprašanje resnice, ampak to, ali je tožilcu uspelo prepričati sodišče, da je obtoženec kriv. Ker pri nas ni mogoče pričakovati tako radikalnih sprememb kazenske zakonodaje, bi bilo po mnenju dr. Bavcona dobro, da bi storili vsaj nekaj korakov naprej - denimo, da bi osumljenemu omogočili udeležbo zagovornika že pri prvem stiku z organi za notranje zadeve (in ne šele kasneje), da bi na sodišču zmanjšali vlogo predsednika senata... C. Zaplotnik Volitve so svoboda odločanja, brez zvijač, dogovarjanja in dvorjenja Se delegat spogleduje s poslancem Ljubljana, 21. decembra - Neposredne, splošne in tajne volitve so nedvomna prihodnost volilnega sistema, čeprav so pogledi nanj v našem samoupravnem socializmu in delegatskem sistemu, ki ga sedaj kritizirajo tudi nekateri njegovi verni zagovorniki, še sila različni. Sedanja dopolnjena ustava kaj bistveno novega ni prinesla. Nekatere stvari je celo še bolj zakomplicirala. Tudi na vprašanje, ali bodo prvi preizkus neposrednih volitev že volitve slovenskega člana v predsedstvu Jugoslavije spomladi prihodnje leto ali šele splošne volitve leta 1990 še ni znano. Kako se bo sploh delegat, takšen kot smo ga ustoličili, lahko še znašel v novem volilnem sistemu, ali se bo moral preleviti v poslanca ali v nekakšno mešanico, tudi še nima jasnega odgovora. Nedvoumno pa drži, da takšnega sistema volitev, kakršnega imamo sedaj, ne rabimo, potrebujemo pa sistem, v katerem državljan ne bo vetrnica, ki se bo vrtela in obračala, kot bi želela oblast. To so bila središčna razmišljanja na sredinem posvetovanju o prenovi našega volilnega sistema, ki sta ga organizirala sekcija za politični sistem mark- sploh ta dilema, saj je SZDL že sama ugotovila, da morajo biti volitve člana predsedstva neposredne in tajne. Če tega ne bo, mladinska organizacija ne bo Brez prehitrih odločitev MIRAN POTRČ: "S prehodom na neposredne, splošne in tajne volitve so povezana mnoga vprašanja. Kako bodo oblikovani skupščinski zbori, ali obdržati stalnega ali spremenljivega delegata, kako oblikovati volilne enote za zbore združenega dela, kakšne naj bodo delegacije, ali naj bodo to delavski sveti, kako v političnem pluralizmu oblikovati družbenopolitične zbore, ali naj da kandidate SZDL ali vsak del posebej, itd. Mislim, da bi morali te stvari v Sloveniji urediti z zakonom. Politični pluralizem je po moje mogoč samo znotraj SZDL. Vendar o tem še nismo poglobljeno razpravljali in ocenili vpliva na dejansko demokracijo. Ne prvega ne drugega projekta še nismo sprejeli niti zavrnili. Zato nobena prenagljena odločitev sedaj ne bi bila dobra." sističnega centra centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in Društvo za ustavno pravo Slovenije. Govorniki, bilo jih je nad 20, so se samodejno razdelili v dve skupini: v prvo, ki je menila, da je treba z nepo srednimi volitvami začeti takoj in graditi na vsiljeni kombinaciji delegatskega sistema in neposrednih, tajnih in splošnih volitev, ker je v teh razmerah to edini možni način za posodobitev načina naših volitev, in v drugo, ki je sodila, da je treba graditi na določilih ustave in novsistem volitev vgraditi v novo ustavo, ki Neodvisno sodstvo IVAN GORJUP: "Menim, da bi kazalo v slovensko ustavo vgraditi dopolnila glede neodvisnosti sodstva. Osnovni pogoj za to so neodvisni sodniki. Za to pa je treba odpraviti omejen sodniški mandat in tudi sodnike temeljnih sodišč voliti v republiški skupščini." Volitve so negacija ali potrditev sistema Dr. BOŠTJAN MARKlC: "Volilec ni ravnodušnež, ki bi ga lahko neomejeno krmili. Od njega ne moremo zahtevati serijskega mišljenja. Volitve so svobodno odločanje, brez zvijač in dvorjenja. Otresti se moramo državnopartijskega plašča. Nestrankarska demokracija je možna ob konkretnih vprašanjih, ne pa ob resolucijah, ki jih, upam, nihče več ne bere. Za nas je pametno, da se odločamo o razvoju na osnovi programov za spremembo družbe zainteresiranih sil." danes in za katerim, kot je dejal Mile Šetinc, ne bi žaloval, nima prihodnosti, saj nikdar ni bil pod tako totalno kontrolo politi ke, baze in izvršne oblasti, ko se to dogaja v današnjih skupščinah. Neposredno izvoljen delegat ali poslanec bo imel večjo odgovornost, imel bo hujšo kontrolo, polagati bo moral račune in tudi veliko znati, sicer bo kaj hitro ob mandat. Takšnim zadolžitvam pa delegat ali menjajoči se delegati ne bodo kos. Različni pogledi so tudi na sestavo in vlogo družbenopolitičnih zborov in zborov združenega dela. Mojmir Ocvirk trdi, da so zbori združenega dela brez pomena in da se mora družbenopolitični zbor spremeniti v splošni zbor. S tem bi se otresli vpliva politike na gospodarstvo, razprave bi bile strokovne, mladinska organizacija pa je pripravljena izdelati strokoven predlog, vendar naj ji dasta republiška skupščina in izvršni svet denar, ker ga sama nima. Srečo Kirn mu je oporekal. Po njegovem nobena tržna ekonomija ni povezana s točno določenim političnim modelom, saj je bila blagovna proizvodnja veliko pred vsemi revolucijami, takšnimi ali drugačnimi. Lastniki kapitala, družbenega in zasebnega, morajo imeti tudi politični vpliv in prav zbor združenega dela je priložnost za konfrontacijo. Samo poslovnike o delu zborov je treba spremeniti, otresti se je treba političnega va-ruštva in nazaj v skupščine poklicati podjetnike, menedžerje, ki smo jih leta 1970 iz skupščin izgnali pod pretvezo, da je teh-nokracija največji nasprotnik samoupravljanju. Politični pluralizem in neposredne volitve je bila tema večine razmišljanj na sredinem posvetovanju. Ni šlo sicer za prepričevanje, ali stranke ali ne. Skupna pa je bila ugotovitev, da je politični pluralizem mogoče ali celo nujen, da mora biti SZDL predvsem servis udele- jo bomo menda napisali (tako so najodgovornejši v republiki in državi obljubili ob sprejemu dopolnil sedanje ustave), vendar sedaj vse kaže, da bomo morali še nekaj časa živeti s sedanjo ustavo. Zapleta se že pri osnovnem vprašanju, kakšna naj sploh naša federacija bo in ko se ljudi, predlagane za pomembne federalne funkcije ocenjuje predvsem po tem, kakšen je njihov odnos do Kosova, do politike Srbije, do JLA in bratstva in enotnosti. V Jugoslaviji je tudi še izjemno trdoživo prepričanje, da bi neposredne volitve krepile nacionalne politokracije in bi bi- Med skupščinskim in predsedniškim sistemom PETER BEKEŠ: "Naša skupščinska demokracija je omejena na eni strani z velikimi pristojnostmi predsedstva države po drugi strani pa z veliko močjo ustavnega sodstva. Zato moramo dati volitvam skupščin osrednje mesto, sicer bomo zabredli v predsedniški sistem. Uveljavimo pregleden volilni sistem, ki bo upošteval pluralizem, tudi političnega, in bo sprejet pri ljudeh. Če ne bo tak, bodo še naprej hude težnje po izvensistemskih rešitvah." le voda na mlin konfederalnim težnjam. Ljudje sedanjemu volilnemu sistemu ne zaupajo, ker je preveč podoben neučinkovitemu obredu in gradi na negativni selekciji, ne pa na sposobnosti in ločevanju slabih od dobrih. Slovenski politični relief je vedno bolj razgiban in to bo moralo učinkovati na volitve 1990. Republiška konferenaca SZDL je po besedah sekretarja Dušana Semoliča pred težko dilemo, kako ravnati naprej pri volitvah slovenskega člana v državnem predsedstvu. Na seznamu je 73 imen. Kdo naj naredi selekcijo, ali predsedstvo ali pa naj gredo vsa imena v nadaljnji postopek. Na Semoličevo razmišljanje sta reagirala predstavnika republiške mladinske konference Jože Školjč in Mojmir Ocvirk. Zakaj sodelovala pri volitvah. Težnja po neposrednih volitvah živi na Slovenskem že dolgo in ni samo posledica mladinskega kongresa v Krškem in zadnjega poraza mladinskega kandidata za člana predsedstva Slovenije. Se bo moral zaradi neposrednih, splošnih in tajnih Volitev (nekateri govorci so menili, da bi kazalo presoditi, kjer jih obdržati in kje ne in če je sploh mogoče dobro speljati volitve sočasno za krajevno, občinsko, republiško in zvezno raven, tako kot počnemo mi, saj veliko držav krajevne volitve ločuje od volitev višjega ranga) delegat v prvotnem pomenu spremeniti ali preleviti v poslanca, ker tudi zatrdno še ne vemo izhoda razmišljanj, ali obdržati delegat-stvo ali stopiti na pot parlamentarizma. Delegat, takšen kot je žencem takega nestrankarskega pluralizma, da naj bo skladno s številom članstva sestavljen družbenopolitični zbor skupščine in naj vsak udeleženec predlaga svoje kandidate, brez "že-gna" SZDL ali partije, kot je še vedno običaj sedaj, da pa morajo biti potem volitve res kulturno in civilizacijsko dejanje, kot je dejal dr. Lev Kreft. Volitve morajo biti razumno urejanje razlik, ne pa priložnost za obračune in poravnavo starih računov. Volitve naj bodo promocija človeka in državljana. Konec koncev, je dejal Srečo Kirn, me strankarski sistem nič ne moti: dobiš ali zgubiš. Sicer pa svet pozna stranke ustavnega loka. To je pri nas mogoče, saj ta lok pomeni, da vanj vključena stranka priznava legalno ustavno ureditev. Vsaj po sredini razpravi sodeč, ki pa še zdaleč ni imela namen biti dokončna, bomo morali k volitvam novega kova in z novo vsebino korakati postopoma. To, kar je sedaj glede volitev v ustavi, je dejal Matevž Krivic, je navadno skrpucalo ali celo nameren poskus, da se neposredne volitve takoj na začetku kompromitirajo. Prisiljeni bomo morali sklepati kompromise. Sedanja ustava je šele pol koraka, tako po gospodarski in politični plati. J. Košnjek Petek, 23. decembra 1988 ZANIMIVOSTI. REPORTAŽA 9. stran zmmmssmoLAB Gorenjska še nima društva za boj proti raku Rak ne trka Ljubljana, decembra - V Sloveniji je danes že šest društev za boj proti raku, v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, sedmo, celjsko je pravkar v ustanavljanju, tako da so praktično pokrite vse regije, razen Gorenjske, kjer pa se to društvo ne more in ne more postaviti na noge. Zdaj sta se zanj zavzela dva Jeseničana, dr. Vidali in prof. Malenškova, vendar bi pri tem morale biti enakovredno zastopane vse gorenjske občine. Kdo naj bo pobudnik pri ustanavljanju društva? Zdravniki? Sindikalisti? Socialistična zveza? Gregov »Rožle« Slednja je že obljubljala, vsaj kranjska, vendar do društva ni prišlo. Dajmo se vsaj zdaj, ko je že volja pri Jeseničanih, zbuditi tudi po drugih občinah. Ni nujno, da so pobudniki in organizatorji le zdravniki, vsak bi lahko '•i tem po svoje pripomogel. Tu-j ekonomisti, pedagogi, inženir-i. kulturniki, vsi, ki imajo koli-| čkaj organizacijskih sposobnosti.' Več znanja — manj raka Čemu društvo za boj proti raku? Predvsem in edino zato, da se ljudje osvestijo, da je prav pri raku najbolj potrebna preventiva. Društva za boj proti raku pri nas in po svetu skrbijo za zdravstveno prosvetljevanje in vzgojo prebivalstva pod geslom: več znanja - manj raka. Rak ne boli, pravijo, dokler se ne oglasi. Toda, takrat je res lahko prepozno. Če pa se odločimo za zdravniški pregled, čim smo opazili prvi znak, ki bi lahko pomenil razvoj raka, ga še vedno lahko preprečimo. Zgodnje odkrivanje raka je danes eno najuspešnejših in najbolj zanesljivih orožij v boju proti raku. Vendar mora biti za to človek pravočasno poučen, kakšne spremembe na našem telesu lahko pomenijo raka. Danes menda skorajda ni več žene, ki si ne bi vsaj enkrat na mesec sama pretipala dojk, če ji ni slučajno zrasla kakšna zatrdlina, tudi ranice, ki se vztrajno pojavljajo na koži so nam sumljive in stopimo do zdravnika že zato, ker nas motijo. Koliko pa je še drugih znakov za raka, recimo na pljučih, na debelem črevesu, v ustni votlini, na prostati, na želodcu in drugih notranjih organih, za katere pa nismo dovolj puzorni, na katere nas mora nekdo opozoriti. Ta opozorila prihajajo z raznih predavanj, ki jih imajo zdravniki specialisti za rakasta obolenja tudi pri nas. Ta predavanja pa organizirajo društva za boj proti raku. Ljubljansko društvo za zgled _ Društvo za boj proti raku Ljubljana, ki je eno najbolj delavnih in hkrati tudi pobudnik za ustanavljanje novih društev po Sloveniji, je izdalo že vrsto drobnih zloženk, bro.šuric, ki opominjajo, opozarjajo na vse, kar bi moral človek vedeti o sebi, o prvih znakih raka kjerkoli na telesu. Društvo je našlo delovne organizacije, ki so mu pri tem pomagale, in pripravljeni so jih posredovati vsem društvom, da bi jih ti porazdelili med svoje člane, da bi bili dostopni vsem ljudem. V kratkem pa bo ljubljansko društvo izdalo tudi prvo zvočno kaseto o raku na dojkah, kjer bodo na eni strani posneta vprašanja bolnikov in odgovori zdravnikov, na drugi pa navodilo za samopregledovanje dojk. Te kasete bodo brezplačno dane v uporabo številnim osnovnim organizacijam sindikata, ki so člani društva, da bodo to kaseto predvajali tudi po tovarniškem ozvočenju. Ljubljansko društvo pa ima v načrtu tudi snemanje video kasete za zgodnje odkrivanje raka na dojki, ki jo bodo zdravniki lahko predvajali na svojih predavanjih širom po Sloveniji. Ljubljansko društvo smo dali za primer, kajti to je resnično najbolj delavno, tudi najstarejše, saj je bilo ustanovljeno že leta 1970, skoraj nič manj aktivna pa niso tudi ostala društva po Sloveniji. Le zaživeti morajo. In Gorenjska naj pri tem ne bo izjema. Zdravniki ne zmorejo vsega Priznajmo, da je društvo potrebno, saj smo iz dneva v dan bolj izpostavljeni nezdravemu načinu življenja, ekološko onesnaženemu okolju, nezdravi prehrani, ne znamo se odpovedati kajenju in podobno. Posledica vsega tega je lahko rak. Zdravniki na teh predavanjih o raku ne predavajo samo o znakih, tudi navajajo na zdrav način življenja. Radi pridejo predavat, vemo tudi, da je prav za ta predavanja veliko zanimanja, mora pa biti nekdo, ki jih organizira. Zdravniki sami, ki se bore proti raku na onkologiji, tega ne zmorejo. Danes ugotavljamo, da nobena, še tako razvita zdravstvena služba v svetu ne more opraviti vseh nalog, ki jih boj proti raku terja od nje, hkrati pa tudi nobena država ni toliko bogata, da bi s svojimi sredstvi lahko ustregla vsem zahtevam boja proti raku. Ti funkciji danes prevzemajo društva. Zbirajo tudi denar za raziskovalna dela, za gradnjo in opremo onkoloških zdravstvenih ustanov. Ljubljansko društvo si je za izdajo svojih zloženk poiskalo delovne organizacije, samo pa vsako leto založi in prodaja novoletne voščilnice. Letos so na njih natisnili motive slovenskih impresionistov. Rak pride potihem Rak je danes še vedno velik strah, vendar moramo vedeti, da danes proti raku nismo več brez moči. Danes o raku ne sodimo več po umrlih, pač pa po ozdravljenih, po tistih, ki so jim zdravniki pomagali ozdraviti in zdaj spet žive polno, zdravo življenje. Le tega se je treba zavedati, da rak ne trka, pride potihem, in da moramo, če ga hočemo pravočasno preprečiti, o njem vedeti vse. Vse o njem pa bomo izvedeli le s pomočjo društva za boj proti raku. Saj ne moremo reči, da smo povsem nevedni, marsikakšno predavanje o raku so nam že organizirala društva Rdečega križa, toda oni imajo dovolj dela in skrbi s svojim poslanstvom; boj proti raku zahteva svoje delo, svoje moči. Trdno upam, da bomo v prihodnjem letu že lahko zapisali, da je Gorenjska dobila svoje društvo za boj proti raku in da bo le-to pridobilo številne člane, pa tudi dobre, delavne pomočnika D. Dolenc Na večer pred sobotno slalom-sko tekmo na Vitrancu je bila v Kranjski gori otvoritev dveh apartmajev in okrepčevalnice ROŽLE, Grege Benedika. Pri »Rožletu« je bilo zelo pestro, saj so se slavnostne otvoritve udeležili vsi najbolj znani smučarji, njihovi trenerji, serviserji... Najbolj zastopana pa je bila sedma sila. Grega nam je povedal, da je še vedno smučar, da se bo trudil še naprej, da pa bo ta del obrti zanesljivo njegova posmučarska dejavnost. »Za enkrat pa vse to vodi in skrbi za dejavnost moja punca Mirjana Vaupotič,« je dodal in zaželel vsem dobro počutje v Rožletu, ob 22. uri pa odšel spat. Fotoreportaža: Gorazd ŠINIK Janez Šmitek, šef Alpinine tekmovalne ekipe, je pomagal po-streči Ingemarja in njegovo novo spremljevalko. Ingemar Stenmark se podpisuje v knjigo spominov Gregu in Mirjani. Med prvimi je Rožletu zaželel vse najboljše tudi Boris Strel. Smrečice se letos slabo prodajajo. — Foto: F. Perdan SVET BREZ BLEŠČtC Februarja bo že štiri leta, odkar je vdova, a se ne potolaži. Ne more in ne more doumeti, da ji je umrl edini človek, ki ga je imela na tem svetu. Mati ji je umrla ob rojstvu, oče pa je nikoli ni priznal. Še kot mlado dekle se je zaljubila vanj, njegovi pa je niso marali, ker je bila brez dote. Vzel jo je, ker jo je imel rad, enaintrideset let sta preživela skupaj, hišico sta si naredila, uredila vrt, si kupila avto, le otrok ni bilo. Sprijaznila sta se s tem, živela sta le drug za drugega. Nič in nikogar nista pogrešala in lepo bi živela naprej, če ne bi nenadoma posegla vmes smrt: čeprav jo je ona prej zase pričakovala, jo je prehitela in vzela njega. Tako na hitro, tako nenadoma, da se ni mogla znajti. Zato so se pa toliko hitreje znašli njegovi sorodniki. "Svet in do prve plate je naše!" so planili kot jastrebi, ko so ugotovili, daje umrl brez oporoke, in da jim po zakonu pripada njegov delež. Najprej so ji vzeli avto, potem so se lotili vrta. Vrta, ki sta ga s tako ljubeznijo obdelovala, zasadila z drevjem. Po pogrebu jih je prosila, naj vendar počakajo in ji ne jemljejo vrta, ko bo enkrat tako vse njihovo. "Ja, to pa lahko čakamo še trideset let, denarje pa vsak dan manj vreden!" jo je hitro zavrnil najbližnji od sedmih žlahtnikov, sedmih dedičev. Nič ni pomagalo. Sodišče je prisodilo vsakemu od njih po 1.90 m~ zemlje po vsej širini vrta, vsak je dobil tak trak. Ni ji ostalo zemlje niti za nekaj gred, najhuje pa je bilo, da je kompostna jama ostala na njihovi zemlji. "Vsaj toliko mi pustite zemlje, da bom jamo še naprej lahko uporabljala," je prosila. Spogledali so se, pa je ena od moževih sester, ki ji je le bilo malce žal svakinje, rekla bratu, ki je kmet in je dobil vso zemljo od domačije, češ se pa ti odreči. "Zakaj pa ravno jaz?!" je bilo vse, kar je imel reči. Je čisto pozabil, da se je njen Ivan odrekel vsaki pravici do domačije, do njiv, do gozdov? Vsak ima svojo hišo, svoje vrtove, nikomur nič ne manjka. No, zdaj ima vsak še svoj meter devetdeset širok trak zemlje, ona je ostala brez vrta in brez kompostne jame. Naj si novo naredi, če jo hoče imeti! To je naše! Vsak dan joče na grobu, zakaj mora biti tako. Če bi vedel, kaj ji bodo naredili, kako silno jo bodo prizadeli, bi zagotovo naredil oporoko. Ona jo je bila že naredila, ker je bila prepričana, da bo šla pred njim. Njemu pa ni hotela reči, da ga ne bi užalila. Zakaj mora biti tako hudo na tem svetu? Zakaj so lahko ljudje tako qrdi? Vse življenje sta trdo delala, skroinno ' ~ 3la, da sta to spravila skupaj. Zakaj imamo lahko tako krivične zakone? Zakaj jemljejo ženi in še večajo njeno bolečino? Zakaj ne spremene teh krivičnih zakonov? So ostali še iz stare Jugoslavije, ko je bil pohlep po zemlji še hujši kot danes? Zakaj ne spremene teh zakonov? Saj njen primer ni prvi. Koliko gorja so že naredili! Mar mora res še žena v grob, če gre moč'.' Zdaj noče biti niti pokopana skupaj z njim, da ti umazanci lakomni ne bi hodili na njen grob. Jim bo teknil tisti trak meter devetdeset zemlje? Ne bo! Če njej ne, tudi njim ne bo. Naj bo njen primer v opomin vsem zakoncem brez otrok, pravi. Tako malo je treba, le papir in nekaj vrstic, pa jim bo prihranjeno strašno gorje. Naj ne oklevajo, niti dneva, kajti smrt ne izbira, ne čaka. Čakajo pa hijene... D. Dolenc Franc Potočnik, Šinkarjev Francelj iz Bukovice, kmet in pevovodja Narodni zbori prihajajo s korov Velika bela hiša ob cesti, ovenčana s parom gankov, poleti vsa polna bujno cvetočih pelargonij. Zraven kmečko poslopje s senikom, šupo in hlevom. Izpod napušča vise šopi zlatorumenih koruznih storžev. Vhod v hišo zapirajo široka lesena vrata s šestimi kmetskimi slikami. Nekaj stopnic, hodnik in že je tu kmečka "hiša" z lončeno krušno pečjo, na kateri se greje troje domačih otroci-čev, veliko mizo, razpelom v kotu. Ste verni, vprašam, ko na steni naproti zrem v velike lesene jagode rožnega venca. »Ja,« na kratko odvrne. Seveda, na kmetih so vsi verni, kaj sploh sprašujem. Gledam njegove sklenjene roke na mizi. Vidi se jim, da so vse življenje trdo delale. Nekako okorne se mi zde, prav nič pripravne za prebiranje tipk na harmoniju v domači glasbeni sobi ali na cerkvenih orglah. Gledam že osivele, rahlo razredčene' lase, pa oči, ki dobrodušno in zvedavo zrejo v svet. Drobne gubice se naberejo ob prijaznem nasmehu. Koliko ste stari, spet neumno butnem. »Ja, enainsedemdeset jih je že bilo.« Žena, krepka, dela vajena ženska, se daje z vnučki. Enajst jima jih je dalo pet otrok. Božično potico bo pekla v petek. Takrat bodo v kotu z razpelom jaslice. »Dreveščka ne delamo več,« pravi gospodar, »ker ni slovenski. Prišel je z nemškega.« Kako gre kmetija, dregnem. »Ja, na polju in v gozdu v glavnem podelata sin in snaha, meni ostaja hlev. Po vojni nas je kmete držala pokonci trma, da se nismo dali pohoditi. Zdaj nam je bolje, čeprav je kmet še vedno bogat toliko, kolikor se počuti. Samo od kmetovanja, posebej če zemlja ni za krompir kot ni naša, se ne da obogateti. Za nov traktor, recimo, bi moral dati iz hleva vseh trideset glav živine. Cene mleka so za nas, ki ga oddajamo, smešno nizke, za ljudi, ki ga kupujejo, pa previsoke.« Kaj menite o kmečki zvezi, zaustavim ploho besed. Ste član? »To še ne, mislim pa, da je edino pametno, da se kmetje prebudijo, organizirajo, uveljavijo. Vendar naj bo to stanovska organizacija, ne politična stranka.« Imate novo hišo, vendar ste ohranili prejšnji kmečki slog. Mestne hiše z marmorjem res ne sodijo na kmete, v hribe. Sam sem naredil načrt za novo hišo. Stara, čeprav ne po letih, je bila, potisnjena prav na cesto, razjedena od vode in razpokana od prometa. Skoraj ni bilo tedna, da se kdo ne bi zaletel vanjo.« Všeč so mi vhodna vrata. Izdelal jih je Peter Jovanovič? »Ja, hotel sem vrata s kmečkim motivom. Jovanovič je urezal šest slik iz dela in življenja na kmetiji. Dobro je naredil.« Žena mimogrede omeni, da je tudi košek, ki ga imajo vnučki za posteljico svojemu "dojenčku", domače, njegovo delo. »Že moj oče je pletel košare iz vrbe. Pozimi, ko je več časa, tudi mene zamika. V eni košarici za kruh, recimo, je okrog tristo paličic. Manjše, fi-nejše košarice so iz bike, ki jo imamo posajeno, večje iz navadne vrbe. Šibje narežem spomladi in pozimi skuham, da se omaji.« Koliko energije ima ta človek, koliko obrazov, src! »Če je veselje, se najde tudi čas,« odgovori z nasmeškom. »Star človek ne sme obstati.« Kaj pa glasba, pesem, se končno dotaknem njegove velike ljubezni. Čutim, da komaj čaka, da bo lahko spregovoril o njej. »Vsi narodni zbori izhajajo s cerkvenih korov,« ustreli kot iz topa. »Tudi s Fanti s Praprotna, ki že četrt stoletja uspešno prepevajo s Slaki, smo začeli na koru.« Pa vas še poznajo, odkar so tako slavni? »Niso me pozabili. Še pridejo naokrog. Če drugače ne, se zagotovo dobimo vsi skupaj na svetega Tomaža dan,ko je cerkveno žegnanje ali s'm»n',kot pravimo. Takrat skupaj zapojemo v cerkvi, potem pa še po hišah, kamor nas povabijo. Fante obču- dujem, ker tako lepo držijo skupaj.« Skoraj ni večera, da bi iz Sinkarjeve glasbene sobe ne prihajala pesem harmonija in pevcev. Če ne vadite zadružnikov, so tu dekleta iz Bukovice ali pa cerkveni pevci. »Ja, pri zadružnikih, ki bodo imeli prihodnje leto petnajstletnico, zdaj poje osem fantov iz obeh dolin. Čeprav prihajajo od daleč, najdlje iz Javor, so zelo zagreti. Tudi dva od treh mojih sinov pojeta zraven...« Tretji, Tone, pa študira glasbo v Rimu? »Študira, menda vsega skupaj že trideset let. Orgle in klavir. V Rimu tudi poučuje, semintja ima orgelske koncerte.« Prepevata tudi obe hčeri, pri dekletih iz Bukovice, ki so v umetniškem smislu od vseh vaših učencev najbrž dosegle največ. Snemale so za radio, televizijo. »Nanje sem res ponosen. Zelo "fest" punce so. Čeprav je vseh šest poročenih in imajo skupaj dvajset otrok, torej dela prek glave, ne odnehajo.« Vodite še kapucinski moški zbor v Škofji Loki, kjer vas pevci že dvajset let ljubkovalno kličejo očka, pa dva domača cerkvena zbora, mladinskega in mešanega. Kateri od petih zborov, ki ste jim pevovodja, vam daje največ dela? »Cerkveni. Oni pojejo vsako nedeljo. Tudi z njimi vadimo doma. Danes se mi zdi smešno, a po vojni sem bil kaznovan, ker smo imeli pevske vaje doma.« Spričo tolikšnega razdajanja morate biti bogat človek? »Saj sem. Ni dragocenejšega plačila kot lepo zapeta pesem.« Kot samouk ste zelo veliko dosegli. Od kod vam talent? »Mama, doma iz Besnice, je bila dobra pevka. Pisala se je Poličar. Nisem prepričan, ampak morda je kaj v sorodu s Poličarji, ki prepevajo pri Mihi Dovžanu. Iz njene družine izhajata tudi slavna Pogačnika z Lahor, violinist Miha in kipar Marko. Svojega očeta pa nikoli nisem slišal peti.« Lepo je biti kmet, pravi Šinkarjev Francelj, ko ga vprašam, kaj bi naredil iz svojega življenja, če bi bil znova mlad. Torej bi bil najbrž spet kmet. Zagotovo pa bi študiral tudi glasbo. V prvi mladosti mu ni bilo dano, not in tipk se je moral učiti sam. V drugi mladosti, ki jo podoživlja s svojimi vnuki, so mu vrata v glasbeno šolo odprta... H. Jelovčan Slika F. Perdan OTR?-T«R8OTEHOLAS 10. STRAN Petek. 23. decembra 1988 Petek, 23. decembra 1988 B o V • V z i c n o premišljevanje Boži Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji. Božič je, praznik zemlje in ljudi na njej. Čas, ko je Bog sestopil na tla svojega stvarstva in si nadel človeško podobo. Da bi odrešil ta grešni rod, je sklenil z njim novo zavezo, prinašajoč spravo.med sprte ljudi. Kaj ga je potem doletelo, vemo. Pa vendar! Roka sprave je bila ponujena. Bog se je učlovečil, da bi ljudje spregledali, da bi uvideli božji načrt in svoje poslanstvo v njem. Prelil je kri svojega sina, da bi odrešil ljudi in nas spravljene uvedel v večno življenje. S pojavom Jezusa Kristusa seje na tem svetu zgodilo nekaj »nezaslišano novega«. »Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. Vse pa je od Boga. On nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil službo sprave. Vsekakor pa je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem, da ljudem ni zaračunal njihovih grehov, nam pa naložil, da oznanimo besedo sprave.« (2 Kor 5, 17-19) Ljudje, ki so sprejeli novo vero, so živeli v prepričanju, da so s tem postali nekaj več, ljudje posebnega kova. Da so se povzdignili nad naključnost in omejenost svojega bivanja in nad razlike, ki jih ločujejo. »Ni več Juda, ne Grka, ni več sužnja ne svobodnjaka, ni več moškega ne ženske: zakaj vsi ste eno v Kristusu Jezusu.« (Gal 3, 28) »Ko smo bili ne-doletni, smo bili usužnjeni naravnim zakonom. Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega sina, rojenega iz žene, da bi odkupil tiste...« (Gal 4, 3-5) ...ki bi sicer najraje »grešili« še naprej po zakonih narave. Polnost časa je torej nastopila že davno, dopolnila pa se še ni. Ljudje so povečini iz materiala, ki se ga odrešilne vizije slabo prijemajo. Duh je sicer voljan, a meso je slabo. In odrešenje je odloženo. V čas in prostor, ki ju - razen Njega ne pozna nihče. svetem večeru SKECIEI BOZDC '* Vsem Prifl11 ^ so dobrega srca, voščimo vesel Božič. Letošnji Božič preživljamo v da je poslednji, ki ga vznemirja vojna vihra. Prepričani smo. da bomo $ živeli že v slovenski svobodi in miru. za katerega je ves naš narod pretrpi rjtev. Letošnji Božič nam še ne pri' Sovražnik še ropa po naši zemlji, mori naše ljudi in trpinčni ves naš naro* *Ja jugu naše države je že_zgrajena trdnjava miru. iz katere prihaja tudi ni1 ™- svoboda in mir. misli na srečno bodočnost želimo, da bi Praznik miru in tihe sreče. Nocoj je vsa družina doma. Prišel je brat, študent, ki živi v mestu v pomanjkanju in revščini, prišla je sestra, ki služi nekje za deklo, in očetu nocoj ni treba v tovarno v bližnjem trgu. Vonj kadila v hiši in okrog nje. Materin smehljaj je s prazničnostjo prevzel vso družino. Kar spremenila se je mati. Mlajši jo kar gledajo z začudenimi očmi, skoraj bolj kot brata in sestro, ki ju že dolgo niso videli. Mater pa so videli vsak dan, vsako uro so čutili njeno ljubečo skrb, a nikdar ji niso tako žarele oči in nikdar ji ni glas tako drhtel kot sedaj, ko sprašuje brata in sestro, kako živita tam v svetu. »Bo že, mama, dobro je,« pravita. Saj ni tako, a nocoj ji nočeta otežiti srca. In mati je srečna, saj ima nocoj prav vse otroke poleg sebe. Se oče je pozabil godrnjati nad hudimi časi in rajši ne premišlja, kako bo preživel otroke, ki jih je cela kopica. Nocoj, vsaj na ta večer hočejo pozabiti za nekaj ur težave in bridkosti. Praznik miru je. Božična, večno lepa pesem, jaslice, ki se jih otroci vesele in odrasli... Lepo je če je vsa družina doma. Tako smo pisali včasih. Tako ali skoraj tako je bilo pri nas, pri sosedovih, pri delavcih in kmetih - povsod, kjer so bili dobri ljudje in so se imeli radi. Sedaj pa okrog naših domov že četrto leto ne poznamo ne miru ne božiča. Bilo je v Internaciji. Živeli smo sredi mrzlih zidov in lačni smo bili. V naši »kame- rati« je 30 lačnih ljudi zdelo brez besed na svojih pogredih. Mraz je bilo in zavijali smo se v nekakšne odeje, napravljene iz lesa. Topo smo gledali predse. »Fantje, potice,« je rekel nekdo. Saj res, potice! Lačni smo bili in kdo bi nam zameril, da smo mislili na potice, ko bo vendar drevi sveti večer. Zvečer pa smo napravili iz papirja jaslice. Nekdo je nekje iztaknil drobno svečo in jo prižgal, ko se je stemnilo. Začudeno smo zrli v plamenček. Trepetal je plaho in žalostno, kakor so bile žalostne naše misli. Pa se je oglasil tovariš Joco in nam govoril o domovini. Tam daleč so naše matere. Sovražnik je razbil družine, odpeljal može in sinove, zaprl hčere in žene, pobil naše najboljše, še otroke ni prizanesel. Zdaj so matere same. Kako jim je pri srcu nocoj? V domovini pa so tudi gozdovi in v njih naši partizani - Matjaževa vojska. Ta nas ne bo zapustila. Morda bijejo prav nocoj sovraga, morda je prav ta trenutek omahnil mlad fant in padel z obrazom na zemljo. Padel je, da bodo drugi doživeli lepši božič, - svobodo, ki so se ji nasmehnile njegove umirajoče oči. Poslušali smo strme. Pozabili smo na potice in druge malenkosti. Mislili smo na naše matere, na partizane in na tisti božič, ki pride gotovo. ' Že četrto leto ne poznamo ne miru, ne božiča. Ozračje je polno jekov in odmevov detonacij, ki pretresajo zemljo. Nocoj se bodo matere spet pogovarjale z otroki o partizanih, o očetih, bratih in sestrah. Nocoj jih bodo otroci spet zaman pričakovali, da pridejo domov obhajatsve-ti večer. In vsi, partizani, nesrečniki po zaporih, matere, žene in otroci ne bodo jokali, ker vedo, čemu vse to trpljenje. In ne bodo nadlegovali mater z nestrpnimi vprašanji, kdaj se bodo vrnili tovariši iz taborišč, kje ste, kaj je z vami? Ali slišite naše božično voščilo?« »Bratje, sestre, upajte, vzdržite! Prihodnji božič naj bo združil svobodne in vesele.« po ni VSI pa bolj Ht, nilliuv^, .„ . - ,.v,,v,c .—.v . -~ . ........ ----., r 0 vsej Jugoslaviji, je popolnof1 'aa popoln poraz fašističnega sovražnika 1 več daleč. Četrti Božič praz"1 t*nski narod pod orožjem. Prepričani smo si, da bomo prihodnje božične' ^°r>hajali v ugodnejših prilikah. Zavedati ia se moramo, da bodo prilike ^ ^ 0 toliko ugodnejše za nas, kolikor bomo jolj pojačali naše delovanje, utf oJrste- da bomo sovražniku zadali čim močnejše udarce, da bomo s toliko* ^Ostjo zagotovili slovenskemu garodu vse pravice oziroma pridobitve nan1 ^"Odilnc borbe. Vsem borcem. podoficirjeJj m politkomis; Danuška - Ermica sel Bo'ic- politkomisarjem IX. korpusa želimo ve ši.ib l\. Korpusa Petek. 23. decembra 1988 Petek, 23. decembra 1988 11. STRAN ;S&U©3I3IGLAS a n j e B o v • v z i c n o P remišljevanje rodu«. Spor je v nas in tli že dolgo. Netijo je minil. Komunisti bi se morali odreči svoji, času neprimerno povzdignjeni drži, se-vladati. Vendar pri tem niso dosledni. Hkra stopiti bi morali nazaj med »civiliste« in se ponovno dokazati v svobodni konku-itegniti na tisto edino kopito, ki ga v svoji o renči ljudi in idej. Predvsem pa se odreči prej omenjenih povzpetnikov, ki so raz- nas ločujejo, navkljub. Objektivne, zgodo bloško, subjektivno. Zato nas še kar napn Sas presegel, ki ni več evangelij-blagovest, jologij. Ne-mir vnašajo tisti, ki hočejo v< odobi, še vedno misleč, da so »ljudje iz pc i so v boju ali pa so se iztrošili v socialisti n zaupanju se je zredila nova »elita«, ljud 3 slabega materiala. Ti nas zdaj pod krinko ;volveraši in mafijaši ali pa gosposko pre; na račun človeške ne-umnosti. In ti nimaj avičevanju svojega zgrešenega počet: sk! li žrtvovani za to, česar ni! Za kar se je ie je bilo priborjeno in zgrajeno, je bodisi izfl ktive 'Vrednotili zgodovinsko pridobljeni ugled ZK. Med nami torej sektašijo tisti, ki so si prilastili in zlorabili oblast »v imenu ljudstva« in tisti, ki so jo v zadnji vojni izgubili. Zdaj — v trenutku slabosti oblasti - se hočejo ponovno dokopati do nje. Se revanširati za poraz. Alternativa ni ne eno ne drugo. Vsi ti ljudje vidijo samo sebe in tisto, kar so pridobili oziroma izgubili. Gre pa za nas druge, za vprašanje, kako iz krize; oni namreč sploh niso v krizi, saj ravno v njej živijo dosti bolje, kot bi sicer. Nam gre po eni strani za vprašanje, kako ohraniti zgodovinske vrednote in pridobitve socializma, kako ohraniti navezo na temeljne točke programa preddolomitske OF in 200 let po francoski revoluciji tudi za navezavo na njene, temeljne novoveške vrednote: svobodo, enakost, bratstvo — za tako približevanje tem idealom, kakšno je v danem času mogoče. Po drugi strani se sprašujemo, kako naprej, kako ujeti razviti svet in razpreti zaprte perspe- v labirintu krize in perspektive se zapirajo deva le toliko, kolikor je ogrožena njena vse propade. »Dok propadaš, propadaj ot iis le deluge.« Važno je, da smo si mi sponi j, kaj ti govorim. In ubogaj!« — Tako neki /i. Našim »gospodom« pa v tem oziru kai č, uboga komaj še kdo, gledali pa jih mend li v vlogi »velikih duhovnikov« in »pismoi Rešitev je v »novi zavezi« vseh, ki so za temeljito prenovo socializma, v novi slovenski politični zvezi kristjanov in komunistov, kmetov in delavcev, mladih in starih, vojakov in razumnikov... In v prenovljeni zvezi bratskih jugoslovanskih narodov. Tel: 69-713 1$ Prodam trajnožarečo PEČ za centri ogrevanje, rabljeno 3 sezone Zg. C 2, Radovljica, tel: 79 051 1? Prodam SEDEŽNO GARNITURO sed in 2 fotelja. Tel: 25-435 1 STANOVANJA 3-sobno STANOVANJE, 74 kvad Bistrici pri Tržiču, prodam. Tel.: 51jj Opremljeni SOBI z balkonom in sebnim vhodom oddam na Bled^ sne ponudbe pod: Šifra: BLED j Iščem SOBO ali GARSONJERO " dovljici ali bližnji okolici. Tel.: 78 int. 204 1 Oddam SOBO Naslov v oglasne^ delku. Prodam GARSONJERO na Plani"i Tel.: 39-988, popoldne Oddam SOBO z možnostjo zapos' (stalno ali honorarno). Šifra PR" NOST Prodam 2-sobno STANOVANJE « binetom v Škofji Loki. 064/622-908_I Novo STANOVANJE, 50 kvad. rfl Planini III., prodam. Tel.: 36-510 J; Zamenjam 1 sobno družbeno STA VANJE v Kranju za večje. Stano^ je ogrevano, s telefonom, na Pla"] Tel.: 26-486_[ Iščemo eno, dvo ali trosobno VANJE in enosobno STANOVANJ GARSONJERO na Bledu ali t> okolici. Informacije na tel.: 77-50^ 8. do 14. ure j Na relaciji KRANJ ŠKOFJA L1 najamem opremljeno garsonjero1 lefonom Šifra: FEBRUAR 1989 J Prodam 1-sobno STANOVANJ* Škofji Loki - Frankovo naselje. I macije na tel.: 064/622-604, od 1*, 18. ure Zamenjam 1-sobno družbeno Sir) VANJE s centralnim ogrevanje^ kakršno koli večje. Naslov v ogla5 oddelku. _ji GARSONJERO, lahko tudi neopj Ijeno, takoj najamem. Tel.: 45-36' 17. uri, Bojan, Ingrid_m Prodam 1 sobno etažno STAN^ NJE v Lescah, 34 kvad. m. Inforrrj na tel.: 75-543 Lepo 3-sobno STANOVANJE v ^ oddam poštenim ljudem. Šifra: \ TRALNA - TELEFON KUPIM Kupim SLAMOREZNICO tip Dun» Patent (getribe) ali kolesa 1465,1 ca 1426. Tel.: 064/632-314 J Kupim BIKA simentalca, težkeOJ 200 kg. Tel: 45-359_;a Kupim MOTOR za ford taunus 12 M. Tel.: 064/632-451, int. 290; _A poldne VOZILA Prodam Z 39-175 101 GTL, letnik 1986 Prodam ZASTAVO 750, letni* motor 88. Zg. Duplje 20 a, tel. fl po 14. uri ALFO 33 1,5 ORO, letnik 1985, pr«! ali zamenjam za nov JUGO- 68-226__; Prodam FIAT 126 P, letnik 80. f Begunjska 31, Bistrica pri TržičuJ; Prodam VW variant 1600, po de1' celega in skoraj nove GUME 165, Britof 186 J letnik Prodam R <\, obnovljen Tel: 39-794 FIAT 132, letnik 1982, ugodno pri Tel.: 26-346_) Prodam LADO 1200, letnik 1987, 26-648 S4 Petek, 23. decembra 1988 19. stran (mrnmssmoijm Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do konca aprila. Cena po dogovoru. Tel.: 68-385, popoldne_19510 Prodam LADO rivo 1300 ccm, letnik 1987, bele barve, odlično ohranjena, z dodatno opremo. Tel.: 68-579 19511 Ugodno prodam PEUGEOT 504, starejši letnik. Ribnikar, Virje 32, Tržič i__19512 2 126 PGL, letnik julij 1986, z avtoradi-«m sharp (2 x 25 W), prodam. Tel.: 33-286_19516 Prodam 1 leto star AKUMULATOR za 126. Tel.: 33-286_19517 Prodam osebni avto Z 850, letnik 1985. Informacije od 6. do 14. ure na tel.: 77-001_19520 2 101, odlično ohranjeno, letnik 1987, 31.000 km, z dodatno opremo, prodam *a dinarsko protivrednost 5.500 DEM. Tel.: 74-052_19525 Prodam vlečno KLJUKO in zavese za Viso 11 RE. Tel: 41-020_19529 Prodam 2 VW, letnik 1975 in 1968, ČE-LADO nolan in GUME za jugo. Behek, Gradnikova 4, Kranj_19532 Prodam novo avtomobilsko PRIKOLICO. Jože Pintar, Martinj vrh 46, tel.: 66-916_19537 VOLVO 340 GL, letnik 1988, ugodno Prodam. V račun vzamem manjši avto. TeL: 57-736, zvečer_19538 Prodam R 4, letnik 1979, dobro ohranjen. Tel.: 75-593, popoldne 19540 Prodam karambolirano Z 101 medite-ran, letnik 1979. Informacije na tel.: 25-462, int. 667, od 10. do 12. ure 19547 Prodam KADETT 1200, letnik 1976. An-to Zečič, Trg svobode 17, Tržič 19554 Prodam ŠKODO 100 L, po delih in ter-moakumulacijsko PEČ, 4,5 kW. Kavčič, Sitarska pot 16, Kranj Stražišče ______19555 Prodam KOMBI imv 2200 diesel, zale-ten, motor po generalni. Informacije Od 6. do 14. ure na tel.: 78-976, int. 19 19559 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1980 in 2 750, letnik 1980 Milenko Despot, Frankovo 42, Škofja Loka 19570 Prodam GOLF bencinar, letnik 1979. Uikežič, Poljšica 53/a, Zg. Gorje 19571 Prodam Z 750, letnik 1979, registrirana dojulija 1989. Tel: 51-549 19577 Prodam R 4 TL, letnik 1977, registriran doJO. 10. 1989. Tel: 51-066 19581 Prodam tovorni avto TAM 110 kiper, nosilnost 5 ton. Tel: 51-034 19582 Prodam VISO super E, letnik 1983, nuj-nojn poceni Tel. 74-209 19583 Prodam 126 P, letnik 1978. Tel.: 78 780 :____ _19584 OPEL KADETT GL, letnik 1988, prodam a'i zamenjam za stari tip GOLFA z do-P^čjjorrvTel.: 061/612-251 19587 Z 750, letnik 1977, registriran celo leto, brezhiben, ugodno prodam. Janez Bi-tjžncJBreg 8, Križe_19588 p'odam JUGO 45 A, star 2 leti. Informacije na tel.: 39-274_19591 Prodam ALFA ROMEO 33, letnik 1986. Miro Peternelj, Predoslje 85/b, Kranj _19593 Prodam dobro ohranjen GOLF diesel, S paket, letnik oktober 1984 Tel.: 36-255, po 15. uri 19594 Prodam Z 850 kombi, letnik 1986. Cvetkov, Tomšičeva 19, Kranj 19647 BMW 323 I, letnik 1978, črn, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 74-417 19652 ŠKOLJKO za jugo, staro 2 leti, po de-lih prodam. Tel: 064/633-036 19654 Prodam dobro ohranjen FORD ESKORD, letnik 1978. Bukovnik, Trbo-je 129_19655 Prodam Z 101 GTL, staro 5 let. Tel.: 25-057_19656 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, prevoženih 29.000 km, dobro ohranjena ali zamenjam za cenješi avto. Ogled v petek dopoldan in soboto popoldan. Kranj, Levstikova 1, stan. 20 19657 Poceni prodam FIAT 126 P, letnik april 1979. Informacije na tel.: 064/621-289, dopoldne ali 65-164, popoldne 19658 Prodam Z 101, letnik 1976. Ogled po-poldan. Marjanac, Trg Prešernove bri- gade 3, tel.: 36-694_19660 Prodam tomos AVTOMATIK. Informa cije na tel.: 27-995_19661 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik september 1979, prevoženih 69.000 km. Božo Završnik, Virmaše 10/a, Šk. Loka_19662 Prodam MOTOR avtomatic, star 3 leta. Cena po dogovoru Ogled po 15. uri. Tome, Pot na Jošta 2, Kranj 19663 Prodam levi in desni BLATNIK ter pre čno STENO za golf GL. Tel.: 57-533 _19666 Prodam BMW 316, letnik 1979. Žitnik, T. Dežmana 2, Kranj 19668 nismo popolni gostilna SGDCim ampak se trudimo TRADICIONALNO VESELO SILVESTROVANJE V GOSTILNI SEJEM REZERVACIJA TEL.: 21-890 Prodam Z 101, letnik Stritarjev 5, Kranj 1981. Miladič, 19596 Prodam 126 P, letnik 1986. Lidija Zupan, tel.: 70 024 _19599 Prodam Z 101 poly, letnik 1986. Tel.: 50-929_19602 £rodam R 18, rdeče barve, letnik 1984. jgU51 805, od 15. do 20. ure 19604 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, Z 750, letnik 1980. Možna zamenjava. Prodam ludi MOTOR za Z 750 in za DIANO 6 ter dve zimski GUMI s platišči za Z /50. Ogled samo v petek. Sp. Senica 27, Medvode 19605 Prodam starejši VVV. Tel.: 064/621 211 ______19607 Prodam FIAT 1300, celega ali po delih lr> plinski ŠTEDILNIK na 4 gorilnike in Pečico. Tel: 39-826_19608 Prodam FORD ORION 1,6 CL, star 2 !gti_Hrastje 24_ 19616 ALFO giuletto 1,6, letnik 1982, 65 000 *n_, prodam. Tel.. 23-554_19618 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Tel.: _tt__w*5_19620 Ugodno prodam osebni avto Z 750, letnik 1978, registriran do decembra '989. Pokljukar, Grabče 5, Zg. Gorje .____19621 prodam Z 750. Tel: 40-167 19625 Prodam Z 101, letnik 1979 in Z 101, letnik 1976 ter dele za R 4, menjalnik, 4 ^ata, 2 haubi in razne dele Soprenič, PpUia Jošta 51, Stražišče_19626 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Jože gogelj, Kurirska pot 29, Kranj 19627 126 P, letnik 1981, prevoženih 58.000 •"ri, registriran do septembra 1989, dobro ohranjen, prodam Tel.: 50-908 _______19628 ^AT 126, opečne barve, letnik 1980, 34.000 km, registriran do novembra 1989, dobro ohranjen, prodam za 450 pM. Škrjanc, Betonova 21, Kokrica, !gj__j5-550_19630 £|UGEOT 305 break, letnik 1986, ,4.000 km, garažiran, redno servisiran, I^gstnik, prodam. Tel: 25-853 19631 [_rodam obnovljeno Z 101, letnik okto-2er 1978. Peternel, Gradnikova 20, Radovljica_19632 Vodarn Z 101 GTL 55, letnik 1986 ali ^menjam za drug avto. Tel.. 57-700 ^__19637 Prodam KOMBI VW ali menjam za [^gnjši avto. Tel.: 50-660_19640 ffodam GOLF diesel, star 4 leta. Infor-lHgcjje v Preddvoru 6_19642 £ 101 GT 55, letnik 1986, prodam. u9led v petek ves dan. Tel.: 50-676 ___19645 ^odam SPAČKA, letnik 1976. Tel.: 19646 Ugodno prodam ŠKODO 110 L, starejši letnik, generalno obnovljena. Be spalko, Frankovo nas. 157, Škofja Loka _19669 Ugodno prodam R 4, letnik november 1977, obnovljen, registriran. Tel.: 85 522_19670 Prodam VVV hrošč, starejši letnik. Lahko tudi za rezervne dele. Marjan Jereb, Papirnica 16, Škofja Loka 19672 Prodam R 16, celega ali po delih. Tel.: 42-069 19673 Prodam Z 128, 064/621-037 letnik 1986. Tel.: 19674 Prodam R 4, letnik 1978, registriran do 6. 6. 1989. Voglje 1, Šenčur 19675 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1984. Bajt, Čepulje4_19677 Ugodno prodam Z 750, letnik 1982, registrirano do oktobra 1989 in TRAK TOR fiat štore 402, letnik 1977, s kabino ter bočno KOSILNICO. Jenko, Go-dešič 53, Škofja Loka (pri podvozu) __19678 Poceni prodam FIAT 132, letnik 1978. Informacije na tel.: 064/621-289, dopoldne 19683 Nujno prodam Z 101, letnik 1977, regi strirana do maja 1989, potrebna manjšega popravila, v voznem stanju, za 230 SM. Ogled Gorenjskem sejmu pri slaščičarju_, 19689 Prodam 2 zimski GUMI za Z 750. Tel.: 28-630_19691 Prodam MOTOR APN 6, letnik 1986. Tel.: 26 340 _19692 Prodam R 12, letnik 1972. Tel.: 42 246 __19696 Prodam registrirano, vozno DIANO za 500.000 din. Tel : 33 212 19698 Prodamo KOMBI imv (bencin), starejši letnik, gasilski, zelo dobro ohranjen in malo vožen. Informacije na tel.: 48-017, popoldne, Strahinj 64 19701 Prodam osebni avto VW hroš 36-261 • Tel.: 9703 Prodam R 5 GTL, letnik 1979. Štular,* Podnart 3, v soboto dopoldne 19564 Prodam HROŠČA, letnik-1972, solidno ohranjen ter registriran. Cena 380 SM. Muzga, Alpska 3, Bled_19565 BMVV 316, rdeč, garažiran, letnik oktober 1987, prodam. Sitar, Velesovska 30, Šenčur 19569 POSESTI V Kranju prodam novejšo HIŠO z vrtom in delavnico, primerno za vsako obrt Zupan, Jezerska c. 93/c, Kranj _19496 V Stražišču pri Kranju prodam visoko-pritlično enostanovanjsko HIŠO, lahko z opremo, z 800 kvad. m. zemljišča, dobremu plačniku. Naslov v oglasnem oddelku._19528 Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO. Tel: 33-180_19546 Najamem starejše gospodarsko POSLOPJE ali HLEV v okolici Kranja. Šifra: OBRT _19600 POSESTVO, primerno za obrt, v Selški dolini, prodamo. Gospodarska poslopja, delavnica, dvonadstropna hiša oko-li dvorišča. Tel.: 061/342-742 19603 Za obdelovalno ZEMLJO prodam ali zamenjam zazidljivo PARCELO v okoli-ci Kranja. Šifra: PARCELA 19614 Manjšo HIŠO v Radovljici prodam. Šifra: III. FAZA_19676 Prodam PARCELO v Bašlju. Ogled v soboto popoldan ali po 19. uri. Ropret, Hotemaže 47/b, Preddvor 19694 BLATNIKE za R 4, nove, prodam 10 odstotkov ceneje. Kandus, Virmaše 103, Škofja Loka_19705 TALBOT sambo GL, letnik 1982. lepo ohranjeno, zaradi odhoda v tujino, nujno prodam. Tel.: 23-020, popolden _19706 Prodam Z 750, letnik 1979 in suha bu kova DRVA. Marija Brence, Hraše 17/b, Lesce_19710 Prodam R 10, neregistriran, vozen Tel.: 76 355_19712 Prodam osebni avto vVARTBURG, le tnik 1982, registriran vse leto. Ogled: Nanev, Kranjska 11, Šenčur 19718 Z 750, letnik 1979, prodam. Pogačnik, Zvirče34/b, Tržič, Tel: 57-848 19721 Ugodno prodam R 4, letnik 1978. Zg. Duplje 16_19725 Prodam Z 101, letnik 1977. Lahovče 20, Cerklje_19728 Prodam Z 750 za 150 SM. Ilovka 14, Kranj_19733 Prodam Z 101 C, letnik 1980, dobro ohranjeno. Nikolič, Jenkova 2, Kranj _19735 Prodam VW 1200, letnik 1975, ugodno. Tel.: 45-309, Sp. Bela 7_19737 Ugodno prodam FIAT UNO 60 S, letnik december 1986. Beleharjeva 35, Šenčur_19739 Prodam GOLF D, letnik 1986, odlično ohranjen. Tel.: 74-328, po 18. uri 19741 Prodam FIAT 132 2.000, letnik 1979, dobro ohranjen. Ogled v petek in soboto. Poštrak, Zapuže 13/b .19744 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980. Tel.: 46-128 19745 PRIREDITVE ŠD Šenčur vas bavi na SILVESTRO VANJE 31. 12. ob 20. uri v Športnem domu v Šenčurju. Rezervacije v Bifeju na igrišču. Vabijo športniki! 19498 Ansambel AGROPOP igra v petek, 23. 12. 1988 ob 19. uri v Zadružnem domu na Primskovem. Vse prijatelje smučanja in Agropopa vabi SD Kokrica! __19500 Gostilna PRI CILKI prireja SILVE-STROVANJE. Cena rezervacije 100.000. v ceni je vračunana hrana in pijača. Informacije na tel.: 42-735 _19530 Gostilna PRI CILKI prireja SILVE STROVANJE. Cena rezervacije 100.000. V ceni je vračunana hrana in pijača. Informacije na tel.: 42-735 _19531 KUD Visoko vabi na SILVESTROVA NJE, s pričetkom ob 20. uri. Igra ansambel Srečka Vrtnika. Predprodaja vstopnic v trgovini Visoko. 19615 Gostilna na Dobravi v Poljanski dolini vas vabi na veliko SILVESTROVANJE Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Rezervacije sprejemamo v gostilni. Za ples bo igral ansambel JURČEK. Vabljeni! Informacije na tel.: 68-661 _19644 TVD Partizan Gorenja vas vas vabi v PLESNI TEČAJ v Dom Partizana. Pri-četek v soboto, 24. 12. 1988 ob 18. uri 19648 POZNANSTVA Mamica, višje postave, s službo in stanovanjem, išče prijetnega tovariša, starega do 40 let. Šifra: SOŽITJE 19731 ZAPOSLITVE Mlajša upokojenka iz Radovljice ali okolice, dobi honorarno zaposlitev za pomoč v kuhinji v dopoldanskem času. Tel.: 75-504_19526 Predstavljati najboljše, najhitrejše, največje, najnenavadnejše ljudi, živali, rastline, pojave in stvari, je pravi užitek. Pridružite se nam Šifra: ŠE JE MOŽNOST 19550 Nudimo vam honorarno zaposlitev ob vikendih. Tel.: 38-206, od 10. do 12. ure _19578 Če imaš čas ob sobotah in nedeljah kliči 22-221, int. 34 62, Vine 19719 ŽIVALI Prodam plemenskega OVNA jezersko solčavske pasme. Tel.: 43-086 19518 Prod am več TELIC, brejih 7 mesecev, A kontrola. Miro Bajt, Križe 81, Tržič, tel.: 57-617_19519 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 87_ _19522 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo. Tel.. 061/612-428 19535 Prodam mesnatega PRAŠIČA za za-kol, težkega 180 do 200 kg. Mavčiče 44 _19545 Prodam 1 leto stare KOKOŠI, visoko mlečno KRAVO in lesen KOZOLEC. Voglje 85, Šenčur 19552 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. C. v Radovno 2, Mojstrana 19566 Prodam teden dni staro TELIČKO si-mentalko. Podbrezje 158 19568 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Sr. vas 55, Šenčur 19575 Prodam 6 tednov starega BIKCA si-mentalca. Voglje 75_19589 Prodam BIKCA, starega 4 mesece. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje 19606 Menjam BIKA simentalca, težkega 200 kg za brejo KRAVO ali prodam. Tel.: 42-072_19611 Prodam 1 teden dni starega BIKCA. Skodlar, Podbrezje 67 _19619 Prodam 5 tednov starega TELETA. Hafner, Žabnica 37 19622 Prodam jalovo KRAVO ali menjam za BIKA. Tel.: 061/612-753_19636 Prodam 14 dni starega BIKCA simen-talca. Tel.: 46-022_19639 Prodam TELICO simentalko, 7 mesecev brejo. Tupaliče 24 19651 Prodam polovico BIKA za v skrinjo. Pi-panova 36, Šenčur 19659 Prodam 15 do 50 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 19664 Prodam BIKCA in TELIČKO, simental-ca, 4 in 1 teden stara, PRAŠIČA za zakol ter 30-litrski BOJLER. Zadraga 17 _19687 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pot na Vovke 2, Cerklje_19690 Prodam črno-belega BIKCA, starega 15 dni. Suha 4, Kranj 19695 Prodam OSLA za zakol. Kranj, Savska c. 42, Zlatko_19707 Prodam PRAŠIČA, težkega 180 kg. Lu-že 6, Šenčur 19711 Prodam PRAŠIČKE za nadaljno rejo in 2 PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41 19722 Prodam PAVE. Tel.: 64-234 19726 Prodam 10 dni stare BIKCE simental-ce. Sr. vas 16, Golnik 19736 Prodam mlado KRAVO pred telitvijo. Voglje 16, Šenčur_19738 PRAŠIČE, težke od 30 do 180 kg pro dam. Posavec 123, Podnart, tel.: 70-379 _19740 ŽREBIČKO, staro 10 mesecev, prodam. Tel: 061/612-637 19742 OBVESTILA Cenjene stranke obveščam, da zopet lahko naročijo rolete, žaluziie v vseh barvah, dimenzijah in izvedbah. Sprejemam naročila za zavese vseh vrst (rolo, lamelne, plese). Ugodna cena, dobavni roki. Cena zagotovljena od naročila do montaže. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MILJE 13, 64208 ŠEN ČUR, tel.: 061/50-720_19494 Rolete, žaluzije, zasteklitev balkonov in teras naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: 064/75-610 __19495 Tonetu ŠTULARJU iz Cerkelj za ži vljenjski jubilej iskrene čestitke. Vsi, ki ga imajo radi. 19504 VODOINSTALACIJE (popravila, novo-gradnje) vam hitro in kvalitetno opravim. Tel.: 28-427_19562 POPRAVLJAMO TV sprejemnike in obnavljamo oslabele TV ekrane. Tel.: 39 886_19623 Šivam ženska oblačila, hitro, ugodno in kvalitetno. Tel.: 36-362, po 15. uri _19708 Prirejamo SILVESTROVANJE v pla ninski koči na Čemšeniku. Vabljeni! Informacije na1 tel.: 39-145 19714 OSTALO Ugodno prodam skoraj novo krzneno JAKNO - korejski pes, štev. 40-42 Tel.. 75-755_19543 Prodam sveže MESO od nutrij. Preše ren, Gorica 17, Radovljica 19551 Prodam lepa, neškropljena JABOLKA. Černilec, Podbrezje 57 19556 Ugodno prodam temnorjavo JAKNO in KAPO iz špic nutrije, štev. 40. Tel.: 26-654_19590 Prodam 120-basno HARMONIKO, električno solo KITARO in polakusti čno ritem KITARO. Tel.: 064/633-736, Jože_19613 Uspešno instruiram matematiko in fiziko za srednje in osnovne šole. Tel.: 24 607 _19624 Prodam ZIBKO in otroško POSTELJICO. Informacije na tel.: 70-131, int. 36, dopoldne_19629 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. Tel: 35-797_19650 Beli otroški POSTELJICI z jogiji in prenosni STOLČEK chicco, prodam. Tel.: 37 464_19671 Prodam 100 BUTAR, suhih. Franc Ro- blek, Bašelj 20__19709 Prodam suha DRVA in gnojni KOŠ Pangerščica 7, Golnik_19717 Prodam obročaste snežne VERIGE 145 x 15 ali zamenjam za 145 x 13. Tel.: 42-105 19723 V SPOMIN Jutri, 24. decembra 1988, bodo minila tri leta, od kar je za vedno odšel od nas naš ljubljeni MILAN PAGON Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI Naklo, 23. decembra 1988 V SPOMIN Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. Deset let je že minilo, kar ni več med nami našega in nepozabnega PETRA ŽAGARJA Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate svečke in cvetje. VSI NJEGOVI Visoko, 22. decembra 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE ČIMŽAR roj. Kvas iz Orehovelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem bližnjim sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem okteta Vigred za zapete ža-lostinke in predstavniku krajevne skupnosti za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Orehovlje, 8. decembra 1988 zahvaijv Ob zadnjem slovesu našega očeta, starega očeta in strica RUDOLFA KLEMENČIČA p. d. Bognarjev ata iz Nemilj (kolarski mojster) se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Grebencu za lep pogrebni obred, dr. Bavdku za zdravljenje na domu, LD Jošt in CD Besnica za številno spremstvo, govornikoma tov. Beštru in tov. Fabjanu za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem iz Nakla. Še posebej se zahvaljujemo sodelavcem Iskre Železniki, železničarjem ŽP TOZD za promet Jesenice, železničarjem avstrijskih državnih železnic, krajevnim DPO, KS Podblica, krajevnim organizacijam ZZB NOV in praporščakom. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: sin Jože in hčerka Marija z družino Nemilje, 18. decembra 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE MARKOVIČ roj. Ahlin iz Predoselj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli osebno in pisno sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Hvala sodelavcem Save, DO Ikos, Kinopodjetju in Odbojkarskemu klubu Triglav Kranj. Iskrena hvala godbi in pevcem okteta Vigred za zapete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČI: Vsi njeni Predoslje, 9. decembra 1988 ZAHVALA Odšel je od nas oče, ded, praded in stric JOŽE ARNEŽ Ob žalostnem slovesu nismo bili sami. V velikem številu ste nas spremljali sorodniki, sosedje, prijatelji, nekdanji sodelavci Živil in znanci. Hvaležni smo vam za prelepo cvetje, izraze sožalja in tolažbo. Iskrena hvala dr. Mihaelu Sajevcu za lajšanje bolečin in g. župniku iz Šenčurja za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. ŽALUJOČI: Vsi njegovi / mali oglasi tel. 27960 NOVICE IN DOGODKI Škofjeloška telefonija veljala 10 milijard dinarjev Te dni tehnični pregledi krajevnega omrežja Škofja Loka, 21. decembra - V krajevni skupnosti Sv. Duh bodo krajevno telefonsko omrežje tehnično pregledali 22. decembra, v Hrast-nici 23. decembra ter na Godešiču in v Retečah 27. decembra. Vodja tehnične službe pri PTT Kranj Marjan Volk je v pogovoru s časnikarji dejal, da se utegne zatakniti le na Godešiču, kjer zaradi neurejenih lastninskih odnosov telefonsko omrežje ni do kraja zgrajeno. Ob 5. januarju, škofjeloškem občinskem prazniku bodo slovesno odprli novo vozliščno avtomatsko telefonsko centralo na Trati, ki je skupaj z omrežjem veljala 10 milijard dinarjev. Bodoče telefonske naročnike, predvsem v obmestnih vaseh, seveda najbolj zanima, kdaj jim bodo zazvonili telefoni oziroma, ali bo izpolnjena obljuba o priključitvi 800 do 1.000 novih naročnikov do občinskega praznika. Marjan Volk je dejal, da je priključenih že večina od 600 telefonskih naročnikov, kolikor so jih sredi letošnjega leta pridobili z dodatno akcijo v naseljih, kjer so jih lahko priključili na že zgrajeno telefonsko omrožje Vsi izmed teh pa bodo priključeni do srede januarja. Ce ne bo prišlo problemov pri notranji inštalaciji v stanovanjskih blokih, seveda predvsem starejših, saj zdaj ugotavljajo, da kar v štiridesetih ni povsem ustrezna. V obmestnih vaseh, kjer so krajani več let zbirali denar za izgradnjo novega krajevnega telefonskega omrežja, spodbudila jih je seveda izgradnja vozliščne avtomatske telefonske centrale, pa te dni potekajo tehnični pregledi'. Kakor je povedal Marjan Volk ne pričakujejo, da bi se zataknilo v Hrastnici (krajevna skupnost Škofja Loka), kjer bo po tehničnem pregledu oziroma izdaji uporabnega dovoljenja kmalu lahko telefon zazvonil pri 60 naročnikih. Problemov prav tako ne pričakuje v krajevni skupnosti Sv. Duh, kjer bi potemtakem prav tako lahko kmalu začeli priključevati nove telefonske naročnike, seveda pa je že zdaj jasno, da pri vseh do občinskega praznika telefoni ne bodo zazvonili. Zatakniti pa se utegne na Godešiču, kjer bodo imeli tehnični pregled prihodnji teden, že zdaj pa lahko dvomimo, ali bo inšpektor zadovoljen. Zaradi neurejenih lastninskih odnosov krajevno telefonsko omrežje namreč ni zgrajeno do konca, po besedah Marjana Volka pa je to predpogoj za uspešnost tehničnega pregleda in nato izdajo uporabnega dovoljenja, na osnovi katerega nato lahko priključijo nove telefone. V pogovoru časnikarji je sodeloval tudi F Žagar, predsednik občinskega odbora za telefonijo, ki je pohvalil sodelovanje s PTT Kranj, brez problemov in težav seveda ni šlo, ki so pri kroničnem pomanjkanju denarja in pri tako velikem projektu razumljivi, je dejal, toda uspešno so jih razreševali. Oba sogovornika pa sta spregovorila tudi o nadaljnji izgradnji telefonskega omrežja v škofjeloški občini, kar zadeva predvsem Poljansko dolino in Ziri. Več o tem prihod- nJ1Č' M. Volčjak Referendum bo 29. decembra Žičničarsko slovo od Gorenjkinih hotelov Kranjska gora, 23. decembra - 29. decembra bodo žičničarji razpisali referendum za odcepitev od HTDO Gorenjke in ABC Pomurke. Njihovo odločitev pozdravlja večina turističnih delavcev in hotelirjev, saj že nekaj let poudarjajo, da morajo biti žičnice »samostojne«. Kranjskogorske žičnice so kot temeljna organizacija vključene v Hotelsko turistično delovno organizacijo Gorenjka Jesenice in v okviru delovne organizacije tudi v ABC Pomurko. Skupaj je zaposlenih 40 žični-čarjev, ki upravljajo in vzdržujejo žičnice od jeseniškega Črnega vrha do Podkorena ter vsako leto kljub hudim finančnim težavam poskrbijo za novosti in naložbe. V zadnjih letih so vložili ogromno denarja v smučarski poligon Podkoren, kjer so naprave za umetni sneg. Kar nekaj let hotelske turistične organizacije v Kranjski gori V pričakovanju dedka Mraza Kranj, 23. decembra - Nekateri otroci so že hvaležno obdarovani, drugi še v nestrpnem pričakovanju dedka Mraza. Slednje potolažimo, da jih te dni gotovo obišče. Otrokom Vodovodnega stolpa bo že danes popoldne podaril musical Maček Muri, ki ga zastonj prirejajo dekleta iz ekonomske srednje šole. Jutri pojde tudi na podeželje: na Šenturški gori bo že on 13. uri, v Gradu ob 14., uro zatem na Brnikih. Tega dne ga pričakujejo še v Predosljah, na Suhi ter v Besnici. V nedeljo dopoldne pride na Golnik, Popoldne pa v Tenetiše, Zalog, Cerklje in Poženik. V ponedeljek bo v Britofu, v torek popoldne v Šenčurju, Olševku in Hotemažah, v četrtek pa še v Preddvoru in na Zlatem polju. Tudi v drugih krajevnih skupnostih obljubljajo, da bodo mislili na otroke. Veliko zabavo pa je pričakovati jutri dopoldne v Kranju. Na Titov trg se bo ob 10. uri mimo Planine, Primskovega in Vodovodnega stolpa v spremstvu pripeljal dedek Mraz, nato pa bodo otroci deležni zimskega živžava. gledališke predstave, folklornega in glasbenega nastopa. Jutrišnji dan je le uvod v razgiban prednovoletni teden, ko bo otrokom vsako popoldne pripeljal dedka Mraza in jim postregel s čim novim. D. Ž. in v Gozd Martuljku resno opozarjajo na to, da bi morala biti temeljna organizacije žičnice samostojna delovna organizacija. Nekateri hotelirji v nobenem primeru niso hoteli vlagati v razvoj žičničarske infrastrukture in terjali, da morajo biti žičničarji samostojni. Tudi sami žičničarji so razmišljali o tej možnosti in zdaj že izdelali projekt reorganizacije in poslovanja ter ugotovili, da bi se kot delovna organizacija med drugimi prednostmi veliko lažje vključevali v širši sistem turistične infrastrukture v gornjesavski dolini. Na zboru delavcev so se odločili, da 29. decembra razpišejo referendum o izključitvi iz delovne organizacije HTDO Gorenjka in ABC Pomurka. Takšno odločitev žičničarjev pozdravlja večina hotelirjev in turističnih delavcev Kranjske gore, saj je očitno, da se bodo zdaj lahko dogovarjali in usklajevali z vsemi in ob skupnih vlaganjih in prizadevanjih načrtovali smelejši turistični razvoj najbolj znanega smučarskega središča v Jugoslaviji. Ne nazadnje so po taki poti šla tudi številna druga smučišča in smučarski centri, saj so spoznali, da se le samostojni in v povezovanju z vsemi, ki v turizmu delajo, lahko uspešnejše razvijajo in bogatijo turistično ponudbo. D. Sedej Občni zbor društva kmetijskih inženirjev in tehnikov V dialog s kmečko zvezo Brdo, 16. decembra - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske, ki deluje že petnajsto leto, je v petek na občnem zboru na Brdu pregledalo delo v minulih dveh letih. Predsednik Viktor Frelih je povedal, da je društvo organiziralo gorenjsko traktorsko tekmovanje, strokovni izlet v dolino Neretve ter na avstrijsko Koroško, razpravo o stališčih centralnega komiteja ZKS o nadalj- njem razvoju kmetijstva, strokovno predavanje o uporabi sredstev za varstvo rastlin... V razpravi, v kateri je bilo delo društva dobro ocenjeno, je bila tudi dana pobuda, da se mora odzivati na dejavnost kmečke zveze in Slavko Gliha: Zatolkli smo dve generaciji Gost občnega zbora je bil Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je med drugim dejal, da mora Slovenija imeti svojo kmetijsko politiko. Ne zato, ker bi bil slovenski kmet, kot je dejal Cankar, bolj podoben tirolskemu kot srbskemu, temveč zaradi različne stopnje gospodarske in družbene razvitosti. Eden od razlogov za slabo stanje v kmetijstvu in družbi nasploh je tudi slaba kadrovska politika, je dejal Gliha. Dve generaciji smo zatolkli, ker jima ni bilo treba misliti s svojo glavo, ampak sta mislili le to, kaj mislijo vodilni. Mlade bomo pridobili za kmetijske šole le, če to ne bodo državne šole s programi, v katerih je domala polovico ur namenjenih pouku obrambe, samoupravljanja, marksizma... se skupaj s kmeti zavzemati za boljši položaj kmetijstva. "Aktivnost smo prepustili birokraciji, ki sama prede od samozadovoljstva," je dejal eden od članov društva in poudaril, da je tudi to razlog za večje vključevanje društva v strokovne in družbenopolitične razprave. Ravnatelj kmetijske in mlekarske šole Štefan Oštir je predstavil napore za nakup kmetijskega posestva v Strahinju za potrebe kmetijske prakse, društvo pa je takšna prizadevanja podprlo. Janez Šumi je dejal, da so nekateri kmetje že tako strokovno usposobljeni, da se lahko še sami učimo od njih, da pa je sicer znanje agronomov in ostalih strokovnjakov med njimi še slabo cenjeno. Na občnem zboru so za novega predsednika izvolili Gorazda Kokalja, podelili pa so tudi pet priznanje .Zveze organizacij za tehnično kulturo Kranj. Prejeli so jih: Janez Bergant, Stane Bernard, Peter Grašič, Gorazd Kokalj in Franc Šifrer. C. Zaplotnik L GLASOVA ANKETA Na božič se zbere družina Včasih, ko so uredniki za novo leto hoteli vedno kakšne dobre intervjuje z ljudmi, tudi z nekdanjimi borci, sem vrtala vanje, kakšni so njihovi spomini na to ali ono novo leto v partizanih, kje so ga praznovali, kje je bila njihova enota. Nikakor se niso mogli spomniti. "Za božič smo bili tam pa tam..." To so vedeli natančno, za vsako leto vojne posebej. Kajti vsak božič so znova upali, da bo to zadnji božič v gmajni, v snegu, da bo prihodnjega maja zagotovo že svoboda. Božič je bil njihov dan sanj. Takrat so lahko v miru celo sanjarili, kajti za božič so jim tudi Nemci in pozneje beli dali mir. Za Novo leto je bilo pa že vse mogoče. Ob božiču so jim ljudje na stežaj odpirali vrata, če je bilo le še kaj v roke vzeti, je bila na mizi tudi potica. Božič jim je pričaral spomin na dom, na mater, na sestre in brate. Iluzije in sanje drže ljudi pokonci. Po vojni, ko smo ločili cerkev od države, smo ga prepovedali. Namesto Božička je prišel dedek Mraz... Ko je predlani Jože Smole voščil božič po televiziji, smo to doživljali različno. Nekateri so se smejali, nekateri so kritizirali, nekateri pa so se nad tem zamislili: v demokraciji, ko naj bi bilo vse po meri človeka, ne smemo prizadeti človeka in njegovih verskih čustev, njegove intime. Mar ni božič takšna človekova intima, njegov spomin na mladost, pa če je še bolj cerkven praznik? Marija Kavčič, Stražišče: "Prav je, da nam spet priznavajo ta praznik, da upoštevajo človeka, njegovo intimo. To je odraz demokracije, ki prihaja s malimi koraki, vendar le prihaja. Prepoved praznovanja praznika, ki ga je človek praznoval stoletja, pomeni zatiranje ljudske volje, odvzem neke svobode, mišljenja." Zinka Juvan, Kranj: "Praznovanja božiča ne bi smeli nikoli prepovedati. Pri nas doma smo ga vedno praznovali in je še danes zame najlepši praznik. Na ta dan se družina zagotovo zbere skupaj. Sploh pa je tak praznik v razbrzdanih časih, ko živimo v stalni napetosti, v stalni naglici, kot nekakšen balzam za človeka. Pri nas doma bo še posebej praznično, kajti prvi vnuk bo prav na božični Razbijaška druščina na Krvavcu večer star leto dni, drugega pa tudi v teh dneh pričakujemo. Božič mi pomeni spomin na dom, na zakurjeno peč, na potico, ki jo je mama kljub revščini in šestim otrokom vsakič postavila na mizo. To je praznik, ki ga spoštujem in ga tudi v svoji družini ohranjam kot družinski praznik." Marija Gorjanc, Predoslje: "Jaz praznujem božič ne zaradi tradicije, temveč zaradi praznika samega, takega, kot je. Nikoli nismo s praznovanjem prenehali, vedno na ta dan vzamem dopust, grem k polnočnici. Je pa kar malo lažje človeku pri srcu, ko vidiš, da so vendarle prisluhnili človeku. Ganilo me .je, ko sem v zadnjem STOPU prebrala, da bo radijski prenos polnočnice iz ljubljanske stolnice. Za invalide, za vse tiste, ki ne morejo od doma, bo to nekaj prelepega. Upam le, da se božič ne bo skomercializiral, kot se je že marsikaj drugega." Lojze Ješe, Jama: "Neumno je, da smo te stvari tako daleč pripeljali, da moramo danes sploh razpravljati ali praznovati božič ali ne. Nekateri imajo božič za družinski praznik, vendar zame to ni. Družinski prazniki so rojstni dnevi, godovi, če jih družina praznuje, božič pa je zame praznik na sploh. Lep praznik, ki se ga da zaradi zime, ko vsa narava počiva, res lepo praznovati. Sredi poletja bi bil pol manj vreden." Janez Trilar, Stražišče: "Božič je bil zame vedno praznik, del starih običajev, in da so tako grobo posegli vanj, je bilo hudo zgrešeno. Zgrešeno tudi zaradi vzgoje mladine. Danes je mladina že tako ali tako prikrajšana za vso domačnost, saj se vzgaja le v vrtcu, v šoli, dom pa je navadno zaradi stalne dirke za materialnimi dobrinami raz-puščen. Vsaj nekaj dni v letu, naj bi bila družina skupaj, in božič je zagotovo tak dan." D. Dolenc Po načelu - kaj nam pa morejo Kranj, 20. decembra - Med ljudmi so se že nekaj časa širile govorice, da je skupina trinajstih fantov iz Ljubljane (eden iz Čačka) v noči z 9. na 10. december med praznovanjem fantovščine napravila precej škode v Domu na Krvavcu in v bližnji Roški, koči kranjskega planinskega društva, vendar je bilo uradne podatke o tem dogodku mogoče dobiti šele v torek. Druščina, ki je bila izjemno dobro založena s steklenicami viskija, se je najprej ustavila v gostilni Pod Krvavcem, nato pa se z zadnjo žičnico odpeljala na Krvavec in se peš odpravila v dom, ki pa je bil že od petih popoldne zaprt. Ker jim delavka ni hotela odpreti vrat, so jih "odprli" sami (steklo naj bi se menda razletelo po nesrečnem naključju), vstopili v restavracijo, si tu- Sklic loške skupščine Škofja Loka, 22. decembra - V ponedeljek, 26. decembra, bodo ob 7. uri zjutraj sedli skupaj delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine. Med drugim bodo obravnavali nekatere predlagane spremembe dolgoročnega in srednjeročnega plana, ki se tičejo urejanja prostora, osnutek programa dela zborov za prihodnje leto in niz odlokov. Med zanimivejšimi točkami dnevnega reda je tudi predlog za podelitev občinskih priznanj za leto 1988. Na listi kandidatov so: kolektiva obrtnega podjetja Čevljarna Rati-tovec in Iskra Elektromotorji iz Železnikov za veliko občinsko plaketo, stanovanjska zadruga Sora, TOK Gozdarstvo Škofja Loka, Ludvik Bernik in Anton Oblak za malo plaketo, osnovna organizacija ZSMS Dražgoše, Pavla Grahek, Ivan Hafner, Jožica Kačar in Jože Vidic za nagrado občine ter Podjetje za PTT promet Kranj, Komorni pevski zbor Loka, Jože Bergant in Matej Demšar za pisno občinsko priznanje. H. J. di sami postregli z litrom coca-cole in pol litra soka, pozabili na plačilo, žalili delavko, razbili tri kozarce in po oceni najemnika doma povzročili za 490 tisoč dinarjev škode. Iz doma so se preselili v Roško, kjer so močno vinjeni nadaljevali z veseljačenjem. Najprej so se močno razburili ob računu za joto, vino in drugo pijačo, ker so imeli v žepih že bolj malo in niso mogli razumeti, da je lahko na Krvavcu dražje kot, denimo, v Ljubljani. Seveda pa to ni nikakršno opravičilo za njihovo razgrajanje, izsiljevanje in ža-ljenjeupravnice dorrfa in za razbito leseno mizo (med nazdravljanjem naj bi nanjo po naključju padel možak, težak več kot sto kilogramov!), za razbitih dvajset kozarcev, za sedem pepelnikov, ki so se razbili ali izgi- nili neznano kam... Ko jih je upravnica opozarjala na dostoj-nejše vedenje, so se hvalili, da je od enega oče veliki policijski šef, od drugega teta pa zelo visoko na položaju in da jim bodo že ti pokazali, če jih ne bodo stregli, kot se spodobi. Kot se j,e pokazalo kasneje, se fantje niso izmišljevali. Ker jim je zadnja žičnica v dolino že zdavnaj odpeljala, so bili primorani v Roški prespati, vendar niso hoteli dati osebnih podatkov niti ne zjutraj plačati nočnine. Planinsko društvo Kranj je namerno razbijanje inventarja zaračunalo trikratno in izstavilo razmeroma visok račun - prek dva milijona dinarjev. Vsi člani druščine, v kateri so prevladovali študentje, sicer pa so bili v njej tudi pravnik, zdravnik in obrtnika, bodo morali k sodniku za prekrške, ker so kršili javni red in mir, niso spoštovali predpisov o prijavno-odja-vni službi; deseterica pa ni imela pri sebi osebne izkaznice ali kakega drugega dokumenta. C. Z. Kranjskogorski dedek Mraz bo obdaroval vse otroke Kranjska gora, 23. decembra - Predvsem po zaslugi prizadevnih Kranjskogork, ki delajo v DPM in tudi z delom zaslužijo za obdaritev vseh otrok, bo tudi letos kranjskogorski dedek Mraz nadvse prijazen in prijeten. Prizadevne članice DPM Kranjska gora se letos že drugič pripravile izredno pester program in obdaritev otrok za dedka Mraza. Same s svojim delom (okrasitev hotelskih hiš in restavracij) so zbrale toliko denarja, da bo dedek Mraz 28. decembra ob 17. uri sredi vasi lahko obdaril vse kranjskogorske otroke in otroke gostov, ki bodo preživljali novoletne praznike v hotelih. Dedek Mraz bo prišel kar s 600 paketi, vsa prireditev pa bo veljala 6 milijonov 400 tisoč dinarjev. Za šolske in predšolske otroke bodo pripravili kinopredstave, 26. decembra bo ob 17. uri v telovadnici osnovne šole nastop plesne skupine Kazina iz Ljubljane, po obdaritvi 28. decembra pa bo novoletni zabavni program Zagmajnico. 29. decembra bo ob 17. uri spet prihod dedka Mraza z zabavnim programom, prav tako 30. decembra, otroci pa bodo imeli tudi prost vstop v disco. Letos bodo prireditve trajale tri dni, obdarovani pa bodo vsi otroci do petnajstega leta starosti. ^ g