58
Umor pred 24. leti.
Okrožno sodišče v Kremsu na Dolenjem Avstrijskem sedaj vodi preiskavo zaradi nekega umora, ki se je pripetil pred dobrimi dvajsetimi leti. Dne 15. decembra so našli v Unterreithu blizu skednja nekega kmeta pri nekem zidanji v zemlji kosti nekega moškega, ki je moral biti pokopan pred dobrimi dvajsetimi leti. Na tem mestu je rasla češnja, katera je bila tedaj ondu posajena in katera je blizu toliko stara.
34letna Ana Heher, rojena Schwanzenberger se je oglasila kot priča, da ve nekaj o tem umoru, ki se je zgodil o Božiči 1871. leta, ko je bila ona jednajstletna deklica.
Po izpovedanji te priče je umorjenec neki tujec. Bil je srednje velikosti, ozkega obraza, krivega nosuy kacih trideset let star, imel je temne s kožuhovino podložene hlače, kratko s kožuhovino podloženo suknjo, ka-tera suknja je bila črna, malo na rudeče cikajoča. Tujec je bil neki trgovski potovalec in je imel vzorce sukna pri sebi. Na roki je nosil srebrni pečatni prstan. Bil je žid in dober prijatelj njenega očeta, s katerim sta se tikala. Služila sta pri jednem polku.
Nekega dne je ta tujec prišel v Unterreith, ker je imel pri sosedovih Fridrichovih nekaj tirjati. Tistega večera sta bila s Fridrichom pri njih. Dolgo so se pogo-' varjali. Kolikor se ona more spominjati, je tujcu ugajala Fridrichova žena, ki je bila lepa, če tudi je bil, kakor se spominja iz njegovega pripovedovanja oženjen in že imel jednega otroka. Pregovorila sta ga, da je šel k njima prenočit. Obetal je tujec drugi dan zopet k njii» priti, pa ga več ni bilo. Njen oče je takoj sumil, da so ga umorili, a stvari ni naznanil sodišču. Fridrichovi so trdili, da je tujec zgodaj odšel.
Priča nadalje pripoveduje, da je bilo drugi dan pri Fridrichovih, ker sta z hčerko Ivanko bili prijateljici igrali sta se na dvorišči, kjer je ona videla, na kupu gnoja krvave smeti. Skozi okno je pa opazila, da je gospodinja pomivala tla v sobi, kjer je tujec spal. Ivanka jej je pokazala tudi stvarij, katere so jej oče kupili, ir> videla je pri teh stvareh tujčevo listnico in prstane. Ona je posegla po tem, a Ivanka jo je proč vlekla. Videla je tudi neki grob, in na to Ivanko opozorila. Ta je pa reklay da je oče ubil psa, in ondu pokopal. Ona je pozneje še vendar večkrat videla Fridrichovega psa. Vse je povedala očetu, ki jej je prepovedal hoditi k Fridrichovim. Neki sosed, ki je pa že umrl, je pa pripovedoval, da je videlr ko je Fridrich mrtvega tujca spravljal od hiše.
Priča pravi, da je njen oče večkrat rekel, da sta gotovo tujca umorila, da se iznebita dolga, in sta gotovo pri njem dobila več denarja. S tistega časa so se pri Fridrichovih opomogli.
Preiskovalni sodnik je pričo hudo prijemal, zakaj še le sedaj pove. Priča je pripovedovala, da njen oče b aš zaradi tega tujca ni mogel mirno umreti. Ona pa hoče mirno umreti in je zatorej vse ovadila. Oče jej je na smrtni postelji naročil, da naj tujca nikar ne pozabi. Se-
59
danji čas,  ko so   truplo  našli,   zdel se jej  je   pa za to najugodnejši.
Sodišče je dalo zapreti 71 letnega Jurija Fridricha in njegovo 58letno ženo Rozalijo ter hčer Ivano. Hčer so pa takoj izpustili, očeta in mater so pa obdržali v zaporu. Oba pa tajita hudodelstvo. Sploh je jako dvomljivo, če se bode dalo hudodelstvo jima dokazati, ker je jedna sama priča in je še ta še le čez triindvajset let izpovedala. Dobro bi pač bilo, ko bi se dalo dognati, kdo je bil tujec, morda bi se kaj natančnejega izvedelo, v kakšnih razmerah je bil k Fridrichovim. Dosedaj se pa v tem oziru ni moglo ničesa izvedeti.
Priča sicer odločno trdi, da je vse res, kar je izpovedala. Povedala je to tudi Fridrichovim v obraz, a vendar pri takem hudodelstvu bode to jedva zadostovalo, posebno ker noben drug živečih Ijudij v vsej vasi o tem ničesa ne ve. Seveda za hudodetstva pred triindvajsetimi leti je težko dobivati dokazila.