2
Gospodarske novice.
*   Kako je grajšcak Emil Marfy v okolici Henški na Ogerskem vse kmete rešil oderuhov, pripoveduje časnik „Somogy" tako-le: Poplačal je vse dolgove kmetov proti temu, da so se zavezali, posojeni denar mu s tem povrniti, da počasi z delom na polji njegovem si prislužijo toliko, kolikor je za vsacega dolgov plačal oderuhom.        Da bi pač veliko tacih grajščakov bilo!
*  Masin, s katerimi se trava in žito kosi, izdeluje v Ameriki fabrika Walter Woodova. Od leta 1870. do 1880. jih je prodala 354.915. Od teh jih je v Evropo prišlo 30.U13 tacih, s katerimi se kosi trava, 18.745 pa tacih, s katerimi se kosi žito.
*  Asekuranca za živino v Predarelskem, ki uže 15 let obstoji, je preteklo leto štela 3913 gospodarjev, ki so živine zavarovali 11.002 repa (konj in goved) za 1 milijon in 139.001 gold. in vplačali za to 17.759 gold., odškodovanja pa dobili za crkneno   živino   20.006 gold.
*  K6nj ne podkovati! — tako kliče angleški hipolog Cox v nekem časniku. Noben konj, tudi na trdem tlaku, ne potrebuje podkve, ki je kopitu in celi nogi škod ljiva; sami Angleži — pravi ta mož — s podkovanjem k6nj vsako leto zavržejo 90 milijonov gold. — Čeravno je res, da podkev ni dobrota kopitu in neumni kovači marsikakega konja pokvarijo, je Cox-ova misel zgolj anglešk švindel.
*   Ugašeno apno zoper trtno us je nek dunajsk učenjak priporočil c. k. ministerstvu kmetijstva. Minister-stvo pa je to vlogo rešilo takole: Ugašeno apno se je uže večkrat skušalo, a vselej brez vspeha. Trtna uš se loti korenin trtnih; da bi apno uši na koreninah pokončalo, morala bi se vsa zemlja krog in krog korenin in globoko odkopati, da bi apno prišlo do vsake koreninice, katere se trtna uš drži. Vrh tega bi živo apno razjedlo koreninice tako, da J)i trti še več škodovalo, kakor jej sama uš škoduje. Ce bi se pa apno samo po vrhu zemlje potrosilo, bi to prav nič ne pomagalo zato, ker uš korenine spodjeda. — Tako je ministerstvo kmetijstva rešilo priporočilo ugašenega apna.