Leto 1894. 557 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos TjXXIT. — Izdan in razposlan dne 11. oktobra 1894. (Obsega štev. 194.—195.) 194. Dopustilnica z dné 3. septembra 1894.1. 17. junija 1887. l.(Drž. zak. št. 81.) in z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zuk. št. 198.) dodeliti takö-le: §• 1. Za lokalni železnici iz Branovic v Pohorelice in iz Hrušovan—Židlochovic v mesto Židlochovice. Mi Franc Jožef Prvi, Delniški družbi cesarja Ferdinanda severne železnice dajemo pravico, da zgradi in obratuje nastopni lokomotivni železnici, kateri bo izvesti kot lokalni železnici s pravilno raztečino, namreč: 1. od postaje Dranovice v Pohoïelice; Pomilosti Božji cesar avstrijski; aPostoljski kralj ogrski, kralj Češki, dalma-tinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimèrski *n ilirski ; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinSki, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-!eški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; tQeJni grof moravski ; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je dčlniška družba cesarja Ferdinanda seže ne železnice zaprosila, da bi se ji dalo dopustilo, v p 1 1 'n obratovati lokalni železnici iz Branovic delo °^eliCe *n vl ^ru^ovan v Židlochovice, vzvi-ietl ^am je’ z oz*rom na °bčo korist te pod-zako' *menovan‘ družbi to dopustilo na podstavi 18 * 0 dopuščanju železnic z dné 14. septembra ° • K (Drž. zak. št. 238.), in pa zakonov z dné 2. od postaje Hrušovany — Židlochovice v mesto Židlochovice. §. 2. Železnicama, ki sta predmet té dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti: a) Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredt; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč : 1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat; 2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta. Te ugodnosti se ne uporabi ajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh; b) oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu vstrezno opremo, sè začasnicami vred, in za vknjižbo zastavne pravice na železnično-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je d tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samovpravnim združbam; c) oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ; d) oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in ako tudi od vsakega novega davka, kateri bise vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné. §. 3. Družba je dolžna, gradnjo v §. 1. imenovanih železnic dokončati najdalje v poldrugem letu, računčč od dné, katerega se dâ dovolilo za stavbo, in potem dodelani železnici ob oznamenjenem času izročiti javnemu prometu ter obrat po njih vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo. Da se bo držala gorenjega rokü za gradnjo, dolžna je družba na zahtevo državnega upravstva dati zagotovilo, položivši primerno varščino v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta varščina zapala. §. 4. Da izdela dopuščeni železnici,- dodeljuje se družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov; Ista pravica naj se družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih narava v javnem interesu. §• 5. Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja do 31. dné decembra 1983. leta, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku. Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale 'dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa ° začetku obrata, ter bi se kak prestop rokü »e mogel opravičiti po §. 11., lit. b) zakona o do-puščanju železnic. §• 6. Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeni železnici, ko bosta dodelani h’ obratu izročeni, odkupiti vsak čas, toda samö ob1’1 vkupe po nastopnih določilih: 1. V določbo odkupnine se ustanovi, če se odkup opravi pred iztekom leta 1903., čisti donos lokalnih železnic, kateri je odkupiti, v najugodnejšem izmed računski završenih zadnjih petih let pi'e(l časom odkupa. 2. Če se odkupita železnici po izteku leta 1903., oštevilijo se v določbo odkupnine letni čist1 donosi lokalnih železnic, kateri se odkupujeta, v računski završenih zadnjih sedmih letih pred Časoij1 odkupa, od tega se odbijejo čisti donosi najslabejs'1 dveh lét, in potem se izračuni poprečni čistih donos ostalih petih lét. 3. Ako bi vendar po določilih odstavka 1. roma 2. najdeni čisti donos ne dosegel vsaj letnine> potrebne v dobi dopustila za štiriodstotno obresto-vanje in za razdolžitev po c. k. državnem upravstvl1 odobrene napravne glavnice lokalnih železnic, ki odkupujeta, tedaj se ta letninski znesek vzame ko čisti donos v podlago za odmero odkupnine. 4. Čisti donos, najden po številki 1., oziro111® po številki 3. v slučaju, da se odkupuje pred i'^e kom leta 1903., poviša se za primeček, ki znaš*1’ ako se železnici odkupita v letu 1895. vštevši ° 1898., 10 odstotkov, ako se pak odkupita v Ie“ 1899. vštevši do 1903v pa 5 odstotkov. 5. Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v ren^ katera je, če se železnici*odkupita pred iztekom J 1903., enaka po številki 1. in 3. najdenemu dono-^ s primečkom vred, ustanovljenim v številki 4., L se pak odkupita po izteku leta 1903., po številk' " oziroma 3. najdenemu poprečnemu, oziroma najmanjšemu donosu brez takega primečka. To rento je v ostalem času dopustila družbi izplačevati po dospčlosti v polletnih, dné 30. junija 10 31. decembra vsakega leta dospevajočih obrokih. 6. Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa pride država, izplačavsi odkupnino, brez nadaljne odplale v bremen čisto last in v užitek železnic, ka-eri odkupi, z vsemi pristojnimi premičninami in nepremičninami, vštevši vozila in gradivno zaloge, kolikor so nabavljene iz napravne glavnice, in pa °bratne in pričuvne zaklade, narejene iz napravne glavnice, ako le ti niso že bili namenu primerno po-rabljeni vsi ali deloma z odobrllom državnega npravstva. §■ 7. V ostalem naj se o obéh v §. 1. imenovanih beznicah, ne rušeč posebnih dopustilnih pogojev, 1 jih za nju postavi trgovinsko ministerstvo, Z'uisloma uporabljajo določila §. 5. vštevši do 8., nadalje §. 10. in pa §. 12. vštevši do 14. v dopu-fhlnici z dné 16. aprila 1890. leta (Drž. zak. št. 90.), zdani za lokalne železnice iz Suchdola v Budišov, lz Suchdola v Fulnek in iz Opave v Benešov. j Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper °> kar ustanavlja td dopustilnica, in dodeljujoč ružbi pravico, zastran izkazne škode zahtevati ^'aČ!la pred Našimi sodišči, dajemo vsem obla-°ni, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in fbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar Se v nji določuje. zXr y spriödlo tega izdajamo to pismo, navdarjeno j ahlrn vélikim pečatom, v Našem države glavnem prestolnem mestu dunajskem tretjega dné me-septernbra v letu milosti tisoč osemsto devetin četrtem, Našega cesarjevanja šestin- seča deseti Štiridi em esetem. Franc Jožef s. r. ••Rlisch-Graetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r. 195. Ukaz trgovinskega ministerstva z (lné 10. oktobra 1894. L, s katerim se deloma izpreminja ukaz z dné 15. decembra 1875.1. (Drž. zak. št. 152.) o omarah zdravil, ki morajo biti na pomorskih trgovskih ladjah, ter razveljavlja isto stvar obravnavajoči ukaz z dné 15. aprila 1887. I. (Drž. zak. št. 35.), da se deloma izpreminja ukaz z dné 15. decembra 1875. I. (Drž. zak. št. 152.). I. Na mesto spiska zdravil in drugih stvari, predpisanih za omare zdravil na pomorskih trgovskih ladjah, kateri je bil priložen ministerskemu ukazu z dné 15. decembra 1875.1. (Drž. zak. št. 152. ter se je izpremenil z ministerskim ukazom z dné 15. aprila 1887. 1. (Drž. zak. št. 35.), naj stopi pričujočemu ukazu priloženi spisek. II. Drugi odstavek §. 3. v ministerskem ukazu z dné 15. decembra 1875. 1. (Drž. zak. št. 152.) dobi to-le obliko: Vsaka omara imej tudi zdravniško priročno knjigo o zdravilstvu in zdravstvu na ladjah in poleg te obče razumljivo pisano navodilo, kakö uporabljati in rabili zdravila in stvari, ki se nahajajo v omari zdravil na pomorskih trgovskili ladjah. III. Paragraf 4. v ministerskem ukazu, navedenem pod II., dobi to-le obliko: Ali so zdravila in druge v omari zdravil se nahajajoče stvari v dobrem stanu, to preiskujejo c. k. pristanski in pomorsko-zdravstveni, in pa c. in k. pomorski konzulski uradi vsakih šest mesecev, pri-vzemši za to krajnega zdravnika (c. k. pristansko in pomorsko-zdravstveno glavarstvo v Trstu privzernši c. k. pomorsko-zdravstvenega zdravnika). Ladjarju je dano na izbiro, ali naj se preiskava omare za zdravila v domačih in pa v inozemskih pristaniščih, v katerih imajo c. in k. konzulski uradi svoj sedež, opravlja na ladji sami ali pa na kopnem. V ta namen je omaro za zdravila vsaj 24 ur prod odhodom ali izročiti zgoraj imenovanim uradom, ali pa vkreniti potrebno, da se preiskava izvrši na ladji, privzemši ob enem prislanskega in pomorsko-zdravslvenega, oziroma konzulskega poslovnika, ki bodo ladjarju izdali potrdilo o opravljeni preiskavi. Da se ogne v §. 5. tega ukaza ustanovljeni kazni, dolžan je ladjar, opravičiti se vselej, kadarkoli bi prestopil za preiskavo določeni rok; vendar nadomešča preiskava, katero je kak kraljevi ogrski prislanski urad dal opraviti, uradovanje tostranskih pristanskih in pomorsko-zdravstvenih uradov. Stroški za to, da se privzema krajni zdravnik, zalagajo se iz državnega zaklada, izvzemši tiste veče stroške, ki nastanejo vsled tega, da se preiskava omare za zdravila d;l opraviti na ladji, in kateri zato bolé ladjarja, ki je dal preiskavo opraviti na ladji. IV. Omare za zdravila, kar se jih omisli na novo, in pa take, katere se ob predpisani preiskavi najdejo nepopolne, treba je precej po novem spisku natančno vredili. Ako je omara za zdravila bila preiskovana, preden se je izdal pričujoči ukaz, ter ladjar more verojetno dokazati, da se je to zgodilo, treba je to preiskavo jemati v poštev, kadar se preračunja pod III. določeni rok. Šest mesecev počenši od dné, katerega se razglasi pričujoči ukaz, morajo vse ladje, o katerih ta ukaz velja, biti preskrbljene z zdravili in drugim* stvarmi, kakor so predpisane v novem spisku. V. S tém se razveljavlja ukaz z dné 15. april* 1887. 1. (Drž. zak. št. 35.), s katerim se je izp*'e' menil ukaz z dné 15. decembra 1875. 1. (Drž. zak-št. 152.) o omarah za zdravila, ki morajo biti n* pomorskih trgovskih ladjah. Wurm brand s. *'. Spisek zdravil in predmetov kar jih mora biti na pomorskih trgovskih ladjah v omari za zdravila. I. Oddelek: Za notranjo rabo. Štev. N a z i v a 1 o V sohii a malih srednjih velikih omar gramov 1 Sreševa (ali citronova) kislina 200 300 300 2 V prah zmlet očiščen sreš (Cremor tartar i p. pJ 500 1.000 2.000 3 Dvojnatoogljenčevokisli natron (Bicarbonas Sodac) 200 300 500 4 Balsanmm copaivae 40 60 100 5 Navadne kamilice (Chamomilla vulgaris) 100 200 300 6 Enovita opijeva tinktura (Tinctura opii simplex) 30 50 80 7 Žveplenokisli kinin (Sulfur Chinini) v posameznih jemljajih po 20 cen- tigramov (0'20) 00 100 150 8 Ricinovo olje v izvirnih steklenicah po 40 gramov blizu 12 18 jemljajev 25 steklenic 9 Rabarbara v prahu 80 150 200 10 Grenka sol (Sal amUrusJ 1.000 2.000 3.000 11 Melisovec 50 75 150 II. Oddelek: Za vnanjo rabo. 12 Cisti jodoform, zmlet v prah 15 30 50 13 Karbolna kislina, čista (Acidum carbolicum vel phenieum purum) . ... 300 400 600 14 Amonijak (Ammonia pura liquida) 20 30 50 15 Žveplenokisli galun, zmlet v prah, 50 80 100 16 Želez noklorčeva raztopina (Ferrum sesquichloratum solutum) .... 50 100 150 17 Tinktura arnike (ali špirit od kafre) 100 150 250 18 Žveplenokisli cinek v jemljajih po 15 centigramov (0' 15) 30 50 60 jemljajev iy Gorusični papir, v povezkih po 25 listov 1 2 3 povezkov soh.) (Slovenil 119 III. Oddelek : Druge stvari. Štev. N a z i v a 1 o V malih s e b in srednjih a velikih omar j r a m o V 1 En največinski toplomer (100 stopinjski) 2 Brunsova vata 500 3 Jodoformova gaza v pakovalcih po 1 meter 2 4 (i V pakovalci h 4 Lepilni obliži, namazani na platno, v trobelali 20 centimetrov širokih in mo 150 200 centimetrov dolgih 5 Moljeve obeze 4—5 centimetrov široke in 4 metre dolge 4 6 8 kosov 6 Billrothov batist • V* 3U 1 kvf idratni me ,er 7 En par suspenzorijev. 8 Trije čopiči za pulverizovanje. 9 Mašina špiritova z dotičnimi steklenicami alkohola in s ploščo za na- pravljanje soparo v. 10 Gosja peresa (neskubljena). 11 Eno puščalo. 12 Ene škarje. 13 Ene zdravniške kleščice (mordente). 14 Ena odvodnična pinceta (s samozapornico ali pomikovalcem). 15 En irigator (po Esmarchovi sestavi) s 1 '/3 metrov dolgo cevjo, pipo, nastavkom za rano in črevno cevjo. 16 Ena scalniška brizglja iz trdega kavčuka (po Sigmundovem sestavu). 17 Ena žlica za juho, ona žlica za kavo (rožena). 18 En Nelatonov kateter št. 8. ! 19 Dvoje umivalnik gob. 20 Po gramih razdeljena posoda (mensura) iz stekla ali še bolje iz porce- lana za mérjenje tekočin.