plačana v gotovim. Cena po#, Ž K« chsopis za TKaoifiiio, indusirijo | Ure&dfitvo in MpravniStvo i* v Ljtsbij ^, j GradSSic \7fl. — 5t tehtf. 552. — Štev. rača** j pri ček m.vJti 11.953. — f>»pW se ne vračajo. F?*?a In Vsfi sc v UaW}«nl. ^ ,V% i- *> vi* Izdala »sake gjr®d© 5« s®k ?j4&m 5$»?c5«*s-at m osutja SHS: fc«»e ...........................................K <50'— 2« t' — a* h?:i $*3« 4Š'~-- ............................ . t5-~ IV. tlublters, 26. msrca 1921. 'mprr' MVZr 24- ■STf.T-aF«' ••^M'7-^5^' 'ii* •• VSEBINA: Uvodnik. —Terjatve proti biv“ šemu erarju. — Proračun državnih izdatkov za Slovenija 1920-21. — Potreba novih obrtov. — Izvoz in uvoz. — Narodno gospodarske zadeve. — Dobava, prodaja. — Razno. — TržnaporočiU. — Borza. Ljubljana, 25. marca 1921. Dne 20. marca je b>la v Trstu slovesna proslava pciklopitve Primorja k italijanskemu kraljevstvu. Slavnost se je vršila z običajnim italijanskim bleskom in so počastili Trst s .v-ojim 8biskom odl čni rmski gostje, £e.;erali, senatorji in posla* sci. Tostran m?i? pa je slovenski d«? jagrslovenskega n*;pda piirsdri žalno man festac-jo v Ljubljani, ki je vsem rsivz; čim resno picdociia bridkost usodnega dnev*. Prireditelji žalne demonstracije so nam zopet enkrat na ve' glas tclmačili trpljenj« 7.:isužnjencta naroda ter nam naslikali grozote, ki je ni-je sbfojen. Klical* st uam v spomin naše narod;-r dolžnosti in našo sedanjo in bodočo misijo naprsni bratom or.kr:;j meje. Hočemo se tudi mi p i tej priliki uoiakni.i vprašanja svoje iiedente, ktr po svojem programu itak imamo pred očmi venomer krepko nacijonaino politiko, ter ponoviti, kar smo že opetovano uovdarjali. Ob sklepu rapalske pogodbe, ki je mahoma pogoltnila rad pol milijona zavednega jugoslovenskega na>ods tr obsežne in gospodarsko silno važne pokrajine jugoslove; ske zemlje, j« naša javnost v sv;..ji razburjenosti večinoma valila krivdo na postopanje jugosloven-ske diplomacije l^r ji c č ‘ t a I a brezbrižno zanemarjanje naših slovenskih interesov, deloma celo grešno se.rv Inost r apram Italijanom, z drugimi besedami: Srbi frj so zakrivili našo narodno «iesrečo. Diploinatfcne formt*, kot govor jugo slovenskega delegata Vesniča pri rapa ski poslovilni pojt-d ni so bik* predmet, naše najostrejše kritike. Isti pojav srno opazki ob izidu koroškega plebiscita, ko smo ceio z balkona deželnoviadne palače v Ljubljani iz ofcijelnih ust čuti besede, ki so pomenile poskus, prevaliti krivdo na nen ški zmagi na osrednjo viado in njene diplomatične uradnike. Takrat se je marsikdo izmed poslušal cev obupno prijel za glavo in se je vprašal;' ali živi sploh še v državi, ali pa v kraljevstvu anarhije, kjer ni uradnikov, diplomatov in vojakov ter vlada vseobči kaos. Navedli smo ta dva dogodka, ker časovno predstavljata usodne dneve jugoslovenskeKa naroda, ko te isvnostpod utisom udarcev u ,ode iskala vzrokov, ki so privedli v nesrečo, in naukov za bodočnost. Ako pa se celo ozremo na naše notranje politično ž vije-me in opazujemo naše domače kulturno življenje, nam postaja vedno bolj iasna bucika zavest, da je razvoj gornj h do-gookov vendarle samo naravni t< >k zgodovine iri ie treba slovenski veji še nin go samospoznama. 0.? bomo uč n ko vito lat ko nastopili pot rtvanše in zopetne pridobitve izgubljenih narodovih členov. Tieoa je napraviti kooec slovenski opereti in idili doline šentflorjanske. In da nam ne bo kdo očital grešno natolcevanje in omalovaževanj! narodri h idealov, hurenlo r av< sti še i ekaj pri-nn rov iz naše najnovejše politične zgodovine. Kuo se ne spnrriinj.i časov ob prevratu? Na razvalinah premagane monarhije smo poskušali ig ati vlogo suverenega naroda, ki išče neposrednih stikov z drugimi državami. Neki politični breztsktnež je celo o smešne strani opisal v nekem pokojnem našem časo pisu ponesrečeno inozemsko potovanje slovenskih in hrvaških politikov. Kdo se ne spominja posvetovanj delegacij« Narodnega Veča v Beogradu, kjer so nekateri njegovi člani marljivo iskali praktične formule, v kateri bi na ves glas povdarili, da so se Slovenci in Hrvatje priklopili kraljevini Srbiji na podlagi svojega svobodnega prevdarka, in da niso postali državljani Jugoslavije vsled zmage antantnih armad, kterih slaven de! je tvorila tudi nekdanja kraljeva srbska vojska. K sreči se je tedaj kljub vsem plemenskim predsodkom in vsemu nsrodnemu reakcijonar-j;tvu vsled ugodnosti razmer samih naše narodno in državno edinstvo moglo dopolniti. i - Vse to nam je živo vstalo v spominu, ko smo se udeležili žalne manifestacije. Govorniki demonstracije so poudarjali, da treba v narodu dvigati narodno zavest in pa zavest, da smo državljani velike države, ki po teritori-jalnem obsegu skoro ne zaostaja za kraljevino Italijo, da je treba dvigati v narodu podjetnost in veselje do dela, ki bo povečalo narodno blagostanje in nam šele potisnilo v roke s;lno orožje gospodarske moči, s katero bomo brez težave priborili nazaj zaenkrat izgubljeno Primorje. Te besede so bde zelo umestne in trezno premišljene. Predvsem mora ideja jugoslovenskega narodnega edin-'stva prodreti v ŠTOke vrste, ker nebogljena z amput ranimi udi ostanemo, ako bodo naši slovenski ideologi vedno obstali na bregu Kolpe in ne bodo viaeli do Egejskega morja. Baš v riajnoveiši dobi je izšla v Naših zapiskih politična iziava nekaterih slovenskih kulturnih . delavcev, v kateri se podpisniki izrekajo za avtonomiio, in ki je v slovenskem političnem časopisju zbudila mnogo kr t ke. Pr čakovali smo, da bo izjava povedala nekaj konkretnih misli, kako rešiti težavni problem pokrajinske razdelitve države poseono ker baš sedaj odločuje ustavni odsek o tem ter se stranke resno trudi o, najti izhod iz zamotanega vprašanja. Ali izjava nas je prav razočarala, ker smo čitali stvari, ki |ih že davno vemo in- vendar ne moremo preko njih. ud osebnosti, ki kot filozofje, umetniKi in učenjaki korakajo na čelu naroda, smo pričakovali, da bodo iz kraljestva idej in lepih umetnosti pokazali pot v praktično por.ibne smeri in politikom izravnali n|ih blodno politično orientacijo, tako prepričevalno, da bo vsakdo, kdor še ne prisega r.a avtonomijo, uvidel svoio pohtično zmoto. Ali tega učinka ni bilo m ie izjava pustila samo neprijeten utis. Reč' morami*, da smo v času, ko v italijanskem časopisiu čitamo dnevno pan flete »črnogorskega g“neralntga konzulata« v Rimu, ki j j) naše rimsko po laništvo komaj sproti dement ra, ko v albanskih in macedonskih gorah naši uradniki in vojaki V I ajrežavnejših p ilikah vrši|0 s\0-0 službeno dolžnost ter se ministrski svet skoro na vs ki ep posvetuje, kako usiai t1 razmere v Južni Srbii, medtem k" j- celo v srcu JiigoS'avjje, na Hrv šken!, plemenski separatizem še vedro tako rri< cao, o,1 je uižavlian-rka zanesli vo^t mnogoter h Hrvatov dvomliiva ko ie torei treba držati -ajeti krepko v rokah, da vsi heterogeni, politično nezreli in zato za avtonomijo zaenkrat premladi elementi ne krenejo .:voj!!i potov, cJa smo v tem resnem Č3su pričakovali, d’ bo navedena izjava nekoliko konkretnejša. Nasprotno smo mnenja, da je baš v sedanji dobi treba vedno in povsod netiti in širiti idejo narodnega edmstva in tej ideji spričo težav našega mladega državnega življenja doprinesti tudi kako avtonomistično žrtev. Sicer pa, kdor opazuje dogodke oh stran', učenjaške sobe ali umetniškega ateljeja, vidi včasih razvoj drugače, kot vsi drugi, tudi kulturni delavci, ki več ali manj dnevno iz neposrtdne bližine občutijo tresljaje državnega življenja in sami sodelujejo pri njegovi najboljši reeulaciii. Šele, ko bo jugoslovenska Ideologija postala zares naša iskrena konfesija in bo vsem evangelij, ko bo na tem fun-damentu, ki edini trajno more nositi veliko Jugoslavijo, dovršena tudi gospodarska restavracija, se bomo lahko lotili naloge, ki si jo je zastavil vsakdo na žalni manifestaciji. Takrat Sele bo konec idile v dolini šentflorjanski ter bomo pred velikim svetom enakopravni. Terjatve proti bivšemu erarju. (Nadaljevanje). In vendar je rešitev teh vprašaaj jasna in lahka. Imamo že vzgledu drugih narodnotnih držav, kako so rešile to vprašanje in menimo, da je dolžnost naše države, ki bo morala po določbah mirovne pogodbe prevzeti od stare Avstrija del predvojnm dolgov in ki je prevzela o lastnini državnega erarja v posest javne naprave in državna podjetja ter gozdovje in zgradbe, cia se briga za terjatve svojih državljanov napram erarju, katerega dedič je v gotovem oziru. Po členih 1 /7 in 178 san žermen-ske mirovne pogodbe je Avstrijska repu onka sama odgovorna vsem aliira-nim in asociiranim državam za vojno škodo. Člen 203 ustanavlja izrečno, da je avstrijska vlada sama odgovorna za vse obveznosti, ki jih je sklenila stara vlada pred 28. julijem 1914, tudi za terjatve rent, bonov, obligacij in drugih tam navedenih vrednot. Člen 205 ustanavlja v zadnjem odstavku enako odgovornost za vse obveze A/-strije tekom vojne. Ker je po mirovni pogodbi današnja Avstrija naslednjica prejšnje Avstrije v pogledu aktiv in ker se po čl. 208 vpiše imetje bivše Avstrije, ki ga prevzamejo nasledstvene države, v dobro Avstrijski republiki na račun vojne odškodnine, bi morala sedanja Avstrija plačati vse terjatve bivše Avstrije. Kljub temu se drznejo Avstrijci vračati nam spise, ki jih je predložila naša komisija centralnim narodom n« Dunaju, rešene s stereotipnimi frazami: »Z ozirom na državno pripadnost prosilca se ne vidi povoda kaj ukreniti«, ali pa, »glede plačila takih terjatev med nasledstvenimi državami še ni prišlo do dogovora« oz. »denarna sredstva likvidacije so izčrpana.« fz tega je jesno razvidno, da avstrijska republika cele naše akcija ne vzame resno in da nam bo mogoče priti do svojih terjatev le z državno pomočjo in podporo. Radi tega bi bilo najložje in najpravilnejše izhodišče, da naša država izplača likvidne terjatve in osnuje v ta namen poseben iond in potem te terjatve kot svoje obračuna z Avstrijo. Na to stališče 3® je glasom poročil postavila čehoslo-vaška država. Pripomniti moramo, da je bilo mnogo dobav posebno iz -trgovskih krogov storjenih na podlagi posojil i* da danes naši trgovini in obrti manjka ogromna svota 50 miljonov kron, s katerimi bi bili v teh preteklih 2 in pol letih lahko plodonosno obratovali. Vpoštevati pa se mora tudi, da so to bile po večini prisilne dobavo, krterira se naši trgovci, zadruge in denarni zavodi niso mogli ubraniti niti izogniti. Podjetja, ki so svoječasno te terjatve cedirale denarnim zavodom, morajo danes plačevati stotisoč« obresti in nadaljno zavlačevanje likvidacije, bi lahko pomenilo krizo mnogih tvrdk, ki bi končala s konkurzi, ker denarni zavodi brezobzirno pritiskajo na svoje klijente in jim groze s tožbami. Naša komisija se je z ozirom ia ta položaj ponovno obrnila z obširnimi spomenicami že meseca januarja 1921 na trgovskega ministra dr. V. Kukovca, na urad za izvršitev mednarodnih pogodb pri ministerskeTn predsedništvu in na finančno mini-sterstvo ter predlagala, naj se omogoči s posebnim kreditom izplačilo vseh likvidnih terjatev, predvsem onih, radi katerih je položaj tvrdkam vsled dolgov pri denarnih zavodih postal kritičen. Izplačilo naj bi se izvršilo v jugoslovanskih kronah z vštetjem zamudnih obresti. Ker smatramo, da se bodo pogajanja v Beogradu z Avstrijci zopet izjalovila, na drugi strani pa se z rešitvijo teh perečih vprašanj ne da več odlašati, poživljamo vlado, da v zmislu podanega načrta omogoči čim-prejšno izplačilo terjatev.' Kakor ne more naša država izbegniti likvidaciji vojne v invalidskem vprašanju, kakor je prevzela v stvarni demobilizaciji mnogomiljonska aktiva, v fondih in zalogah nekaterih pokrajinskih podružnic vojnogospodarskih central, kar pa še ni z Avtsrijo obračunano, pač pa z naše strani prevzeto in vpo-rabljeno in predstavlja kot tako predvsem objekt za kritje vojnih terjatev, mora naša država ščititi interese svojih držaljanov in aranžirati tudi začasno izhodišče za privatne terjatve proti erarju. Kakor slišimo, komisija za terjatve proti bivšemu erarju po cele mesece ni sklicana k sejam, da' bi se ji poročalo o stanju odškodninskih zadev in na spomenico zveze upnikov z dne 17. junija iai9 je finančno ministerstvo z dopisom z da® 2. marca 1921, torej skoro po dveletnem presledku odgovorno, da no moro prevzeti terjatev upnikov proti bivšemu erarju, da bi jih svojedobno pri končnem obračunu zaračunalo bivši monarhiji, ker je oddelek .a izvršenje mednarodnih, trgovski., pogodb pri ministrskem svetu pod 3t. 2226 z dne 21. decembra 1920 izjavil, da po mirovni pogodbi naša država ni dolžna prevzeti nase take terjatve posameznih naših državljanov bivše monarhije. Mi tega izigravanja in odklonil-aega stališča in sofizmov neodgovornih ministerialnih uradnikov ne vzamemo na znanje in svarimo vlado pred takimi nasilstvi. Za n?.§o državo v tem pogledu tudi ne more biti merodajna mrtva črka mirovne pogodbe, marveč skrb za lastne državljane, ki jo jim je dolžna po ustavi. Ni krivda interesentov, da je ves materijal terjatev obležal cele mesece pri raznih poverjeništvih in da je deželna vlada selo na ultimatno zahtevo zveze upnikov, ustanovila komisijo. Tudi ni naša krivda, da se ni priznalo in podpiralo naše likvidacijske komisije na Dunaju od strani osrednje vlade in radi tega se danes preko tega vprašanja ne more iti na dnevni red. Mi vemo, da ako bi ge ne bili interesenti dali zapeljati od narodne vlade, da bi bili lahko še meseca decembra 1918 in januarja 1919 dobili na Dunaju likvidirano in izplačano svojo terjatev, kakor so tudi mnogi faktično naredili. Ne uvidevamo pa radi tega, da bi oni, ki so postopali v zmislu naredb naše pokrajinske vlade, morali sedaj trpeti vsled svoje lojalnosti tako občutne gmotne škode. Iz našega proračuna vojnega ministrstva vidimo, da se iz skupnih državnih dohodkov plačujejo terjatve privatnim inozemskim tvrdkam za državne dobave bivši Srbiji pred in v toku vojne po partiji 1116 a v skupnem znesku 6.2 milijonov dinarjev; zato smatramo, da nimamo nobenega povoda odstopati od slojih zahtev. Pasivno držanje naših poslancev in deželne vlado v tem oziru mora prenehati, ker so poklicani braniti interese svojih najširših krogov v >-lilcev in prebivalstva sploh. Iz seznamov prijav je razvidno, da je to vprašanje najširših krogov in stotin malih ljudi j, ne pa morda takozvanih vojnih dobičkarjev. (Dalje prihodnjič.) Proračun državnih izdatkov za Slovenijo 1920-21. (Nadaljevanje). 15. Bilanca Slovenije. Ako vzamemo eno desetino teh bremen na račun Slovenije, bi to znašalo 672,393.164 kron proti 916.891.275 kron specialnih izdatkov, ostal.h 14 ministerstev za Slovenijo in sicer: 1. spec. stroški cen. upr. 219,000.216 K 2. pravosodje 14,466 707 » 3. prosveta 76,102.264 » 4. verstvo 3,673 062 » 5. notr. politična uprava 18 765.987 » 6. narodno zdravstvo 35,188 334 » 7. finančna uprava 238 169.312 » 8. javna dela 32 590 853 » 9. promet 82 096 855 » 10. pošta in brzojav 23,003.056 » 11. kmetijstvo 19,912.148 » 12. šume in rude 117,19o.9l2 » 13. trgovina in industrija 2,881.890 » 14. socijalna politika 33,846.679 » Za Slovenijo stoj! 1,589,284.439 K stroškov nasproti 1,734,757.965 kron dohodkov torej je Slovenija po proračunu za 145,473 526 kron aktivna. Ako pa vnamemo le špecijalne stroške in dohodke brez paušaia za splošne pa znašajo dohodki 1,325 637.565 K stroški 916 891.275 » torej bi bilo prebitka 408,746.290 K. Splošni skupni izdatki vrhovne državne uprave, ki predstavljajo skoraj polovico celega budgeta, se sestavljajo iz s edlih glavnih skupin: Civilna li ta kralja 1,200 000 dinarjev, »panaža N V. prestolonasled. 120.000, princa Gjorgja '60.000 dm. Dnevnice poslancev 6 653.900 dinarjev, obresto-vartje državnih posojil 48 900 000 din. in sicer za 6% ameriško posojilo v znesku 40 miljonov dolarjev, 14,400.000 din , za 5% ameriško posojilo v znesku 25 miljonov dolarjev 7,500.000 dinarjev, dalje 6°/o za državne bone 20 mil. din, l°/o obresti posojila ob priliki kolkovanja 10 miljonov kron, premije na borie 4,500 000 din. Stroški za ministersko predsedni-štvo znašajo 381.380 din., za državni svet 226 000 din., za najvišji računski dvor 1,157.428 din., za dvor 1,430.420 d. Največjo svoto pa znašajo invalidske podpore in sicer 304,758.835 din. Na Slovenijo odpade invalidskih podpor za leto 1920/21 din. 3,069.200 in dodatkov 2,620.000 din. ter 15.000 din. za zaostanke neizplačanih invalidnin, kar znaša okroglo 1'53 vseh invalidskih podpor. Največji del pripade na Srbijo in Črno goro, ki dobita 262 miljonov din. inval!dnin. Statistika invalidov pa je sledeča: Sploh v Srbiji « Slov. a) osebnih invalidov 197.100 67. >09 20.000 b) otrok osebnih invalidov 250.027 115.000 20.930 s) rodbin padlih vojakov 265.080 208 000 9.000 d) sirot brez očeta in otrok 27.000 15.000 1.900 V odstotkih k splošnemu številu invalidov je v Sloveniji invalidov 10%, otrok invalidov 8%, rodbin padlih 3*/0 in sirot vojnih pa 7®/0. Vse te številke pa niso za nobeno pokrajino zanesljive in bo nov zdravniški pregled dal čisto druge rezultate, kakor hitro se izvrši, ker pri nas avstrijske vojaške oblasti mnogo invaliaov niso priznale kot takih in nasprotno. Pri Srbiji odločuje število rodbin, katerim so v vojni padli rodbinski člani, ki znaša ogromno število 208.000. Invalidski davek toh izdatkov niti od daleč ne krije, ker nosi le sledeče dohodke: v Srbiji 20 miljonov kroh, v Bosni in Hercegovini 15 miij. kron, v Dalmaciji 18 mil. kron, v Hrvaški 20 mil. kron, v Sloveniji 11 mil. kron v Vojvodini 20'2 mil. kron, torej je primanjkljaja na invalidske stroške okroglo 1,150 mijonov kron. V tern leži vsa teža ekonomske likvidacije vojnih posledic tudi za nas, ki smo bili osvobojeni. V proračunu ministrstva zunanjih zadev znašajo izdatki za ministrstvo v Beogradu 3,859.130 din. in za zastopstva v inozemstvu 3,742.750 dinarjev. Poslaništva imamo v Grčiji. Nemčiji, Avstriji, Rumuniji, Angliji, Franciji, Rusiji, Italiji, Turčiji, Bolgarski, Švici, Belgiji, pri Vatikanu, v Ameriki, Ceho-slovaški, Madžaiski, Poljski in Šp.-miji, Švedski in Danski. Diplomatska zastopništva obstojajo v Egiptu in v Albaniji. Generalne konzulate in konzulate imamo v goraj imenovanih državah izvzemši Bolgarsko, Belgijo, Vatikan, Špansko, Poljsko, Švedsko in Dansko. Ako se izvede reorganizacija konzularne službe, kakor je potrebna in se tudi namerava, se bodo ti stroški povečali. Proračun vojnega ministrstva znaša sam nad V« vseh državnih potreb in stroškov in se deli na sledeče izdatke: vojaštvo 856,190.903 din. žandarmerija 92 677.760 » mornarica 63,217.320 » graniČna četa 56,815.940 » (Dalje prihodnjič.) Potreba novih obrtov. (Nadaljevanje.) Lesne obrti in obrti podelo-vanja iesa pridno napredujejo. Pričelo se je zadnji čas z izdelovanjem furnirjev vseh vrst, obnavlja se parketna industrija, snujejo se podjetja za izdelovanje zabojev in izdelovanje umetnega pohištva dohiteva v naglimi koraki zamudo napram inozemskim konkurencam. Za izdelovanje lesenih škatljic za tobačno režijo, lesene žice in žičnikov ter cvekov je še dovolj možnosti. Le rezbarstvo, izdelovanje okvirjev in podo-barstvo, ki ie bilo pod Avstrijo pri nas popolnoma zašlo, se polagoma obnavlja in nezadostno razvija. In baš ta stroka ima za umetno mizarstvo in umetno obrt in dekoracijo dobro bodočnost pri izdelovanju ormamentike, okvirjev, portalov in notranje dekoracije. Splošno moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da se lesne obrti pridno opremljajo z modernimi stroji za sekanje, žaganje in obdelavanje lesa. Sodarska obrt se mora še razširiti na izdelovanje komerčne _ embalaže in malih lesenih škatljic. Tudi izdelovanje ročajev, palic lesenih •'amaš-kov ima še zelo napredovati. Važna in potrebna je obrt izdelovanja kovčekov, izdelovanje telovadnega orodja, lesenega mizarskega orodja, risalnih potrebščin, meril in vpognjenega pohištva, držal, peresnikov, pip in vretei, s katerimi se dosedaj ne pečajo. Plet&rska obrt izdeluje neokusne in na trgu neporabne predmete pa se noče od inozemstva, od Nemcev in Čehov ničesar naučiti. Ortodoksna v svoji primitivnosti, se ne prisposobi zahtevam moderne linije, okusa in barve in stagnira v svoji konzervativnosti. Tu bi lahko obrtno in tehnično šolstvo praktično pomagalo in to bi bil kot nalašč pravi obrt, za slepce in invalide za izdelovanje kovčegov, sadnih košar, pletenega pohištva in štukature. Zadnje bi bilo treba tudi angažirati v igra-čarski obrti, ki je jako lahka in potrebuje le spretnega umetniškega in trgovskega vodstva. Nedopustno je, da nosijo naši galanteristi milijone, ki jih dobimo za naše žito, živino in poljske pridelke, v inozemstvo, da nakupujejo nemške in avstrijske igrače. Obrti, ki podelujejo usnje, so zelo enostransko razvite. Sedlarstvo in jermenarstvo dosedaj še ni prišlo na idejo nove naloge, ki mu je pripadla in vsa boljša usnjarska oprema je dosedaj inozemska. Torbarstvo in usnjena galanterija kot obrt, bi nesla tisočem pridnih delavcev lepe dohodke. Izdelovanje stiskanega Jakovega, barvanega in slikanega usnja za rokavičarjein tapetnike ter dekoraterje, za katere je ogromno sirovin v naši državi, je še vse vprašanje bodočnosti. Naše usnjarne strojarji se dosedaj na to še niso preuredili. Pri razmotrivanju potrebe novih obrti smo vzeli v ozir samo obstoječe obrti v Sloveniji, ne pa. v ostalih delih kraljevine, kjer opažamo prav živahno podjetniško gibanje za snovanje novih industrij in obrtnih delavnic. Mnogi obrti, katerih nimamo v Sloveniji, so zastopani v Vojvodini, v Srbiji, na Hrvaškem in v Dalmaciji, ksr pa ni naš nameri v tem članku navajati. K usnjarski konfekciji spada izdelovanje damskih ročnih torbic, denarnic, usnjatih kovčegov, in potnih rekvizit, bičev, listnic, Šolskih torbic in jermen. Dosedanji izdelki direktno bodejo v oči s svojo neokusnostjo in nedovršenostjo pri ogromno pretiranih cenah'. Tu je • potreba temeljitega napredka. Od vseh tekstilnih industrij imamo le nekoliko bombaževe zastopane; svilena, polsvilena, volnena, suknjarska, platnen., nam popolnoma manjkajo. Za razširjenje bombažarsk;: industrije so dani dobri predpogoji. Bližina morja za dovoz surovin, vodne sile in velik konzum v tuzemstvu. Ako pomislimo, da ;e SU našega uvoza manufaktura, potem je delo na tem polju najugodnejše in najbolj potrebno. Sicer se je že nekoliko čeških interesentov zglasilo v Sloveniji z namero, da se etablirajo z novimi tekstiturni podjetji pri nas, pa niso dobili prav zadovoljivih odgovorov, zato je cela zadeva obležala na mrtvi točki. Kot posebno prikladno so smatrali za te industrije interesenti Dolenjsko. Klobučarska obrt še vegetira po malih krajih mežiške in savinjske doline, po večini nesamostojna in primi-tisna. Za izdelovanje klobukov se že dalje časa snujejo različna podjetja brez pravega praktičnega uspeha. Izdelovanje niti, vate, vreč, robcev, rut, stenja in trakov je pri nas skrajno potrebno. Ogromna poraba vreč v agrarni državi, poraba vate za krojače, za odeje, za zdravstvene potrebe, poraba trakov vseh vrst v slamnikarski industriji, poraba niti v krojaški in čipkarski obrti jamčijo zadosten konzum teh predmetov v tuzemstvu. Za pozamenterijo bi bilo baš v Bosni in v Srbiji, kjer je ornamentika noš še zelo pestra in bogata, najboljše tržišče. Z izdelovanjem kravat se polagoma pričenja, z dežnikarstvom gre bolj počasi in tovarna, ki je v Prekmurju izdelovala velike množine dežnikov, je skoro popolnoma zastala. Važna bi bila rokavičarska obrt, ki bi se jo dalo vpeljati. ko se začne strojiti kože za rokavico, v kakem pasivnem delu Slovenije. Izdelovanje čepic se bo pod pritiskom carine morda vendarle začelo. Popolnoma nesamostojna pa je naša modistovska obrt; mnogo ji seveda škoduje bližina Gradca in Dunaja, s katerimi ni v stanu konkurirati. (Dalje prihodnjič.) Izvoz in uvoz. Uvoz mineralnih olj in inasti v C»-hoslovaško je dovoljen. Cehoslovašlca vlada je ukinila prepoved slobodce trgovine parafina in njegovih derivatov, tako, da so sedaj benzin, petrolej, strojno olje, asfalt, surovi vazelin, cerezoa in mineralni vosek predmeti slobod ia trgovine. Izvoz le#a iz Čelioslovaške. Na Cts- hoslovaškem se je osnovala družba z. o. z. za izvoz lesa iz Čehoslovaške. Družba bo po celem svetu gradila skladišča za svoje blago. Trgovski lisi Trgovina. Priprav« ca trgovsko pogodbo z Italijo. V ministrstvu za trgovino in industrijo se na internih sejali detajlira plan za trgovsko pogodbo z Italijo. 140 vagonov belega sladkorja kristal bo prodalo ministrstvo za prehraio in obnovo zemlje v likvidaciji, dne 1. aprila potom ofertne licitacije v fcvojem odseku v Gružu v Dalmaciji. Ker je sladkor ocarinjen ter so plačane tudi vse druge državne pristojbine, ne bo kupec, ki ga prevzame, plačal nobenih pristojbin, ker bods te Ze zaračunjen® v prodajni ceni. Ponudbe naj se pošljjjj odseku ministrstva za prehrano v G"'i-žu v zapečateni kuverti z napisom: »Ponudbe za 140 vagonov sladkorja.« Kolek 10 din, Kavcija 10 odstotkov vrednosti one količine, na katero se reflek-tira. Perje od purana. Vsi oni, ki se ba-vijo, ali bi se hoteli baviti z nakupovanjem in prodajanjem perja od puranov naj to naznanijo trgovski in obrtniški zbornici v Osjeku, ki je v neposredni zvezi z velikimi tvrdkami v inozemstvu, ki taico perje na debelo kupujejo. Padanje cen vinu v Nemčiji. Ker obstoja bojazen, da postane Ren carinska meja, so cene vinu v Mievsteinu padle za 83 odstotkov. Avstralska volna. V prvih dneh toga meseca je cena avstralski volni tako nizko padla, da se je prodajala po ceni, kakoršne so ne spominjamo v zadnjih dvajsetih letih. Posledica tega bo, da bo padla tudi cena manufakturnemu blagu. Brcdustrišla, Elektrifikacija Celja in okolico. 18, t. m. je bilo sklenjeno na seji Zadružna zveze, zastopnikov Celja in okolice in industrijalcev, da se elektrificira Celje z okolico ter da se napelje elektr. mreža tako, da bo vsak čas mogoče zvezati tudi oddaljene kraje v svrho elektrifikacije. Za izpeljavo tega načrta bo skrbela delniška družba z 12 milijoni kron glavnice. Tovarna za sladkor v Osijeku bo lotos plačevala za sladkorno repo 50 >C po q. Zato bo dajala gojilcem repe 45 odstotkov svežih rezancev, 3 odstotke melase, po 60 K in 30 za invalidni fond, 15 kg semena po katastralnem jutra zastonj. Poleg tega bo dajala veleposestnikom 50 kg sladkorja kg po 32 K. Poleg svežih rezancev se zainorejo dobiti tudi suhi, če se plača 12 K za sušenja po 100 kg. CitorS. Razstrelili smodnik in vžigalna vrvica za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima zopet na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika ter manjšo količino dinamona, kakor tudi vži-galno vrvico. Interesenti naj takoj prijavijo 6vojo potrebo. Denarstvo. Poziv! Te dni se da v podpis delniška glavnica »Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani«, na kar že danes opozarjamo vse trgovce, da se tega podpisovanja vde-leže Računski zaključki trgovske zadruge v Ljubljani, ki se sedaj pre-osnuje v zgoraj omenjeno družbo, so pokazali, da se z vzajemnim delom in s slogo dajo doseči ravno na trgovskem polju najlepši uspehi. To nas navdaja z upanjem, da bo nova družba dosegla še mnogo večje uspehe vsled svoje večje finančne sile in obširnejšega delokroga. Opozarjamo vse trgovce, ki niso čiani Trgovske zadruge v Ljubljani, da tak?) podpišejo prijavo, ker je zanimanje za novo družbo jako veliko in ker veliko število delnic prevzamejo itak čiani Trgovske zadruge v Ljubljani. Ravnateljstvu mestnega dollodar-Hiveuega urada opozarja, da je treba med I. decembrom 1920 in ‘28. februarjem. 1921 v likvidovanje izročene bo-lete do dne 1. aprila 1921 realizirati, ker po tem roku izgube vsako pravico do povračila. Menjanje kronskih novčanic v zasedenih krajih. V zasedeno ozemlje Dalmacije in hrv. Primorja je odpotovala komisija, da na licu mesta presodi poboje za menjanje kronskih novčanic v teh krajih. Ker je odredba o valutni reformi gotova, pričakujemo, da bo to vprašanje v kratkem rešeno. Sprememba statuta Narodne *>aukc in nora emisija delnic. V min. ekonoin-sko-finančnem komitetu se dela na spremembi statuta Narodne Banke. Sprejet bo paragraf, ki prepoveduje vsem denarnim. trgovskim in industr. podjetjem naslov Narodna banka. Vsi zavodi, ki imajo tak naslov, ga bodo morali odstraniti. Razven tega se izdeluje načrt za novo emisijo delnic pod ugodnimi pogoji, da se pridobi čim večji krog interesentov v zbor delničarjev. C*- m 3 '*»« Nova uvozna carina pride prihodnji teden v ministrski svet. Prometni davek bo odpravljen, ažijo pa bo zvišan, da tako ostanejo državi isti dohodki. Radi velikega odpora v trgovskih, krogih je finančno ministrstvi) uvedlo redni pripravljalni postopek z zaslišanjem interesentov in trgovsiuli zbornic. Carina za pridelke, ki bi mogli konkurirati z domačimi, kakor za fine čevlje, železo, slamnike, vino itd. bo znatno zvišana, da ščiti uašo industrijo in poljedelstvo. To je zopet lep uspeh naših organizacij! Uradne uro carinarnice v Osijeku. Ker se je v osiješki carinarnici nakopičilo mnogo blaga ter primanjkuje urad-nijvov, da bi carinarnica zamogia redno cariniti, je uprava carinarnice povišala število uradnih ur in sicer od 8. do 11, od 14. do 18. in od 20. do 22. Ob vseh navedenih urah se sprejemajo stranke. To bi se dalo vpeljati tudi v drugih kra- JUk da bi ne bilo treba tako dolgo čakati na odrešenje in trpeti škodo. Promet. .lužna železnica. Tovorni promet med Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev preko Špilj—(Spieliel-da)—Strassa. Direktni tovorni promet med Avstrijo in kraljevino Srbov, Hr-vatov in Slovencev preko Špilj—(Spiel-telda)—Strassa se bo vršil izza dne 1. aprila 1921 ob teh-le pogojih: 1. Prevoz se mora vršiti na podstavi mednarodnega dogovora o tovornem prometu ua železnicah z dne 14. oktobra 1890. in , yseh dodatkov in dodatnih določb k te-uiu dogovoru, kolikor v naslednjih toč-kan niso določene izjeme. 2; Direktnim mednarodnim tovornim listom se mora-, jo že ob predaji priložiti vse carinske in druge listine (izvozna, uvozna in prevozna dovolila, statistične prijave itd.) v zmislu zakonov in naredb onih držav, po katerih se pošiljke prevažajo. Ako navedene listine niso priložene, se prejem pošiljk za prevoz odkloni. 8. Vozarino, stranske pristojbine, carino in i datke v gotovini, ki'narastejo do mejne postaje, plača odpošiljatelj, od mejne postaje do namembne postaje pa prejemnik pošiljke. 4. Vozarina in pristoj-oine se računajo po lokalnih tarifah dr-, žav, Soudeleženih pri prevozu. 5. Povzetja in predujmi kakor tudi navedba interesa na dostavi niso dovoljeni. 6. Za prevoz po ovinkih se računajo vozarina in pristojbine po prevoženi daljši poli. 7. Odpošiljatelj mora v tovor na.-n listu mejno prehodno postajo Spil je — (Spielfeld)Strass predpisati. v>. Naknadne odredbe pošiljateljeve so dovoljene samo: a) ako se izpremeni ime prejemnikovo na isti namembni postaji; h) ako pošiljka mejnega prehoda Špilj— (Spielfeld)—Strassa še ni zapustila, in fc) ako zahteva železniška uprava nakladno odredbo (člena 18. in 24.) mednarodnega dogovora. Odpošiljanje vagonov. Minister za Promet je izdal vsem železniškim ravnateljstvom odredbo, da kolikor mogoče i . hitreje odpošiljajo vagone. V odredbi ! 10 izrecno naglašeno, da morajo postaje [ ^pošiljati vagone v istem redu, v ka- so prišli na postajo. Nove brzojavno pristojbine. Kakor smo /e v zadnji številki poročali, bodo od 1. aprila i. 1. vpeljane nove brzojavne pristojbine. Plačevale se bodo uh vseh brzojavni!: postajah naše kraljevine za brzojavke, ki se pošiljajo iz naše kraljevine \ druge evropske države. Takse, ki so sestavljene na podlagi določil brzoj. konferenca v Pragi, so navedene v frankih. Ker se računi jo kot ekvivalent franku trije dinarji, se bodo morali plačevali trikrat višji zneski, kakor jiu bomo navedli v lraniun. Poleg tega se mora plačati za eno besedo ve•*, kakor jih .je faktično v brzojavki in 20 par za blanketo. Brzojavke stanejo: 1. za Albanijo (via Italija) 38 cen. 2. (via Solun) 51.5 cen. 2. a) Alzir 33 s., 3. za Azorske otoke 96 s., 4. za Avstrijo 18 c., 5. za Belgijo 29 s- 0. za Bolgarijo 15 7. za Veliko Britanijo 88 s., 8. za Gibraltar 36 s., 9. za Grško (brez otokov) 18 s., 10. za Grške otoke: Imbros, Lem nos, Tenedos, llios," Samos, Miti lena čez Grško 28 s., za vse druge grške otoke (Kreta i. dr.) 21.5 s., 11. za Dansko 29 s., 12. za Angleško 38 s., 13. za Estonijo 60 s., 14. za Islandijo 73.5 s., 15. za Italijo 18 s., 16. za Kanarske otoke 52 17. za Letonijo 60 s., 18. za Litvanijo 60 s., 19. za Luksemburg 29 s., 20. za Malto otok 88.5 s., 21. za Maroko (v. Tauger) 48,5 s., 22. za Nemčijo 25 23. za Norveško 39 s., 24. za Poljsko 25 s., 25. za Portugalsko 30 s., 26. za Rimu;-nijo 18 s., 27. za Senegal .174 s., 28. „:a Tauger (Maroko) 48.5 s., 29. za Tripolis via Italija 71.5 s., za Tripolis čez Av-strijo-Nemčijo 78.6 s., 30. za Tunis 35 31. za Turčijo (čez Solun) 46 s., 32. za Ogrsko 18 s., 33. za Feros otoke 57 34. za Finsko 39 s., 35. za Francijo 25 s., 36. za Holandijo 29 s., 37. za Čelioslova-ško 25 s., 38, za Švico 22 s., 39. za Švedsko 32 s., 40. za Španijo 32 s. Anketa za organizacijo žiro prometa. V četrtek je pričela pod predsedništvom ljubljanskega ravnatelja drja. Debeljaka anketa, ki se bavi z reorganizacijo denarnega prometa polom žiro-proinetn Narodne banke. Naloga ankete je tudi, da razčisti razmerje poštnih uradov do čekovnih uradov .glede čekovnega poslovanja. Na lej anketi so zastopani poleg delegata poštnega ministrstva drja. Paa-iiča in zastopnikov tukajšnjega poštno-, čekovnega urada, delegati poštnega ravnateljstva Split in po dva delegata poštnih ravnateljstev Zagreb, Sarajevo -n Veliki Bečkerek. Z ozirom na obsežnosti tvarine bodo razgovori trajali več dni. Iz obče gospodarskega stahsca je ta anketa radi tega važna, ker do sedaj nimamo čekovnega prometa za celo državo, oiovenslu vi-govec, ki kupi n. pr. žito v Banatu, mora seboj nesti ogromne svote denarja, ali pa ga preodkazati po privatnih bankah, ki pa so v tem oziru še vedno slabo organizirane. Kmetijstva. Razstava v Osjeku. Ob priliki pokrajinskega sokolskega zleta v Osjeku na Vidov dan prirede lamošnji gospodarski krogi gospodarsko razstavo, ki naj po-kažkaže posebnosti osješke okolice, zlasti glede živinoreje. kovega obdelanega lesa različnih dimen ™K, b) preddelavec 10 11 K. c) zidav, zij. interesenti naj vlože ponudbe zajpjlesar 7.60 9.50 K, d) težak nad 18 let vsako partijo posebej z 10 odstotnim va pj '>.20- 6.80 K, e) mlad. delavci do 18 !et dijem vred do 31. marca 1921 opoldne ^3.60- 4.40 K, g) vajenci 3.30 0.20 K. pri gozdnem oskrbništvu na Bledu, kjer '5. Za Celje 80 (osemdeset) odstotkov so splošni prodajni pogoji na upogledin ljubljanskih mezd po točki.3. - 6. Za o- kjer se dobe potrebna pojasnila. slalo Kranjsko in Štajersko 75 (sedem- Javna licitacija. Direkicja državne desetpet) odstotkov ljubljanskih mezd železnice SHS v Sarajevu ima v svojem po točki 7. Mezde za Ljubljano po Dobava, prodaja. Prostovoljna dražba nepremičnin. Dne 31. marca 1921 ob desetih bo na licu mesta v Bizeljski vasi št, 29 prostovoljna dražba zemljišč: hiše z gospodarskim poslopjem i ni 3 parcel (njive, travniki, pašniki in vinograd) vi. št. 2, 3 ka-tastralne občine Orešja in 169 katastral-ne občine Sušice. Najmanjši ponudek za nepremičnine 40.000 K, za pritnume 5000 K. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Brežicah, odoe-lek II. Dražbo losa. 2. aprila t. 1. kra-,;*eyi državni gozdni urau v Vinkovcih -161 komadov suhih jesenovih stebel na panju. Izklicna cena K 40.161. 5. aprila: gozdno gospod. urad hrvatske imov. občine v Vinkovcih 2290 kubik metrov hrastovega lesa. 6. aprila: okraj, urad Fojnica 2000 kubik metrov iglastega lesa v gozdu Stit-Razddolje. Izklicna cena 108 K po kubik meter. 6. a p r i 1 a: okr. urad Fojnica. Okrog 1000 kubik metrov iglast, lesa v gozdu Jezernica. Izklicna cena 108 kron po kubik meter. Gozdno osKrbništvo na Bledu proda na žagi Fortuna v Spodnjih gorjah okroglo 300. - pl. kub. m in loko Polanska cesta pa okroglo 330.- pl. kub. m smro- skladišču v Bos. Brodu okrog 900 komadov prazniti starih sodov' od mineralnega olja, katere hoče na javni licitaciji dne 4. aprila t. 1. prodati. Interesenti morajo vložiti pri deželni banki v Sarajevu ali pri njenih podružnicah na račun državnih železnic v Sarajevu, in sicer državljani naše kraljevine 10.000 K, tujci pa 20.000 K. Zdražitelj mora položili polovico kupnine takoj v ročno blagajno materijainega skladišča v Bosan. Brodu, oslanek pa najkasneje v 8 dneh po izvršeni licitaciji. Podrobnejše inlor- • macije se dobi pri direkciji državnih železnic v Sarajevu, soba št. 96, .11. nad. (Uprava materijala). O sledečih nabavah bomo dali podrobnosti v eni prihodnjih številk, . e nam bo dovolil prostor, vendar opozarjamo že danes na nje, da ne bo nepo-trebne zamude. Nabava avtomobila s 4 cilindri pri Zdravstvenem odseku v Novem Sadu 11. aprila. Nabava 37 amerikanskih omar v (Skon. odd. Min. za pošto in brzojav 11. aprila ob 12. uri Beograd, Deligradska ulica 73. Kavcija 10' odstotkov. Nabava lesa: 380.358 kubičnih mehov obdelanega za police razpisuje Uprava Drž. Monopolov na 15. aprila ob 10. uri. Kavcija 10 odstotkov. Nabava drv. V Intend. pisarni Potiske Diviz. Oblasti v Subotici, Pašiče-va ulica št. 7 in pri Komandi mesta navedenih garnizonov istočasno 1. aprila Subotica 9943 kubičnih metrov, Pe-trovaradin 16.885, Sombor 4910, Vel. Kikinda 2543, Vel. Bečkerek 5400 kubičnih metrov. Prodaja starega železa. V Tehničnem skladišču Vojno-tehničnih zavodov v Kragujevcu se vrši 2. aprila javna ustmena licitacija za 30.000 kg železa,. 20.000 kg pločevine, 110 kg rajnega železa. Kavcija ijoOO din. Licitant mora ličiti rano vsoto takoj plačati, železo pa odpeljali v teku M dni. Kotorska carinarnica bo prodajala 15 dni po tretji objavi tega oglasa v ./Službenih Novinah« najrazličnejše predmete, kakor: 7 harmonik, posodo iz porcelana, uro, 20 kg. radirk, natrijev klorid, teodolit, 1 stativ, lesene izdelke, železno blagajno, sekire, bakrene izdelke, mline za kavo, žepne električne lampe itd, iz posesti bivšega »Avstr. Lloyda«. Drugič objavljena je bila prodaja 16. marca. Haxno. Razglas. Odsek stavbne stroke v Zvezi industrijcev, imenoma Zveza stavbenikov, zidarskih in tesarskih mojstrov, je v seji dne 17. marca 1921 razpravljal ureditev mezd stavbinskega delavstva in sklenil tako: 1. Ker stavbinsko delavstvo vzlic našim pozivom in C tednov čakanja ne more poslati ua razgovor o obnovitvi kolektivnega dogovora med delodajalci in delojemalci stavbne stroke pooblaščenih zastopnikov, morajo delodajalci v zadevi sklepati in skleniti sami. —- 2. Določila kolektivnega dogovora z dne 29. marca 1920, odn. dogovora z dne 7. julija 1920 (za Maribor z dne 28. julija 1920 in iz meseca novembra 1920, za Celje dne 31. julija 1920) ostanejo v veljavi. Vendar se mezde revidirajo ter se za Ljubljano in ostalo slovensko ozemlje sklene kakor v točki 3 do b). — 3, V Ljubljani mesto ter v neposredni okolici do maksimalne razdalje 3 km (Iri kilometre) zračne distance od Glavne pošte, veljajo dosedanje mezde s povprečno 20 odstotnim poviškom, in določno te mezde na uro: a) polic 14—17 K, b) preddelavec 11—12 K, c) zidar, tesar 8—10.40 K, d) težak (nad 18 let) 5.00—7.40 K, e) mladi delavci (do 18 let) 4-5.00 K, f) delavke 4-5 K, g) vajenci 3.60—6.80 K. — Te nove mezde stopijo v veljavo dne 21. marca 1921. 4. Za industrijske krajo v oKrajnem glavarstvu Ljubljanska okolica, za gorenjska mesta in industrijske kraje na Gorenjskem veljajo dosedanje mezde s povprečno 10 odstotnim poviškom in določno te mezde na uro; a) polir 18—16 točki 3. in za kraje po točki 4. se razglašajo obvezno za vsa podjetja označenih ozemelj. Glede Maribora se prepusta pristojnih združitvam delodajalceev, da "pristanejo na mezde ljubljanske po točki 3. ali da samostojno določijo mezde, vendar ne smejo biti te mezde višje nego ljubljanske. Glede ostalega ozemlja bio-venije je smatrati naredbe po točki 5. in 6. za predlog in se pristojne združitve delodajalcev poživljajo, da na ia predlog pristanejo. — 8. Te nove določene mezde veljajo za stavbno sezono 1921, in določno do 30. septembra 1921. V Ljubljani, dne 17. marca 1921. - Odsek stavbne stroke v Zvezi industrijcev, načelnik: F. navniltar 1. r., Šuklje l. r. Monopolne posle v Bosni jo prevzela od finančnih upravnih oblasti, na podlagi odredbe ministrstva za finance, sarajevska tobačna direkcija. Ukinjen je črnogorskih konzulatov na Angleškem. Angleško ministrstvo zunanjih del je 17. t. m. objavilo, da vsi črnogorski konzulati prenehajo svoje poslovanje, ker je Črna ,Gora ujed'ra jena s Srbijo. Tržna potočila. Trg. Maribor: vol. meso 1. 27 K, 11. 25 kron, bikovo, kravje, telečje 24 K, svinjsko 32 K, suha slanina 52 do 56 K, mast 50 do 56 K. Mariborski trg. Na sejem, ki se je vršil 18. t. m. je bilo prignanih 82 šee-liucev, 1 koza in tri ovce. Cene so bile sledeče: plemenske svinje kg žive teže 28—30, polpitane svinje kg mrtve leže 31 K, letošnji prasci 300—400, jesenski 500—800, ovce 240—300, koze 400 K. Kupčija je bila slaba. Poljski pridelki. Vinkovci. 21. 3. Pšenica 1000 do 1020 K, koruza 325 do 335 K, oves 3o<) do 370 K. Sombor. 14. 3. Koruza 420 do 450, pšenica 980 do 1020 K, oves 350 do 370 K, beli fižol 500 do 550 K. Split. Pšenica 0 1720 K, št. 2 1620 kron, št. 6 1300 K, ječmen ostop. št. 7 900 kron. .Špecerijsko blago. Split. Češki sladkor v kockah 5200 krOn, kava Santos Superior 5400 kron, milo ekstra 1200 K, sveče »Mirac 4800 kron, vžigalice švedske 5400 K, petrolej zaboj 800 K, galica 98-99 odstotkov 2200 kron. Kerna. Bosna. Seno po kg 1.50—2, suna detelja 1.80 do 3, slama 0.60-1.5'», pijeva 0.60—1.20. Drva, premog. Bosna. Za gradbo 500—1.500 kubični meter, za gorivo 100 do 340 kubični meter, premog 35 do 50. Kožo, usnje. Bosna. Ovčje kože 50—88, fine kože (razne) do 2000 kron. Dunaj. Boscalf črn, prima do a 100 kron, inozemsko blago 25 mark, che»v-rettes črn 14 mark. Borza. 22. marca Zagreb, devize: Berlin 231 do 231 50, Milan 555 do 565, London 554, Pariz 980 do 981, Praga 190 25-191, Švica 2400 do 2500, Dunaj 21 70 do 21 80, Ncwyurk 141, B iJi npešta 45 do 49. — Valute: dt lar 135 de 137, avstrijske krone 22 do 22 50, rublji 70 do 75, češke krone '182, f.anki 975, napoleoni 465, marke 223 do 228, leji 199. — Blagovna borza: pšenica 1100, ječmen 590, o es 400, koruza nova 470, moka nularica 1550, zdrob 1600, otrobi 350, vse franko Zagreb. Be i fižol franko Trst 6*2, pi iam 625: Svinjska mas* Iranko Zagreb 4 500, soljena slanina 4050, nemSka sol 585, lužni kamen 2000. Beograd, valute: dolar 34'50 do 34 70, fimti 138 do 139, fra k. 211 do 243, lire 138 do 140, leji 49 do 49 50, Viktor Korsika Ljubljana., Kongresni trg 3. Zcienjadna. poljska in cvetlična seme^o ; Cenik brezplačno. ===: levi 43 do 43-25, mark" 57 25—57*50. češke krone 45’50 do 46 50j -av-;i*ijs■;e krone 5 70 do 5 80, nanoleom 118 do 119. -L- o (' v i ? e : London 138—138'50 Par-/ 243 do M 5. Žene -a 610 do 615, Praga 47 50 do 4770, Dunaj 5 45 do 5 50. Berlin 57 do 57 50, Milan 140 do 141 Efekti: Narodna banka SHS 3000 do 3025. 23. marca. Zagr«b, devize: BeHin izpiaČvo 231 do'232, Milan. 547 6> 548, London 552 do 554. Niwyo> ■ i:; 5:4 143—144, ček 442 de 112 50. Pari/ 995—1010, Praga 190 do 19! g ica 2400 2175 Dunaj 21 '35 de 21 40, Budimpešta 47. Valute: .Udar 13 / 50 do 139, avstrijske krone 22 do 22 50, rublji 70—75, češke krone 182 do 186, franki 960 do 970, napoleondori 460, marke 227 do 228. -- 24, marca. Zagreb, devize: Berlin 232 do 233, Milan 560 do 562, London 556 do 562, Pariz 1012 uo 1018, Pr :c< 190 do 19075, Švica 2475, Dunaj 70*10 do 20 60, Budimpešta 53 do 55, Newyork. kabel 143, ček 14250 do. 143. Valute: dolar 13975 do 140 25, avstrijske krone 22, rublji .70 do 75. češke krone 183 do 188. Irank. 97^ do 985, napoleondori 474 do 476. Priporočam mprvsMSBGmBBKam “1 • • ■ “ Šivanke za različne stroje Gumirazteplio in vse potrebščine za kolasarje. Gumi za cepljenje trt in druge špecijalne predmete. Pojasnila in prospekte za večja obrtna podjetja in šivalnice z motornim gonilom brezplačno. •k i., w < ir rn-r? -v—A h 1. L1:K ri rj V SJUBUAJVA J s ‘V „ V '■>' t?* 'v K?TV I’,.j. O, -. Znaki — Šabloni rgovcem popust P® uradni, trgovski, pismeni, JPffMfBS ovojni, svileni, prepisni, lil!ll ogljeni itd., pisarnSke '#» in Soiske peirebUiste, kuverto, vse vrste umetniške raz-cjtedstlce kupite najceneje pri tvrdki ORIENT Razpošiljalnica za celo Jugoslavijo vseh potrebščin za krojače in šivilje drnžba z o. z. preje Brata Eberl m Jančar & Ce. Ljubljana - Miklošičeva c. 4, nasproti hofala „U5iion“. Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. Mrcgggaj srf3WStH| m ¥ LJUBLJANI Sv. Petra a št. 21. Najboljše na roko delane kftffS I« l:tdeluiG najstarejša lil SlpC domača tvrdka F. KAJETAN AHAČIČ v Tržiču na Gor. Odda sc- tudi večja množina bergamaških osla. ^ a 4 » * »a« » * * v. a 9. v * u «• a a m m * » « m «»« * r. « h 8 . ; Zahtevajte povsod | Sv. Petra c. 2, poleg Prometne bank. Na drobno. Na debelo. Kzsojkvis Mautnerbanka. uaietia ul. i „ .... Telefon 5-G2. Giro-konio,: Nar. banka SMS. - £ek>konlo: Pošt. Sek. ure«l Zagreb 33.618. kplačuje iti daje čeke na Dunaj, v Prago, Trst, kakor tudi na druga inozemska tržišča po najugodnejši dnevni ceni. Izvršuje najkulantneje vse bančne in finančne posle. — Kupuje in prodaja efekte in valute najugodneje, — Prevzema vloge na tekoči račun, na daljši tok pod ugoinimi pogoji. Edina razprodaja Stanzer špecijalnega gipsa SHS. AlaDaster I. za zobotehnike 220 K. Alabaster II. za modele 180 K. Štukatura za elektrike HO K za 100 kg incl. vreča ab vagon Ljubljana nudi dalje Ilirija čistilo in Čistilni prašek za kovine, parketno voščilo, lak zri »suje, vašeffri in kdTomaz Velika zaloga vsakovrstnega------------ kož, podplatov, gonilnih jerme boksa NA DEBELO Izvršuje vse bančne posle pov najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjhnl kraji v tu In inozemstvu. VELETRGOVINA Trgovci pozor! DOSPELE SO staroznane Ljubljana MikloSifeva cesla £te». 6ji KOSE LjyhBJai?a priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Konkureačae tass — točna postrelila! priporoma od sveje zalogo: «« n« Trgovski, fini in srednje fini jj« pisarniški, dokumentni in jjS srednje fini koncept, barvan ■> (K&ulcur) in tiskovni papir, >• karton za dopEsnice, pivnik. SS Celulozni, Havana (na mast) S! in navadni omotnl papir. Pl« ■] setnski papir v kartonih in !■ ti S mapah, ter zavitke. (Lepenka S« beio En rujavo. modno in galanterijsko blago na debelo in drobne. v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge vsakovrstne železnine. Za cenj. naročila se priporoča tvrdka Brzojaviš GRELIČ. Telefon interurb. Stev. 246. ssr Zahtevajte c&stikel ■**$ trgovina z železnino Gosposvetska cesta št. 10 C. MAYER LJUBLJANA raz^cžEvGlnl ipsrat, razmnaZme strojno In ročno pisavo potom nelznftljive steKlsne plošče Glavno zastopstvo za Jugoslavijo. is, ao—2« The Hex C©. Uubiiana, eradssfe is. Moderno mlina papradlnits ossli plsslnlli stroje«. EN GROS / W W W .* m\ / Valeirgcvina \ / A. Šarabon } v Ljsifoljafal ( \ p; Sporoča sf Špecerijsko blag© J; Jr raznovrstno žganje \ moko / £ In deželne pridelke ^ J* raznovrstno rudninsko \ 22,10-10 vodo, / / Lastna pra2arna xa kavo \ m\ in mlin za dišave jjf / 2 električnim obratom. \ Ceniki na razpolago. / ✓ ‘ w 1 \ \/\/\/\/\/\/\/ Ugodna prilika. Zaradi preselitve nudim trgovcem razne šolske, pisarniške in druge papirne potrebščine po izdatno znižani ceni. Posebno velika zaloga je pisemskega papirja v mapah in kasetah, ter kuvertov razne velikosti. Šolski zvezki, trgovske knjige in drugi papirni izdelki domačega izvora vedno v zalogi. Vilko Weixl knjigarna, veletrgovina papirja In knjigoveška industrija MARIBOR, Glavni trg 22. Priporoča se b/rdka Ce si želite z Vašim blagom na Hrvatsko, oglašujte na usak način v igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje ir: sedlarje ter galanterijo pa drobno In debelo. ker se jo na Hrvatskem in v Slavoniji največ čita. cene so zelo smerne. Naslov: Narodna Politika ■ Zagreb. ut Dunajska cesta štev. 9. Stavbinska, galanterijska in ornament-rsg ska kleparnica. Oblastveno dovoljeno §g* podjetje za izvrševanje vodovodnih r., del. Zdravstvene in kopelne oprave. S| Izvršuje lesnocementne strehe, krije strehe z lepljenim papirjem in na-pravlja strelovode. 10—1 aBsaaB^*leeaBl*MMgBaaaaaaEaBm«EaB8»iffli«a«BBis:BWii PRI »ZLATI LOPATI« trgovina z .železnino in cementom Ljubija: a, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Miihlelsen) nasproti Krlžanske cerkve. LJUBLJANA ielenbiirggva ul. 1 a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. ; vč-' 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. •I naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz: valut. - Eskcmpt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi Eorza. v- vrar.' T^jCO-ojBas-.-Eac. 6 T R ti • V S K I LIST Coionlale Ljubljana. t> w« »a jw*»i6je ata arei*cB,»Hh*K «.*:»»»* **ar.i'j*aar uro« Dobiva pona|yef i* S*j|e v vežikift mn&Sinab ifair.oursJne »oEneao, modno in periSoo blago. deSmika družba £a iRecSna*odne transporte* Brzojavni tujslev: Specž&aHtan, k, 52—31 m im p Mabljarsa, Maribor, Beograd, 2agrebt Trs«, Wien. Špedicija vseh vrst. Sijrejeraciile blosa v skladiščil Zacnrlnlenjo is zavarovanja. Mednarodni prevoz!. Selitve s patent. poiiBtvenlinl vozovi w nz itrsni. Pruo ljubljansko Jr« sklediste spojeno s tirom lužne železnice. - - Carinska agenturo mm shladile. ===== ^ a J v @ č J e doisže šgsssdicijsko podjetje v J u s o s l a v i I S. == Impregnirane (doze) Iz papirne mase zn oljnate batue, vazelino, masti In lake izdeluje karionaina tovarna J. Bona! sin v LJubilani. ltr Na zahtevo se dopoSljejo M olerti in vzorci. * “I PHTIKA za kolesa in ontonioMle EN GROŠ - EN DETAIL. najceneje. J. Goreč, LHna Gosposvetska cesta št. 14. >f^wfwwr»Yi^rriinwwr»mun v ju im t > . y v »um,.* o—ocgyww»ia