Bsm
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
^OL. xxxn. — LETO xxxn.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 3, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 151
fiOVI GROBOVI
I'AIIL e. požar
Jutri bo dospelo truplo voja-^ Paul E. Požar, katerega je dohitela smrt, ko je šel na po-ranjenemu vojaku njegove *o%panije v Franciji. Za ta čin J® prejel odlikovanje Modrega ®^^in srebrno kolajno.
W vojakom je bil vpoklican ^^43 leta. Svojo treningo je do-v Ft. Lewis, Wash., odkoder J® bil poslan preko morja v av-Sustu 1944. Ubit je bil 14. de-cembra 1944. Ob času smrti je
bil
star 32 let. Delal je pri
Bryant Heater Co Tukaj zapušča šbst let stare-sinčka Paul, očeta Josepha, doQia iz št. Petra na Notranj-®kem, mater Sarah, brata Hen-ki je tudi prebil 11 mesecev ^ Vojaški bolnišnici, sestro Mrs. °sephine Mitchell in več sodnikov. Družina živi na 1087 185 St. Pogreb se vrši v so-"oto zjutraj ob 8:4.5 uri iz Žele-^Vega pogrebnega zavoda, 458 152 St., v cerkev Our Lady Perpetual Help na Neff Rd. 9:30 uri in nato na vojaški °<i(ielek na pokopališču Calvary, pogrebni obredi z vojaškimi ^as.tmi bodo pod pokrovi-■®ljstvom Euclid Veterans klu-Truplo bo položeno na mrt-,^^ški oder v četrtek popo'dne štirih.
*
GEORGE F. VALJATO
Truplo vojaka Pvt. F. Valja-° bo dospelo jutri zjutraj v jeveland za pokop. Pokojni je
bil
ubit v bitki v Franciji 4. no-
^embra 1944. Truplo bo pilože-^0 na mrtvaški oder v četrtek ^®čer ob šestih.
Tu zapušča očeta Marko, se-in brate: Josephine, Char-Marko ml., Julia, Marion, Steve in Emil. Mati Rose, ^°3ena Grubisič, je umrla ko se jI® nahajal v službi domovine, ^egov brat Pfc. John pa je bil ^bit 22. januarja 1944 ko se je ^^hajal v bitki v Italiji, ter je 20 let star. Družina živi na E. 63 St. Pogreb se vrši v ®°boto popoldne-ob 1. uri iz Gr-
Tito pravi, da bosta Bolgarija in Albanija zavrgli Kominformo
BEOGRAD, 2. avg;—Jugoslovanski ministrski predsednik Tito je danes izjavil, da bosta Bolgarija in Albanija zavrgli Kominformo in prožili prijateljsko roko Jugoslaviji. Tito je govoril v Skopi ju. Ju

1053
ovega pogrebnega zavoda,
E. 62 St., v Bethlehem
^^Ogregational cerkev na Roadway in Fowler Ave. ob 2.
UHi
nato pa bo truplo položeno /Vojaški oddelek Brooklyn ^ eights pokopališča. Pogrebni fedi z vojaškimi častmi bodo pokroviteljstvom John T. ^laskovic Post št. 5275^ VFW.
^TIJa beljan
J. Pogreb pokojnega Matije Be-se vr*l v četrtek zjutraj
Ob 9
uri iz Grdinovega pogreb-zavoda, 1053 E. 62 St., v , ^kev sv. Pavla in nato na po-°Pališče Calvary.
opravek
V(5
, ceraj je bilo poročano, da se j popoldne ob treh vrši se-strelska vaja St. Clair
bi
and Hunting kluba, kar
^ja
fle
se moralo glasiti, da bo ^ strelska vaja Euclid Ri Hunting kluba na njih i farmi. Prosi se lovce, da
upoštevajo.
§ .
^ lovskega kluba
Ujg °coj ob osmih se vrši redna ^^Čna seja lovskega kluba St. Slo^'' and Hunting Club v Cla^'	na Holmes Ave.
jo prošeni, da se udeleži polnem številu.
goslovanski uradniki pravijo, da je bilo navzočih 350,000 poslušalcev.
Med ostalimi je Tito. rekel, da bo končno bolgarsko ljudstvo prezrlo "obrekovanja proti Jugoslaviji in nam prožilo prijateljsko roko." Pristavil je, da bo Jugoslavija pomagala Bolgarom, "odstranijo katerega koli posameznika, ki je postavil ovire ustvaritvi in ohranitvi 'bratskih odnošajev'."
V svojem govoru je jugoslovanski ministrski predsednik dalje rekel, da gornje velja tudi za albansko ljudstvo.
Bolgarija in Albanija sta na strani Kominforme
Bolgarija in Albanija sta članici Kominforme, ki je obsodila vodstvo jugoslovanske Komunistične stranke, posebno pa Tita, Kardelja, Djilasa in Rankoviča, radi zavračanja marksistično-lininistične linije.
Titov govor je bil v zvezi s proslavo pet-letnice ustanovitve ljudske republike Makedonije v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije. Govoril je največ o enakopravnosti Makedonije v okviru Jugoslavije, toda obenem je tudi zavrgel vsako možnost, da bi Makedonija mogla postati neodvisna republika. Opozoril je na težave, na katere bi Makedonija naletela vsled^ svojih bolgarskih in grških manjšin.
Napad na Kominformo
Glede kampanje Kominforme proti voditeljem Jugoslavije je Tito rekel, da je postala "šovinistična strast" tako v Romuniji kot na Madžarskem.
"Kar nič ne mislite, da v Romuniji in Madžarski ni vodilnih komunistov, ki že precej slišno šepetajo, da se lahko kaj otrga od Jugoslavije, ko pa so že njih dežele 'socialistične,' Jugoslavija pa je 'kapitalistična'," je izjavil Tito.
"Z največjimi žrtvami smo skušali ustanoviti najtesnejše odnošaje z ljudstvi teh držav. Toda bilo je v interesu nekaterih ljudi, da so te odnošaje pokvarili."
*
Italija in Jugoslavija bosta imeli trgovinski sporazum
RIM, 2. avg.—Dobro obveščeni italijanski krogi so danes izjavili, da bo kmalu podpisan trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Podpisovanje sporazuma je italijanska vlada preložila v znak protesta, ker je Jugoslavija zamenjala okupacijske lire v svoji zoni Tržaškega ozemlja z jugoslovanskimi dinarji.
Veruje se, da je novo stališče Italije sledilo vslčd pogovorov italijanskega ministra Enrica Martina z maršalom Titom. Pogovori so se vršili preteklo soboto v Beogradu. Baje je ob tej priliki Tito izjavil, da se bo Jugoslavija vzdržala vsaki nadalj-ni potezi, ki bi poslabšala odnošaje med obema deželama in po udaril, da to vprašanje ne bi smelo povzročiti razkol med Jugoslavijo in Italijo.
Italijani upajo, da bodo dobili Trst
Italijanski krogi sicer poudarjajo, da so se odnošaji zboljšali,
da pa je še vedno prezgodaj govoriti o. možnosti direktnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, kar se tiče ureditve tržaškega vprašanja.
Italija vztraja-pri zahtevi, da se ji vrne Trst in to ne samo zono, ki se nahaja pod okupacijo Angležev in Američanov, pač pa tudi zono, ki je sedaj pod upravo Jugoslavije.
Časopis "Voce Republicana," ki ponavadi izraža mnenje zunanjega ministra grofa Sforza, je v enem svojem članku izjavil, da so Titove izjavfe v Pulju bile "pomirjevalne."
"Sigurno je, da prvič v teku povojnih odnošajev z Jugoslavijo mi Italijani pri vprašanju naših Vzhodnih mej z Jugoslavijo imamo nekaj za nuditi, ne pa samo za zahtevati," piše "Voce Republicana."
*
Belgrajska "Borba" napada Sovjetsko zvezo
BEOGRAD, 1. avg.—Belgrajska "Borba" je danes objavila članek, v katerem pravi, da je drugi tajnik sovjetske ambasade v Beogradu Pavel Nikolaje-vič Elisejev načelnik sovjetskega vohunskega urada v Beogradu.
Elisejev je omenjen v zvezi z aretacijo 31 sovjetskih državljanov, vsled katerih je sovjetska vlada poslala Jugoslaviji ostro protestno noto. Jugoslovanska vlada je ta protest zavrgla.
"Borba" pravi, da je Elisejev imel direktne zveze s sovjetskimi državljani, ki so bili aretirani "radi vohunstva, kontra-revolucionarnih dejanj, sabotaže in zarote, da se strmoglavi sedanjo jugoslovansko vlado." Za aretirane sovjetske državljane pa pravi, da so bili ruski begunci, ki so med prvo in drugo svetovno vojno živeli v Jugoslaviji in postali sovjetski državljani šele po zaključku druge svetovne vojne.
Časopis "Glas" je v zvezi z zadevo napadel Sovjetsko zvezo, češ da je uvedla "vohunstvo in terorizem v odnošaje med obema državama." Časopis pravi, da se je jugoslovanska vlada obotavljala, da bi objavila ta dejstva in sicer z namenom, da bi "očuvala prestiž Sovjetske zveze in njenih vodtieljev."
"Toda, če so voditelji Sovjetske zveze padli tako nizko, da se poslužujejo takšnih metod, potem razkritje resnice lahko služi samo stvari socializma," pravi "Glas."
MILIJARDA IN POL DEFICITA v JULIJU
WASHINGTON, 2. avg. — Državna zakladnica je danes v svojem poročilu naznanila, da je vlada v mesecu juliju imela $1,-487,652,000 deficita. Knjige zakladnice kažejo, da je vlada potrošila $3,434,111,000 v juliju, v istem mesecu pa prejela le $1,946,548,000 v davkih in ostalih dohodkih.
TAJNIK AMERIŠKEGA KON ZULATA v BEOGRADU UMRL
BEOGRAD, 1. avg.—Danes je tu umrl vsled polia trejtji tajnik ameriškega konzulata Robert G Braden. Njegovo truplo bo pri peljano v Zedinjene države.
SOVJETI IZDELUJEJO ATOMSKE BOMBE, PRAVI SLOVITI ZNANSTVENIK
CHICAGO, 2. avg. —Danes je v . "Chicago Herald-Americanu" bilo objavljeno poročilo o izjavah slovitega ruskega znanstvenika prof. Vladimira Nikolajevi-ča Ipatieva glede izdelovanja atomskih bomb v Sovjetski zvezi.
Prof. Ipatiev je star 82 let in živi v Zedinjenih državah kot begunec. Smatra se ga za enega vodilnih znanstvenikov v Ameriki.
Ipatiev je kap naravnost povedal, da "Sovjetska zveza ima atomske bombe."
"Sovjetska bomba mogoče še ni tako izpopolnjena kot so bombe izdelane v Zedinjenih državah, toda verjetno je prav tako močna in uničujoča/' je rekel znanstvenik.
"Sovjeti so se naučili, kako se izkorišča atomsko energijo za izdelovanje atomskih bomb. Ta metoda je izključno tehnična in mehanična in ker imajo nenavadno veliko število svojih in importiranih znanstvenikov, jaz verujem, da sovjeti že imajo svoje prve atomske bombe in da so govorice, da so jih preizkušali, točne."
Ipatiev je pristavil, da se v Sovjetski zvezi nahajajo mnogi nemški znanstveniki in inženirji, da pa jih sovjeti verjetno ne, silijo na raziskovanja.
Ruski znanstvenik je dobil za svoje raziskovanje več mednarodnih priznanj. Pred oktobrsko revolucijo je bil general v ruski cari-stični armadi, po revoluciji pa je bil član sovjetskega komisarijata za industrijo. Toda pozneje je zbežal iz Rusije in odšel v Zedinjene države, kjer je postal državljan in eden vodilnih ameriških znanstvenikov.
AMERIŠKI SODNIK JE BIL PRI PAPEŽU
VATIKAN, 2. avg. — Papež Pij XII. je danes sprejel v avdi-jenco sodnika najvišje sodnije Zedinjenih držav Williama Dou-glasa. O čem se je Douglas pogovarjal s sv. Očetom, ni bilo naznanjeno.
STAVKA RADI BEGUNCA IZ JUGOSLAVIJE KONČANA
OMAHA, Neb., 2. avg. — Danes se je vrnilo na delo več kot 300 delavcev, uposlenih pri Omaha Steel Works.
Delavci so zastavkali, ker je družba uposlila jugoslovanskega begunca iz Semlina Evgena Štefana, ki je prišel v Omaho pred šestimi tedni.
Unija je zavrgla Štefana, ker da "ni ameriški državljan." Družba je očividno morala popustiti zahtevam delavcev, kajti Stefan ni prišel na delo.
INDONEZIJA BO PRO-TEKTORAT NIZOZEMSKE
BAT A VI A, Java, 2. avg. — Predstavniki republike Indonezije in 15 držav, ki jih podpirajo Nizozemci, so se danes sporazumeli, da bodo ustanovili začasno vlado, ki se bo nahajala pod kontrolo nizozemske krone.
Uradno ime države bo: Republik Indonesia Serikat (Republika združenih držav Indonezije).
STAVKA V CHICAGU STALA $11,000,000
CHICAGO, 30. julija —"Chicago Tribune" je danes objavila poročilo, da je stavka International Typographical unije proti petim chicaškim dnevnikom stala unijo blizu $11,000,000.
CEU KITAJSKA BO DO KONCA TEKOČEGA lETA KOMUNISTIČNA
Komunistični general pravi, da so vojaške operacije pri zaključku in da se bo začelo obnovitveno delo
SANG A J, 1. avg.—Komunistični poveljnik šangajske-ga področja gen. Cen Ji je danes na proslavi "Rdeče armade" izjavil, da bo Osvobodilna armada osvobodila celo Kitajsko do konca tekočega leta.
"Vojaška faza borbe se naha-
ja pred zaključkom in kmalu se bo začelo splošno obnovitveno delo," je rekel gen. Cen.
Komunistični general je svoje izjave podal skupini kitajskih businessmenov na banketu, ki je bil prirejen kot proslava 22. obletnice vstaje v provinci Kiang-si, za katero komunisti pravijo, da je zibelka njihove Rdeče armade. V tej provinci se je uprla mala skupina komunistov, ki pa je sedaj narasla v mogočno armado, ki šteje 4,000,000 mož.
Proslave so se udeležile razne kitajske skupine. Prirejene so bile parade, shodi in prireditve za ljudstvo. Opaziti je bilo, da vojaške parade niso bile tako mogočne kot v drugih mestih. Gen. Cen je izjavil, da se armada nahaja "v maršu na jug."
Pozdravi
Pozdrave pošiljata vsem prijateljem Mr. in Mrs. Joseph Opara iz 840 E. 232 St., ki se nahajata na potovanju po Phoenix, Ariz., Mehiki in Californi-ji-
Mr. in Mrs. Tony Sedmak (se-lilec Sedmak Moving) iz 1024 E. 174 St., pozdravljata vse svoje prijatelje in znance. Zdaj se nahajata n a potovanju skozi Mehiko in Californijo, kjer sta bila gosta Mr. in Mrs. Eddie Sims v Hollywoodu.
Slike drušlev-delničarjev
Vsa društva-delničarji Sloven skega doma na Holmes Ave., ki žele imeti svoje slike v spominski knjigi, se prosi, da se zberejo v nedeljo, 7. avgusta ob 10. dopoldne, v Slov. domu, kjer bo slikar na mestu od 10. do 12. dopoldne.
Krožek ši. 1 Prog. Slovenk
Redna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk se vrši v četrtek zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu, ker bo več važnih stvari na dnevnem redu.
Kaj pravijo češkoslovaški uradniki o Zed. državah?
Poročevalec "New York Timesa" C. L. Sluzberger je poslal iz Prage zanimivo poročilo o svojih pogovorih s češkoslovaškimi voditelji. Poročilo, ki je datirano 1. avg., se v izčrpkih glasi:
Če se govori uradno. Češkoslovaška ne sovraži ameriškega ljudstva, toda črti politiko vlade Zedinjenih držav. Prav sigurno bodo tako ljudje na ulici kakor vladni uradniki prijazni napram kateremu koli Američanu.
"Mi imamo radi ameriško ljudstvo," mi je rekel zastopnik ministrskega predsednika Zde-nek Fierlinger. "Mi se dobro razumemo. Občudujemo demokratične tradicije ameriškega ljudstva. Toda vaša politika je zelo odločna politika velike kapitalistične sile, k i je odprto proti-socialistična.
"To preprečuje iskreno sodelovanje. Naš cilj je prav sigurno socialističen in proti-kapita-lističen. Toda mi ne izvažamo našega socializma. Vi pa skušate izvažati vaš kapitalizem."
Ostali češkoslovaški komunisti so izjavili, da občudujejo progresivne Američane." Vsi so zagotovili, da ni uradne pri-stranosti proti Zedinjenim državam ali pa ameriškemu ljudstvu. To pa dejansko ni tako.
Časopisi še vedno priobčajo zelo proti-ameriške članke. Na primer v novi uradni knjigi "češkoslovaška na poti v socializem" je rečeno:
"Anglo-ameriški zračni napadi zadnje dneve vojne so ogromno prizadeli glavne češkoslovaške industrijske objekte. Na ta način se je hotelo likvidirati češkoslovaško povojno tekmovanje."
Uradno je sedaj le Sovjetska zveza pomagala pri osvoboditvi Češkoslovaške in oni Cehi in Slovaki, ki so se borili iz Anglije,
so v tej knjigi označeni "za reakcionarno oficirsko kliko v begunstvu, ki je bila v službi zapa-da."
Vladna publikacija pristavlja:
"Sovjetska zveza nas ni izdala v Monakovem in ni nikoli zavr-
gla priznanja predvojnih mej Češkoslovaške, dočim nam v teku vojne Anglija tega ni priznala."
Ameriška trgovinska politika napram Češkoslovaški je sedaj glavna tarča kritik. Mr. Fierlinger je na primer dejal:
"Mi skušamo zboljšati našo trgovino z zapadom, toda to ne more biti enostranska akcija. Nam se ne dopade Marshallov načrt, ker skuša uničiti našo načrtno ekonomijo.
"Unija zapadnih držav nam pod pritiskom Amerike noče prodajati blago, ki bi ga radi kupili."
Opolnomočeni minister za ekonomske konference Zdenek Augenthaler pa je izjavil;
"Lani je zelo padla trgovinska izmenjava z Zedinjenim! državami vsled dveh vzrokov. Prvič, vsled pomanjkanja dolarjev, drugič, vsled politike izvoznih omejitev v vaši deželi.
"Mi smo kupili in plačali za mnoge stvari v Zedinjenih državah, samo da bi se nam pozneje zavrglo izvozna dovoljenja.
"Vsled tega naši uvozniki gu-bijo zanimanje za naročila. Preveč je negotovosti. Nikoli nam se ni pojasnilo, zakaj se zadržuje blago.
"Marshallov načrt ni stvar ekonomije, pač pa politike. V Češkoslovaško je prinesel čut negotovosti. Države sodelovalke pri Marshallovem načrtu so rekle, da bo načrt zvišal trgovino med vzhodom in zapadom. V resnici pa je prav narobe."
Kljub tekmovanju med vzhodom in zapadom, Čehoslovaška, ki se zemljepisno nahaja v sredini, ne uradno in ne privatno ne vidi možnosti vojne v bližnji bodočnosti. M. Fierlenger je izjavil:
"Prav sigurno lahko dva si stema soobstojata v miru. Da
Amerika zavrgla sovjetski protest
WASHINGTON, 2. avg. — Zedinjene države so zavrgle sovjetski protest v zvezi s pristopanjem Italije k Atlantski vojaški zvezi. Na obtožbe v sovjetskem protestu, da Italija krši mirovno pogodbo s pristopom k paktu, je v ameriškem odgovoru rečeno, da so te obtožbe brez vsake osnove.
Sovjetska zveza je poslala Zedinjenim državam, Angliji, Italiji in Franciji protestne note že 19. julija.
V svojem protestu so sovjeti zagotovili, da se bo Italiji zaradi njenega pristopa k Atlantski zvezi dovolilo, da zviša svoje oborožene sile nad raven, ki ji je bila določena v mirovni pogodbi.
Ameriški odgovor je podpisal državni tajnik Dean Acheson. V tem odgovoru je poudaril, da bo Italijm Wie^vala za "kolektivno "obrambo" v okviru Atlantskega vojaškega pakta le v mejah vojaških določb v svoji mirovni pogodbi.
"Kolikor se vlada Zedinjenih držav zaveda, se ne zahteva nobenih sprememb vojaških zahtev v pogodbi s strani Italije in njej se ne more preprečiti, da ne bi sodelovala v Severno atlantski pogodbi na osnovi sedanjih določb v mirovni pogodbi," je med ostalim rečeno v odgovoru državnega oddelka.
CLARK IN MoGRATH BOSTA PREVZELA POLOŽAJE
WASHINGTON, 1. avg.—Ju-stični tajnik Tom Clark je danes formalno sprejel nominacijo za sodnika najvišje sodnije, senator J. Howard McGrath pa je pristal, da bo prevzel Clarkov položaj justičnega tajnika. Oba imenovanja pa mora potrditi senat.
McGrath bo podal ostavko na položaju senatorja, takoj ko bo senat odobril njegovo imenovanje.
MOČNE OBOROŽENE SILE BODO OSTALE V EVROPI
LONDON, 2. avg — Ameriški vojaški šefi so danes izjavili, da bodo sedanje oborožene sile Zedinjenih držav ostale v Evropi za slučaj potrebe.
Gen. Bradley, ki se skupaj z admiralom Denfeldom in poveljnikom zračnih sil gen. Hoyt Vandenbergom nahaja na posvetovanjih z evropskimi vojaškimi voditelji, je izjavil:
"Okupacijske čete so pripravljene za vsak slučaj nujnosti."
nes sta na svetu dve sili: sila starega, umirajočega, kapitalističnega sveta in ideološka sila novega, silnega, socialističnega sveta. Toda vsled tega ne smemo začeti vojne. Mi imamo svetle izglede za bodoč napredek. Vojna bi samo zavirala naše socialistične načrte."
ki :
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
3. avgusta 1949.
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto?
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za trl mesece)
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
_$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.,
SPELLMAN, MRS. ROOSEVELT IN A.D.
Arogantni nastop rimsko-katoliškega kardinala Fran-cisa Spellmana proti Mrs. Roosevelt, soprogi pok. predsednika Roosevelta, je resno svarilo vsem Američanom ne glede na njihovo versko pripadnost, da je naša dežela soočena z nevarnostjo, ki je daleč bolj stvarna kot pa je toliko razvpita "komunistična nevarnost." To je tudi očividen dokaz, da v tej borbi ne gre samo za komunizem, pač pa za vsako liberalno kritiko, za vsako izražanje tnnenj, ki ne soglašajo s srednjeveškemu pojmovanju "večnih resnic" zagrizenih fanatikov ene ali pa' druge sorte, ki menijo, da je vsak njihov kritik, če ne komunist pa najmanj sopotnik.
Zakaj se je prav za prav Mrs. Roosevelt zamerila vsemogočnemu kardinalu Francisu Spellmanu, ki nedvomno tu v Ameriki ne zagovarja najosnovnejših tradicionalnih principov, na katerih je naša demokracija slonela in na katerih bi morala sloneti, pač pa zagovarja ideje absolutne pokorščine Vatikanu, ki z našo demokracijo nima prav nič skupnega? Mrs. Roosevelt se je drznila izraziti svoje mnenje glede podpore šolam; mnenje, s katerim je podprla svoje prepričanje, da je za našo deželo najboljše, če se drži starega principa o ločitvi cerkve od države. V nobenem članku Mrs. Roosevelt nismo čitali, da bi sploh omenjala rimsko-katoliško cerkev, kje pa da bi sejala predsodke napram njej! Splošno je znano, da je prav Mrs. Roosevelt znana zaradi svoje vzorne tolerantnosti napram vsem verskim in narodnostnim skupinam in da jo vsleji teh svojih odlik ameriško ljudstvo spoštuje in ceni. Mrs. Roosevelt
■	ima nedvomno tudi med samimi našimi slovenskimi katoličani veliko število njih, ki jo imajo radi in ki jih napad na njo boli, prpv kakor če bi nekdo napadel njih same.
Kako so se torej naši katoličani morali počutiti, ko jo je rimsko-katoliški kardinal Spellman ozmerjal z "nečastna ameriška mati" in to samo zato, ker je zelo vzdržljivo in zmerno izrazila svoje mnenje, ne o tem, če imajo ali pa ne katoliške župnijske šole pravico na federalno podporo, pač pa če je za našo deželo koristno, da si ohrani svoj stari princip o ločitvi cerkve od države. Tega principa niso priznali papeži ne v preteklosti in ga ne prizna rimsko-katoli-ška hijerarhija niti danes. Vatikan se ne nahaja v konfliktu samo s komunizmom, pač pa tudi z naj osnovne j šimi-demokratskimi principi, ki so bili v veljavi v naši deželi že stoletja in so poudarjali svobodo govora, kritike in izražanja mnenj.
Obsodba kardinala Spellmana je sprožila vrsto strastnih napadov na Mrs. Roosevelt s strani katoliškega tiska, duhovnikov in posameznikov. Nekateri, kakor neki new-yorski katoliški duhovnik, so v svojih strupenih napadih šli celo tako daleč, da so ji očitali, ker je v španski civilni vojni simpatizirala z ^republikanci ne pa z fašistom Fran com, ki je užival vso podporo Vatikana.
O zadevi je, seveda, spregovorila tudi naša klerikalno domobranska A.D. Potom ko je v celoti objavila napad kar-
■	dinala Spellmana, cenzurirala pa odgovor Mrs. Roosevelt, je po svoji stari navadi pristavila svoje "duhovite" opazke v koloni "Tri na dan." V izdaji z dne 29. julija nam je vzorno pokazala, kam slepe strasti vodijo fanatične privr
žence Vatikana. Tako čitamo v tej koloni:
*
V
"Rooseveltovka se je strašno razmajala; ker ji je kar dinal Spellman povedal nekaj gorkih. Vsi, ki so zagrizeni sovražniki katoliške cerkve, so porabili to priliko in hitijo zagovarjati babnico.
"Kako zna ona soditi kaj je prav in kaj napek, še nismo pozabili od takrat, ko je tako ljubeznivo posvetovala mlade komuniste, pa ljudi Adamičevega kalibra. Vse do takrat, ko so ji moža izžvižgali. Potem šele je sprevidela, kakšne gade je negovala.
"Kako je svoje otroke odgojila tudi vemo, saj je že vsak ločen, celo najmlajši. Torej je kardinal že vedel, kaj govori, bi mislili."
Nič nimamo proti temu, da A.D. stoji v tej kontro-verzi na strani rimskokatoliškega kardinala Spellmana. Dosledna svojim domobranskim koncepcijam ne more drugega stališča niti zavzeti. Toda ko se to glasilo domobrancev, ki so prisegli zvestobo Hitlerju in njegovim nacističnim hordam, drzne zmerjati Mrs. Roosevelt z "babni-c;a" in ji očitati, da ni znala "vzgojiti" niti svoje.lastne otroke, je naša dolžnost, da tudi,spregovorimo nekaj besed.
Mi smo vedno obsojali takšne surove, nekulturne izraze, ki spadajo v beznico ne pa v časopis, ki se še označa za glasilo "katoličanov." Nismo jih obsojali samo v A.D.,
UREDNIKOVA POSTA
Piknik podružnice št. 106 SANS-a
SANSova podružnica št. 106 vas vabi na piknik, ki se vo vršil 7. avgusta na prostorih Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave.
Seveda, naša podružnica ima piknik vsalko leto in tako ne bomo imeli izjeme niti letos.
Ne bom preveč opisoval delo SANSa in koliko je naša podružnica že storila za razne stvari, kakor otroško bolnišnico, streptomycin itd. Mislim, da je prišlo za vse dobre namene precej co-pakov v razne sklade. Priznanje gre, seveda, tudi drugim podružnicam, ki so ogromno storile pri našem skupnem delu.
Naša podružnica št. 106 bo priredila ta piknik 7. avgusta s posebnim namenom, da zadovolji vsem posetnikom. Vsestranska dobra postrežba vam je vsem zajamčena.
Na našem pikniku ne boste več videli starega doma, pač pa boste imeli priliko videti, kako se gradi nov dom, ki bo ponos naše euclidske naselbine.
Pridite vsi v nedeljo 7. avgusta v našo družbo!
Frank Ludvig.
Islarsko Primorski klub vati
Cleveland, Ohio. — Istarsko Primorski klub prijazno vabi na piknik, ki ga priredi v nedeljo, 7. avgusta na Sportsgrove prostorih, preje Močilnikar jeva farma.
Priporočamo se vsem našim bratom Hrvatom, Srbom in Slovencem za mnogobrojni poset. Pridite na sveži zrak, da se še teh par nedelj, ki jih imamo še na razpolago predno nastopi zima, navžijemo dobrega zraka na prostem in se malo porazve-selimo med prijatelji.
Vsem je znano, da je Primorski narod vesele narave ter da rad postreže svojim gostom. Tako bomo tudi mi postregli naše z fino in okusno pripravljeno janjetino, pečeno na raž-nju, s prasetino in hladno pijačo, s katero bomo poplaknili dobro jed. Rudy Ujcich bo s Joseph Grladnovičem in nekim drugim godcem igral vesele po-skočnice za stare in mlade. Torej, dragi prijatelji in znanci, ne pozabite, pridite k nam v goste v nedeljo, 7. avgusta.
Kažipot: Oni, ki vozite svoj avto, vzemite Chardon Rd. in peljite 3 in pol milje do White Rd., tam pa eno miljo in ste na mestu piknika.
Oni, ki gredo s poulično, naj vzamejo St. Clair-Nottingham karo do konca linije, tam vas bo čakal naš truck ob 1., 2. in 3. uri. Kdor želi iti že zjutraj, naj pride ob 10. uri pred Hrvatski nar. dom na St. Clair Ave., kjer bo čakal truk, da odpelje na piknik.
Na svidenje vas vabi odbor.
Vinko Ujcich.
Izlet društva "Cerkniško jezero"
Cleveland, O. — Kot običajno vsako leto, tako so tudi letos člani in članice društva "Cerkniško jezero" št. 59 SDZ sklenili, da se priredi družabni izlet za društvene člane in članice, njih družine in prijatelje.
Izlet se bo vršil na prijazni farmi v Mentor, O., ki jo lastu-jeta naša člana Stanley Bradač in Rose Duša-Bradač. Odbor bo preskrbel, da gotovo nihče ne bo trpel žeje, za prigrizek je pa najbolje, da si vsak sam preskrbi, ker odbor bo le toliko preskrbel za lačne, da bo le za silo. To pa le iz razloga, da bo mo imeli kolikor mogoče malo dela za naše tako pridne članice in člane, da bodo lahko karte igrali in mogoče še kozo tolkli.
Pri našem društvu in na na ših sejah je vse v redu, napredujemo stalno v članstvu in blagajni. Ker se ravno sedaj vrši kampanja za pridobitev no vih članov, apeliram na vse člane in članice, da se potrudite in dobite novih članov za naše društvo in zvezo. Storili boste s tem dvojno dobro delo, ojačili boste svoje društvo in zvezo in obenem zavarovali nove člane za slučaj smrti ali poškodbe, kakor tudi operacije.
Torej ne pozabite v nedeljo, 7. avgusta, to je dan našega izleta. Kdor nima svojega vozila, naj pride pred Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. ob 1 uri popoldne, kjer bodo čakali avtomobili članov društva. Vzemite Lake Shore Blvd. do ostrega ovinka, ki vodi do Mentor on the-Lake parka. V tem ovinku zapustite Lake Shore Blvd. in vozite po Plain Rd. naravnost naprej še približno eno miljo do Bradač farme.
Torej na veselo bratsko svidenje v nedeljo pri Bradačevih, članicam in članom na bolniški listi pa v imenu članstva želim hitrega okrevanja.
Z bratskim pozdravom
John Rožance, predsednik.
Za SNPJ farmo
Cleveland, Ohio. — Slovenski pogrebnik Mr. August Svetek je daroval $25 ob priliki desetletnice SNPJ farme; Mr. Frank Fende pa je daroval $5.
Odbor farme se iskreno zahvaljuje obema za veUkodušne darove!
Odbor.
Izlet društva
Cleveland, Ohio. — Društvo Vipavski raj št. 312 SNPJ priredi članski izlet v nedeljo, 7. avgusta pri članu Max Kobalu na Lakeland Blvd., v Euciidu. Obeta se veliko zabave krašno-vipavske običajnosti.
Tem potom je vabljeno vse članstvo, da se udeleži tega društvenega izleta.
Zapisnikar.
pač pa v katerem koli časopisu. Da, celo v našem lastnem... Obsojali smo jih posebno ona leta, ko je naš list urejeval znani Ivan Jon tez, sotrudnik A.D., ki' je sv. Očeta kratko malo označal za "starčka na Petrovem stolčku" in pisal o katoliških škandalih.
Ali smo kdaj poudarjali družinske škandale katoličanov? Ali smo kdaj pisali o katoličanih, ki so si vsled osebnih tragedij sami končali življenje? Ali smo kdaj kritizirali nepravično presojevanje teh tragedij s strani katoliških duhovnikov, ki so cerkveno pokopali kakšnega nesrečnega človeka, ki je storil samomor, drugemu pa cerkveni pogreb zanikali, češ, da "samomorilci delajo smrtni greh, ker si sami jemljejo življenje?" Ali smo kdaj vpili o "ljubezenskih spletkah" katoličanov, o njihovih razporokah, o sinovih in hčerkah katoličanov, ki so bili vmešani v javni škandale in zato dolžili izključno njihove starše? Seveda nismo!
Ne. Ne bi bilo potrebno prista\^ati nobenega komentarja gornjim opazkam A. D. Te opazke govorijo same po sebi dovolj. Povedo vse.
(Konec prihodnjič)
Prijazno vabilo na piknik
Cleveland, O. — St. Clair Rifle and Hunting Club priredi svoj piknik v nedeljo, 7. avgusta 1949 na svoji farmi, katera se nahaja 1 miljo od Route 84 v Painesville, O.
Kakor vam je znano, naš klub vabi in prireja zabave 2 krat na leto, in sicer v zimskem času ima srnjakovo večerjo, poleti pa en vesel piknik v prosti naravi.
V imenu kluba vabim tem potom ne samo člane našega kluba, temveč tudi člane vseh ostalih lovskih klubov, posebno pa še našega sosednega Euclid Rifle kluba in pa seveda vse številne prijatelje.
Saj vam je znano, da naš klub ne vabi za malenkost, tako bo tudi sedaj na razpolago v obilni meri vse najboljše.
Tam bo dovolj prostora v senci košatih dreVes ali pa na solncu, pod streho ali na prostem; jedila najtečnejša, pijača hladna ali vroča, balincarski prostor opleten in pofneten, — streljalo se bo, da bo kar odmevalo, od hriba in tudi več lepih nagrad bo za dobre strelce. In kaj pa godba, o ja, tudi ta bo izvrstna, torej ni nobenega vzroka, da vi ne bi vsi prišli na ta dan na to našo farmico in se veselili z nami vred, kajti ako vas ne bo, vam bo poteni gotovo žal, bo pa prepozno, za to le vsi na plan.
Tudi za otroke je dovolj pro štora, da se lahko igrajo, kakršne koli igre, pripravljenih je kar 6 gugalnic, ali tako zvane swft^s.
Tukaj je navedenih samo par stvari, ki vas bodo čakale, da pridete ter se poveselite in razvedrite v hladni senci med vašimi starimi prijatelji ter znanci.
To vabilo vam pošilja eden članov, kateremu je klub pri srcu, in kateri vam želi mnogo poštenega razvedrila, klubu pa tudi uspeha.
Na svidenje v nedeljo 7. avgusta.
Clan kluba.
TRGOVINSKA POGODBA MED POLJSKO IN ITALIJO
vo, kakor je bila doslej. Holand-ci so zahtevali večji izvoz živil' vendar si je Jugoslavija rezef' virala pravico, da prej počaka uspeh letošnje letine in da šele na to lahko sprejela obs^ž-nejše obveze glede izvoza živi' v Holandijo.
Vabilo na piknik
Painesville, O. — Naš Ame rican Slovenian klub v Paines ville, Ohio, priredi svoj piknik v nedeljo, 14. avgusta na prostorih St. Clair Rifle and Hunting kluba, to je blizu Paines-ville-a na državni cesti 44.
Imeli bomo vsakovrstne zabave in igrala bo izvrstna god ba. Prijazno se priporočamo rojakom in rojakinjam iz bližnjih naselbin na obilen poset.
Louis Grzely.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer; če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
v
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 ie 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
$
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Med Jugoslavijo in Francijo je bila sklenjena trgovinska pogodba. O tej prinašamo v naslednjem podrobnosti: Skupna izmenjava blaga bo dosegla šest milijard francoskih frankov. Francija bo nabavljala v Jugoslaviji predvsem tobak, lan in les, dalje kemikalije, rude in kovine, izvažala pa bo v Jugoslavijo kovinske izdelke, električni material, stroje, itd. Pogodbi je bil dodan zapisnik, v katerem se je Francija obvezala, da bo v teku petih let dobavila Jugoslaviji industrijske opreme v vrednosti 15 do 20 milijard francoskih frankov, v zameno za jugoslovanske surovine.
Med razgovori še ni bilo rešeno vprašanje jugoslovanskih državnih dolgov nasproti Franciji. O tem se bosta državi pogajali v oktobru.
*
Med Jugoslavijo in Švedsko je bil podpisan trgovinski sporazum za eno leto. Ta predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 90 milijonov kron (22.5 milijona dolarjev) z vSake strani. Švedska bo izvažala stroje, jeklene izdelke, električno opremo in papir v zameno za tobak, koruzo, baker, svinec in trdi les.
*
Poleg tega je bil sklenjen trgovinski sporazum med jugoslovansko delegacijo in Holandijo v Haagu. Sporazum predvideva obsežnejšo trgovinsko izmenja-
Ancona upa na promet z Jugoslavijo
V Anconi se gospodarski k''"' gi trudijo, da bi obnovili proffl®' v pristanišču. Radi bi doseg" priznanje pravic svobodne co"® in industrijskega pristanišč*' Najbolj pa jim je pri srcu va pomorskih zvez, med kater'" mi še ni bilo obnovljenih prog. Oktobra 1747 so ustanovi" družbo Navigazione Dorica liana SINDA, ki naj bi nasled'!' družbo S AIM; iz te dr^be nastala Societa ZaratinJRi vigazione. Ta je bila prisilno 1'"' vidirana leta 1937 ob reorga^' zaciji italijanske mornarice P fašističnim režimom.
Med 314 delničarji dru^^ SINDA je zelo mnogo cev" in "Dalmatincev." nik milanskega lista "II So# (17. junija) trdi, da bi obn italijansko-jugoslovanskega meta lahko izboljšala 40% i" spodarstva v Anconi. Potreb"'' je, da prevzame promet z M"' slavijo domača družba iz AD'"' ne. Proga bi morala vezati ^ cono s Splitom, Metkoviče0 Dubrovnikom II.
"julij" Dopi®;
TRGOVINSKA POGODBA FRANCIJA-JUGOSLAVIJA
Dne 15. junija je bila v Rimu podpisana trgovinska pogodba med Poljsko in Italijo, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 50 milijonov dolarjev v enem letu, počenši s 1. julijem 1949. Pogodba bo trajala tri leta. Italija bo izvažala predvsem zelenjavo, stroje, cinkove rude, barve, gumijaste izdelke, tkanine, vino itd., medtem ko bo uvažala iz Poljske premog (nad en milijon ton v enem letu), žitarice, les, kemikalije, itd.
Pogajanja, ki jih vodi s poljske strani minister Rose, se nadaljujejo z namenom, da bi se sklenila posebna pogodba glede dobave industrijske opreme s strani Italije za poljsko industrijo; gre tudi za gradnjo ladij v Italiji. Poljska bi industrijsko opremo plačala s premogom. Pogajanja so se začela med obema delegacijama že v Ženevi.
Poleg tega sta se Italija in Poljska dogovorili, da se bodo v
oktobru začela v Varšavi janja za poljsko-italijanski nančni sporazum, ki naj bi razna viseča finančna vpraš med temi tudi vprašanje janskih predvojnih kredito^ vprašanje odškodnine za it*"' janska podržavljena premoŽei^^ na Poljskem. Poljska je po jih predstavnikih izjavila, da J pripravljena plačati določ®""^ vsoto za italijansko podržavU^ no imetje. Sodeč po pisanju lijanskih gospodarskih listoV ^
PREBIVALSTVO KOROŠKE PO POKLICIH
Po uradnih podatkih iz oktobra 1948 se 3 6odstotkov 'koroškega prebivalstva bavi s poljedelstvom. Leta 1937 je dosegel odstotek kmetijskega prebivalstva še 38 odstotkov, leta 1939 pa je padel na 34 odstotkov. Po vsem tem je število kmetijskega prebivalstva ostalo približno isto. S kmetijstvom se bavi jo predvsem v okrajih Velikovec (56 odstotkov), St. Mohor (51 odstotkov), Važenberk (49 odstotkov), v okolici Celovca (45 odstotkov), v okrajih št. Vid na Glini in Špital (43 odstotkov) ter v okolici Beljaka (34 odstotkov).
Na Koroškem je vsega 103,-000 gospodinjstev, na.vsako družino pride na Koroškem štiri do pet oseb. V Beljaku in Celovcu je v družinah povprečno tri do štiri osebe, medtem ko jih pride samih okrajih Beljak in Celovec štiri do pet oseb, v špital-skem okraju celo šest oseb na družino. Prebivalstvo je po spolu približno enako razdeljeno. Žensk je v deželi 51 odstotkov, moških 49 odstotkov. V okolici Celovca in Važenberka je odnos popolnoma uravnovešen 50-50.
Število prebivalstva cenijo na 120,000.
Italijani zelo zadovoljni s ^ ji, na katere je pristala polj®"' delegacija, posebno ker se Poljska odpovedala uporabi nančnih klavzul mirovne pOo"' be, členov 78 in 79.
Poljaki bodo izvozili v pr^' letu tudi: 5,000 ton sladkorji" $50,000 zdravilnih zelišč, , 000 gob, 45,000 kosov jajc $100,000 črev, 100,000 ton c«''' loznega lesa in 10,000 kubi^ metrov nežaganega lesa.
HIŠA ZA ENO DRUŽII^^
6 sob, na E. 68 St., južno Clair Ave. Družabna soba, ca, kuhinja, spahiica in kopa'5i spodaj; zgoraj 2 spalnici. na plin. Klet pod vso hišo. ^ $6,500.
ZOLOTY REALT' ON 5823	^
LIKER - GOSTILNA
STANOVANJE MenJor-on-ihe Lake y
9-letni "lease," obednica, električna oprema; hladilna %t ma, register, televizijski Odprto ob nedeljah. $22,500. pogoji. Zglasite se pri lastp>' JERRY'S TAVERN, vogal % 283 in Andrews Rd., tel.: OL ali Mentor 77768.
MOŠKI

dobi gotovo okolico za oW^ nje in prodajanje najnovejših 5 pomočkov. Si lahko zasluži na mesec s delom samo deln' (,j> Treba je le $395 za nabavo fV in blaga. Vse podrobnosti da niški zastopnik. Pošljite vaš^ in naslov ter telefonsko števil"^. Box 44, c/o Enakopravno^^
HIŠA NAPRODAJ ^
6 sob za eno družino,
plin, vse v dobrem stanju.
Blizu Grovewood Ave. in E. ^ Za podrobnosti poklitit'^ KE 6885
ZA 2 DRUŽINI	>
Hiša za 2 družini, 4 in 4 s"*; jV poljski naselbini blizu cerkV-Kazimerja, se proda. 2 forncz^' V raža iz cementnih blokov: ^
vrstnem stanju. Cena -rJ,200. Odprta na ogled od 4. „<1-do 9. zv. Zglasite ali pokliČ^^ggS^' nika.—8221 Medina Ave.. E* J/
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
3. avgusta 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Maksim gorki:
KAKO SEM SE UČIL
Sočustvovati z ljudmi je težko; zmerom sem si bolj želel, ljubiti nekoga z radostno ljubeznijo, pa nisem imel koga ljubiti. Tem bolj vroče sem Vzljubil knjige.
Bilo je še mnogo drugega Umazanega, surovega, kar je izzivalo v meni ostro čustvo odpora, pa ne bom govoril o tem, saj sami poznate to peklensko življenje, to splošno posiljeva-človeka po človeku, to bolezensko strast, mučiti drug "^ugega, ki je naslada sužnjev, k prav v teh prekletih prilikah sem prvič začel brati, dobre, resne knjige tujih pisateljev.
Ne vem, ali morem povedati <Jovolj živo in prepričevalno, kako sem se začudil, ko sem čutil, ^ mi skoraj vsaka knjiga nekako odpira okno v nov, neslu-ten svet, kako mi pripoveduje o ljudeh, o čustvih, mislih in razmerah, ki jih nisem poznal ^ti vedel zanje. Zdelo se mi je <^®lo, da je življenje, ki me je obdajalo, vse to surovo, uma-zano in kruto življenje, ki se je Vsak dan razvijalo pred mano, Neresnično in nepotrebno; resnično in lepo življenje, da je edinole v knjigah, kjer je vse ^Ij razumno, lepo in človeško. 'I^di knjige so govorile o surovosti in neumnosti ljudi in o Njihovem trpljenju, prikazovale so zlobne, podle ljudi — toda njih so bili drugi ljudje, kakršnih še nisem videl, o kakršnih nisem še niti slišal, pošteni ljudje silnega duha, pravični, Vedno, pripravljeni, če treba tudi umreti za zmago pravice, za ^®po, junaško delo.
Prvi čas so se mi, opijanjene-Niu po novosti in duhovni pomembnosti sveta, ki so mi ga odkrivale knjige, zdele knjige ^Oljše, zanimivejše in bližje kot ljudje, in kakor da sem nekoliko oslepel ob tem, ko sem gle-,dal na resnično življenje skozi knjige. A surova umetnica, življenje, je skrbela za to, da me ^zdravi te prijetne slepote.
Ob nedeljah, ko so gospodarjevi odšli kam na obisk ali na sprehod, sem zlezel z okna zatohle, po masti smrdeče kuhi-
nje na streho in tam bral. Po dvorišču so kakor somi tavali na pol pijani ali zaspani delavci, in cvilile služkinje, perice in kuharice, pod surovimi nežnostmi slug, jaz pa sem z viška gledal na dvorišče in veličastno preziral to umazano, pijano, razvratno življenje.
Eden delavcev je bil desetnik ali "narednik", kakor so ga klicali, oglat starček nerodne postave, s tenkimi kostmi in modrimi žilami, po imenu Štjepan Lješin, človek z očmi lačnega mačka in s sivo brado, ki je bila smešno raztresena po rjavem obrazu, žilastem vratu in ušesih. Raztrgan in umazan je bil bolj od vseh drugih delavcev, toda bil je še najbolj priljubljen med njimi; oni pa so se ga nekako bali in celo sam nadzornik je znižal svoj kričavi, vedno razdraženi glas, kakor je govoril z njim. Večkrat sem slišal, kako so delavci Lješina za njegovim hrbtom psovali: "Hudič skopi! Judež! Skopuh!"
Stari Lješin je bil zelo živ, a vendar miren človek, nekako tiho, neopazno se je pojavljal zdaj v tem, zdaj v drugem kotu dvorišča, povsod, kjer se je zbralo več ljudi; pride, se nasmeje s svojimi mačjimi očmi, pomiga s širokim nosom in vpraša: "No, kaj je?"
Zdelo se mi je, da vedno nekaj išče, da čaka ne neko dovršeno besedo. Nekoč, ko sem sedel na strehi hleva, je Lješin sopihajoč prilezel po lestvi, sedel poleg mene, povohal in rekel;
"Po senu diši . . . lepo mesto si si našel . . . čisto in samotno. Kaj pa bereš?"
Gledal me je prijazno in rad sem mu povedal, kar sem bral.
"Tako", je rekel in pokival z glavo. "Tako — tako!"
Potem je dolgo molčal in vrtal s črnim prstom po razbitem nohtu na levi nogi, nenadoma pa me je pogledal pp strani in rekel tiho in zategnjeno, kakor da nekaj pripoveduje;
"V Vladimiru je učen gospod, Sabanjejev, velik človek, imel
je sina Petrušo. Ta je tudi vedno bral in druge navajal, k temu, pa so ga aretirali."
"Zakaj?" sem vprašal.
"Pa prav zato. Ne beri, ali pa če že bereš, molči!"
Nasmejal se je, pomežiknil in rekel;
"Gledam te tako . . . resen človek si, ne razgrajaš. No, nič ne de, živi!"
Posedel je še malo na strehi in poteip spet zlezel na dvorišče. Po tem pogovoru sem zapazil, da me Lješin opazuje in povsod sledi. Vedno češče je prihajal k meni s svojimi vprašanji;
"No, kaj je?"
Nekoč sem mu pripovedoval neko povest o zmagi dobrega in razumnega načela nad zlim, ki me je bila zelo razburila. Poslušal me je z velikim zanimanjem, kimal in rekel; "To se dogaja".
"Se. dogaja?" sem vprašal ves vesel.
"No, seveda, kakopak? Vse se dogaja!" je potrdil starec. "Povem ti vidiš ..."
In mi je povedal drugo lepo povest o živih, ne knjižnih ljudeh, in na koncu je rekel s poudarkom ;
"Seveda, ti teh stvari še ne razumeš popolnoma, pa vendar razumeš vsaj glavno; mnogo je praznih" malenkosti, v te malenkosti so se ljudje zamešali tako, da nikamor ne mor'ejo, to se pravi, da k Bogu ne morejo. Velika ovira so te prazne malenkosti, razum.eš?"
Te besede so udarile prav v srce z oživljajočo silo,- nekako bolj zrelega so me naredile. Saj je vendar res vse to življenje okrog Tjiene prazno, malenkostno z vsemi pretepi, razvratnost-jo, malimi tatvinami in psova-njem, ki ga je nemara zato tako mnogo, ker ljudem primanjkuje lepih čistih besed.
Saj je starec preživel na svetu petkrat toliko let, kakor jaz, veliko ve in če pravi on, da se lepe in dobre stvari v življenju
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih^mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
res dogajajo, mu je treba verjeti. In želel sem mu verjeti, kajti že knjige so me učile vere v človeka. Uganil sem, da te naposled vendar predstavljajo resnično življenje, da so tako-rekoč naslikane po življenju, in torej, sem mislil, morajo biti tudi v resnici dobri ljudje, drugačni, kakor divji dobavitelj, moji gospodarji, pijani oficirji in sploh vsi ljudje, ki sem jih poznal.
To odkritje je bilo zame ogromna radost, bolj veselo sem začel gledati na vse in nekako lepše in z večjo pozornostjo sem se začel vesti do ljudi. Nekoč, ko sem prebral nekaj lepega, prazničnega, sem to poskušal pripovedovati delavcem in slugam. Niso me posebno radi poslušali in zdelo se mi je, da mi ne verujejo, a Lješin je vedno govoril;
"Dogaja se, vse se dogaja, bratec."
Velik pomen je imela zame ta kratka, modra beseda. Čim češče sem jo slišal, tem bolj mi je povečal občutek bodrosti in trdovratnosti, ostro željo, da naredim po svoje. Saj, ako "se vse dogaja", se lahko tudi zgodi to, česar se meni hoče? Zapisal sem, da je prav v dneh najhujših žalitev in udarcev, ki mi jih je zadalo življenje, v težkih dneh, ki sem jih premnogo izkusil, da je prav v takih dneh čustvo bodrosti in trdovratnosti v doseganju smotra narast-lo, da me je v takih dneh z največjo silo prevzela mlada, her-kulovska želja, da očistim Av-gijev hlev življenja. To mi^ je
ostalo tudi še zdaj, ko mi je petdeset let, in mi ostane do smrti, in zato svojstvo se moram zahvaliti svetemu pismu človeškega duha, knjigam, ki odražajo velike muke in trpljenje rastoče človeške znanosti duše, poezije razuma, umetnosti, čustev.
Knjige so mi bolj in bolj odkrivale nove stvari. Posebno mnogo sta mi dajala dva ilustrirana časopisa. "Vsemirna stracija" in "Živopisnoje obo-zrenje". Njih slike, predstavljajoče mesta, ljudi in dogodke življenja v tujini, so mi vedno bolj širile vest, in čutil sem, kako raste, ogromen, zanimiv, poln velikih dogajanj.
Svetišča in dvori, različni od naših cerkva in hiš, drugače oblečeni ljudje, drugače od ljudi okrašena zemlja, čudoviti stroji, razni čudni izdelki, vse to mi je dajalo občutek neke nerazumljive bodrosti in izzi-
F o R N E z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd.. UT 1-0396
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jaxxxceno
SEDAJ JE ČAS DA DASTE
NOVO STREHO!
Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno delo.
Frank Kure
16021 Waterloo Rd.
KE 7192
BOLEZNI KOŽE NA OBRAZU IN GLAVI

Specializiramo v zdravljenju r ^	ACNE in
ACNE FACIAL SCARS
(HRASTE NA OBRAZU IN ZNAKI HRAST)
Zdravljenje proti prezgodnji zgubi las DR. M. L. NEARING, D. M.
Zdravnik AVENUE SKIN CLINIC Odprto od 10-12; 2-7 10415 ST. CLAIR AVE. (nasproti Doan gledališča) CL 4948
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
V blag spomin
ob čeirti obletnici prerane smrti ljubljene soproge, mame in sestre



ZA SVATBE, BANKETE IN ZABAVE
naročite
PERUTNINO
pri
Maple Heights Poultry
Andy Hočevar in sin, lastnika 17330 BROADWAY MOntrose 2369 na domu: MOntrose 1368 W
valo željo, da bi tudi jaz nekaj naredil, sezidal.
Vse to je bilo različno, nič podobno drugo drugemu, in vendar sem zmedeno čutil, da je vse polno iste sile — ustvarjalne sile človekove. In moje čustvo zanimanja za ljudi, spoštovanja do njih, je raslo.
Zelo me je pretreslo, ko sem videl v nekem časopisu sliko 'znamenitega učenjaka Fara-daya, prebral meni nerazumljiv
članek o njem in izvedel iz njega, da je bil Faraday preprost delavec. To mi je silno udarilo v možgane, zdelo se mi je kot pravljica.
Kako to? sem mislil nezaup-no. Potem lahko tudi kdo izmed teh naših delavcev postane učenjak? Tudi jaz?
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
FRANCES FLORJANČIC
ki je preminila dne 5. avgusta 1945
štiri dolga leta v večnost so
potekla,
tuga in žalost se je naselila v
naša srca,
čas še ni zacelil naših srčnih ran,
.duh Tvoj še vedno živi.
Počivaj v miru, draga nam
pokojna,	*
enkrat združili se bomo, tam gori nad zvezdami za
vekomaj!
žalujoči ostali:
JOHN, soprog VERA, hčerka JOHN ML., sin LOUIS ULLE, bral Cleveland, O., dne 5. avg. 1949
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicotl 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD;
452 EAST 152nd STREET	Tel.; IVanhoe 3118
NAZNANILO IN ZAHVALA
z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminil naš dragi očim, oče in brat ter sin
FRANK GORSHE
Svoje oči je zatisnil za vedno dne 5. julija 1949. Pogreb se je vršil 12. julija iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. Star je bil 57 let in je bil rojen v Dobindolu pod Ljubljano.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so položili lepe vence h krsti pokojnika, vsem, ki so darovali v gotovini, ter vsem, ki so prišli pokojnika pokropit in se udeležili njegovega pogreba. Lepa hvala nosilcem krste od društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ter Mr. in Mrs. Frank Slejko ml., ki sta dala svoj avto na razpolago pri pogrebu, ter članu dr. sv. Cirila in Metoda za lep poslovilni govor na pokopališču. Bodi vsem, ki ste nam izkazali svoje sočutje in bili v pomoč na en ali drugi način, izrečena najlepša hvala.
Počivaj v miru, dragi pokojnik. Prestal si trnjevo pot svojega življenja, in odšel si v večnost, kjer ni več muk in trpljenja.
Žalujoči ostali:
PETER in TONY PODOBNIK, pastorka FRANK, sin v Chicagu MRS. FRANCES JANČAR, sesdra FRANK, oče v starem kraju Cleveland, Ohio dne 3. avgusta 1949
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
IX
g
r
ti
»J
p
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
VELIKI RUSKI PESNIK
(Ob 150-letntci Puškinovega rojstva)
(Nadaljevanje)
že od licejskih let si je Pu-

osvajal ideje politične svo-
'^de. v svoji prvi svobodomi-pesmi "Luciniju" leta 1815 pesnik pisal:
• ■. v prsih kipi svoboda; ^ neni ne dremlje duh 'Velikega naroda.
^wskinovo ustvarjanje je or-^Aako povezano z razvojem re-^luciinarnih idej v Rusiji v le-
tih 1815-1825. "Puškin je začel svdjo pesniško pot s prelepimi revolucionarnimi verzi," je pripomnil Hercen.
Glavni motiv v delih mladega pesnika je opevanje politične svobode. Oda "Svoboda," "Vas," številne pesmi in epigrami iz dobe po liceju zgovorno pričajo o Puškinovih idealih.
Puškinov vpliv je navdihoval osvobodilno gibanje v Rusiji. Kakor iiričajo dekabristi, so Pu-
škinove pesmi imele ogromen pomen za pripravo vstaje.
Puškin je nastopal kot zaščitnik zatiranega ljudstva, raz-krinkaval je "brezčutno plemstvo, ki si je nasilno prilastilo imetje, delo, čas" kmeta. Na vasi je videl "brezpravne sužnje, ki vse žive dni pod jarmom se krive."
V	letih pregnanstva na jug 1920-1924 je Puškinova umetnost odražala dvig revolucionarnega razpoloženja naprednih ljudi Rusije. V pesmi "Kinžal" doni poziv v borbo proti absolutizmu.
V	poslanici V. I. Davidovu izjavlja Puškin:
.. . uživajmo srečo izpijmo krvavo čašo,— in tako izraža vero v revolucijo v Rusiji.	'
Pesnik se je živo zanimal za revolucionarno gibanje na Za-padu.
Puškin je vedno opeval zatirane narode, ki so se borili za svojo osvoboditev. Silno je sočustvoval z narodnoosvobodilnim gibanjem grškega naroda ter govoril, da "nič ni tako ljudsko kakor grška stvar." "Zvesta Gr-kinja, ne jokaj—padel je kot junak," piše pesnik. Z iskrenim čustvom je pisal Puškin o ljudskih gibanjih v Španiji in Italiji. Svobodna neodvisna dežela je
bila vedno pesnikov ideal. Ko so se pomenkovali o evropskih dogodkih med kosilom pri Inzovu, je Puškin dejal; "Prej so se ljudstva borila med sabo, zdaj se neapolski kralj bori z ljudstvom, z ljudstvom se bori ijruski kralj in prav tako tudi španski kralj— torej ni težko predvidevati, kdo bo zmagal."
Puškinova umetnost se je razvijala v težkih časih, ko je vlada preganjala najboljše ljudi ruske dežele. Nikolaj I., ta kronani žandar, je obesil K. Rilejeva, poslal na prisihio delo A. I. Odojev-skega in že po Puškinovi tragični smrti pregnal Lermontova, vendar je Puškin ne glede na
pritisk carjeve železne pete ostal svobodoljuben pesnik.
Vse življenje je bil Puškin zvest osvobodilnim idealom. V svoji znameniti pesmi "Lep spomenik sem si zgradil" izjavlja pesnik, da je "pel svobodo" in "padlim bil sem priprošnjik."
Ko je pisal dramo "Boris Go-dunov," si je Puškin postavil nalogo "obuditi eno izmed prejšnjih stoletij v vsej njegovi resničnosti." Pesnik je res "obudil" v živih podobah podkupljivost, častihlepje in spletkarstvo dvorjanov, pokazal je krizo oblasti in poudaril vodilno vlogo ljudstva v politični borbi konča 16. stoletja. V "Borisu Godunovu"
je Puškin čudovito upodobil značaje. Poudaril je posebnosti realistične metode pri slikanju podob "Borisa Godunova," "Pi-menov značaj ni moja iznajdba. V njem sem zbral poteze, ki so me očarale v starih kronikah . . Puškin je težil, da bi dal gledališču ljudski značaj namesto prejšnjega dvorskega. Pesnik je pogumno izjavil, da b,oče vrniti dramo iz palače nazaj "na
trg/'
(Dalje prihodnjič)
_ y "Enakopravnosti" dobite ^edno sveSe dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
3. avgusta 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
— Za pokopališčem je ne bom zakopal. Saj mi ni meni nič tebi nič, ampak prava snaha. Njen mož je padel v boju z rdečimi in je imel .častniško stopnjo, njej sami je bila izročena Jurijeva svetinja, ti mi pa takole uganjaš? Ne, oče, ne boš me, pokopal jo boš, kakor sem tule! Naj leži ta čas v hiši, jaz pa grem pri tej priči povedat o tem okrajnemu atamanu. Se bo že ta pogovoril s teboj.
Pantelej Prokofjevič je odšel iz župnišča in v sveti jezi celo z vrati zadrlesnil. Toda grožnja je učinkovala: čez pol ure je prišel od duhovnika sluga in sporočil, da bo precej prišel oče Visarijon z duhovščino.
Darjo so pokopali, kakor se je spodobilo, na pokopališču zraven Petra. Ko so kopali jamo, si je Pantelej Prokofjevič izbral tudi zase prostorček. Ko je sukal lopato, se je oziral in uganil, da si boljšega kraja ni mogoče najti, pa tudi ni treba. Nad Petrovim grobom je z mladimi vejami šumel pred kratkim vsajeni topol; na njegovem vršičku je bližajoča se jesen že pobarvala listje z rumeno, grenko barvo uvenelosti. Skozi polomljeno ograjo, med gomilami so teleta utrla stezice; mimo ozidka je držala pot k vetre-njači; drevesca — javori, jag-nedi, akacije, pa tudi divje ra stoči tm — ki so jih pdSadili
skrbeči sorodniki rajnih, so zelenela prijazno in živo; okrog njih se je bohotno ovijal slak, rumenela je pozna repica, klasi-la je strdivka in zrnata pirnica. Križi so bih od vrha do tal ople-teni z ljubkimi sinjimi zvončki slaka. Prostor je bil resnično prikupen, suh . . .
Starec je kopal jamo, pogosto popuščal lopato, sedel na vlažno glinasto zemljo, kadil in mislil na smrt. Toda videti je bilo, da ni prišel tak čas, da bi mogli starci v miru umirati v domačih hišah in legati tjakaj, kjer so si dobili zadnje bivališče njihovi očetje in dedi . . .
Ko so pokopali Darjo, je bilo še tise v Melehovlji' hiši. Vozili so žito, se ukvarjali z mlačvijo, spravljali obilno letino z njiv. Pričakovali so glasov od Grigo-rija, toda o njem, po'njegovem odhodu na bojišče, ni bilo nič slišati, Iljinična je večkrat rekla: "Še pozdrave ne pošlje otrokoma, preklemanski! Umrla mu je žena in vsi smo mu po stali odveč . . Potem so zače li v Tatarskij pogosteje priha jati v vas kozaki z bojišča. Raz nesle so se govorice, da so ko zake potolkli na balašbvskem bojišču in da se umikajo proti Donu, da bi izrabili vodno oviro in se branili do zime. Kaj pa naj bi se zgodilo pozimi, o tem so brez prikrivanja govorili vsi bojevniki: "Ko zamrzne Don,
nas bodo rdeči pognali prav do morja!"
Pantelej Prokofjevič se je marljivo ubadal z mlačvijo in se nekako sploh ni posebno zmenil za čenče, ki so se širile po Po-donju, vendar ni mogel ostati brezbrižen spričo dogodkov. $e pogosteje je začel kričati na Iljinično in Dunjaško, še bolj je postal razdražljiv, ko je zvedel, da se bliža bojišče. Dostikrat je kaj popravljal za dom, pa se mu je moralo delo samo majčkeno zatakniti v rokah, da ga je že srdito popustil, pljunil, zaklel in stekel na gumno, da bi si ohladil jezo. Dunjaška je bila nekaterikrat priča takih izbruhov. Nekoč se je bil lotil popravljanja jarma, delo mu ni šlo od rok in razbesneli starec ni rekel ne bev ne mev, ampak pograbil sekiro in razsekal jarem tako, da so ostale same trske. Tako je bilo tudi s krpanjem komata. Zvečer pri ognju je Pantelej Prokofjevič zvlekel dreto* in začel šivati razparano komatino; pa ali so bile niti nagnite ali pa je bil starec živčen, ampak dreta se je' utrgala dva pota zapored in to je bilo dovolj: Pantelej Prokofjevič se je strahotno pridušil, prevrnil sto-lec, ga z nogo brcnil k peči, za-renčal kakor pes in začel z zobmi trgati usnjeni obšiv na komatu, potlej pa je treščil komat ob tla, poskakoval kakor petelin in ga začel teptati z nogami. Iljinična, ki se je bila rano ule-gla spat, je prestrašeno planila pokonci, ko pa je sprevidela, za kaj gre, je ni strpelo, da bi ne oponesla starcu:
—	Si ponorel, preklenski, ha stara leta?! Kaj pa ti je komat napravil hudega?
Pantelej Prokofjevič je z blaznimi očmi ošinil ženo in za-rjul:
—	Molči-i-i, bes te plentaj!!! — In pograbil je konec komata in ga zapodil v staro.
Dunjaška se je dušila od smeha in, kakor bi jo izstrelil, zle-
tela v vežo. Toda starec se je malo izkričal, poprosil odpuščanja# ženo za ostre besede, izgovorjene v togotnosti, dolgo rah-nel, se česlja,l po zatilniku, pogledoval po okleščkih polomljenega komata in ugibal v mislih, za kaj bi jih mogel uporabiti. Taki napadi srditosti so se pri njem dokajkrat ponavljali, toda Iljinično je grenka izkušnja izučila, da je izbrala drugačen način posredovanja: kakor hitro je Pantelej Prokofjevič med bruhanjem kletvinic začel uničevati kako stvar izmed domačega orodja, je starka umirjeno, a dosti glasno spregovorila:
—	Mahni, Prokofjevič! Polomi! Bova že novo napravila! — In celo poskusila je pomagati pri razdejanju. Tedaj se je Pantelej Prokofjevič mahoma ohladil, kak čas gledal ženo z nedoumljivimi očmi, potem pa z drgetaj očimi rokami zabrkljal po žepih, našel mehur, se pokla-pano usedel kam vstran kadit in mirit razdražene živce, v duhu pa je preklinjal svojo ihtavost in preudarjal napravljeno škodo. Kot žrtev neukročene star-čevske jeze je padel tudi trimesečni prašiček, kije zablodil v ogrado. Pantelej Prokofjevič mu je s kolom prelomil križ, čez pet minut pa, ko je s strgalom drgnil ščetine z zaklanega prase tka, je v svesti si krivde moledujoče pogledoval mračno Iljinično in govoril:
—	Saj pa je bil pujsek tudi živ kupček nesreče . . . Poginil bi bil tako ali tako. Ravno ta čas jih kuga pobira; tako ga bomo vsaj snedli, če ne, bi pa v škodo crknil. Ali ne, stara? Nu, kaj pa stojiš kakor točen oblak? Tri sto hudičev naj ga potrese, tega prasca! Saj, ko bi že bil pujs, kakor treba, tako pa ti je bil pravi svinjski zmenek! Kaj s kolom, s smrkljem bi ga lahko pobil! Pa kakšen poniglavec! Okoli štirideset grobelj krompirja je razril!
ZADNJI KLIC
Vi si boste prihranili do polovice cene na čevljih za vso družino.
POSLUŽITE SE NAŠE
VELIKE RAZPRODAJE ODVIŠNE ZALOGE ČEVLJEV
V VREDNOSTI $50.000 CENE SO BILE ZNATNO ZNIŽANE NA VSEH ČEVLJIH ZNANIH IZDELKOV
CROSBY SQUARE — JARMAN — RED GOOSE — ACROBAT — FOOD FASHION HEALTH SHOES
POGLEJTE KAKŠNE POSEBNOSTI SE VAM NUDI:
OTROŠKI SANDALS
Rdeče ali rjave barve. Mere 5 do 3; trpežni podplati. Elk usnjo^
$1.64
MOŠKI DELOVNI OXFORDS
Za posebno trpežno nošo—močni podplati. Vse mere 6 do 12.
s 3.88
ZALOGA MOŠKIH ŠPORTNIH OXFORDS
Beli in rjavi ali samo beli. Vrednosti do $10. Na tej razprodaji
-—-$2.88
ZALOGA 388 PAROV ŽENSKIH ČEVLJEV V VSEH STILIH.
Pumps, Straps, Ties. Črne, rjave in bele barve. Vrednosti do $7.00
- d4c
DEŠKI TENNIS ČEVLJI
Močni Arch Lift
-- $1.58
ZALOGA OTROŠKIH VISOKIH ČEVLJEV
Bele ali rjave barve
--$2.48
ZALOGA ŽENSKIH HIŠNIH COPAT
Mehki ali trdi podplati
69c
ZALOGA ŽENSKIH ARCH-SUPPORT ČEVLJEV
Vrednosti do $7.95. Posebno dobri za pošiljke v staro domovino. Vse mere—posebno široke
-$3.88
Mandel's Shoe Store
6125 ST. CLAIR AVENUE
—	če ves krompir vzamem, kar ga je v ogradi, ga ni več ko trideset grobelj, — ga je tiho popravila Iljinična.
—	Nu, ampak če bi jih bilo štirideset, bi jih štirideset razkopalo, to ščene! In še hvala bogu, da je zdaj v kraju, ta peklenšček! — je odvrnil Pantelej Prokofjevič, ne da bi pomiš-Ijal.
Otrokoma je bilo dolg čas, odkar sta se poslovila od očeta. Iljinično je požiralo domače delo, da se ni utegnila zadosti pazno ukvarjati z njima, bila
sta prepuščena sama sebi in sta se po cele dneve igrala kje na vrtu in na gumnu. Nekega dne po obedu je Mišatka izginil in prišel šele po sončnem zahodu. Ko ga je Iljinična vprašala, kje je bil, je Mišatka odgovoril, da se je igral z otroki pri Donu, toda Poljuška ga je neutegoma postavila na laž:
— Laže, babica! Pri teti Aksi-nji je bil!
—	Kako pa veš? — je pobarala Iljinična, ki jo je novica neljubo prizadela.
—	Videla sem, kako je z nji-
hovega dvorišča prilezel čeZ plot.
— Tam si bil, ali kaj? Nu, povej vendar, ljubček, kaj si zardel ?
(Dalje prihodnjič)
URADNIKI LOVSKEGA KLUBA ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik John Urankail tajnik-blagajnik Andy Bozich' 1201 E. 177 St., tel. IV 7074. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v Sloven* skem domu na Holmes Ave.
' T-:.:',
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, daje zatisnila svoje blage oči po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, naša ljubljena soproga in mama
MARY COOK
rojena Ogrinc
Zaspala je mirno v Gospodu dne 28. junija 1949. Pogreb se je vršil dne 1. julija iz Anton Grdina in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jožefa ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnica je bila rojena 30. januarja 1870 leta v Domžalah na Gorenjskem, ter od tam je prišla v Ameriko 1906 leta.
Bila je članica društva Mir št. 142 SNPJ, društva sv. Jožefa st. 169 KSKJ, Oltarnega društva Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in društva sv. Rožnega venca pri cerkvi sv. Jožefa. Želja pokoj nice je bila, da smo odklonili vence ter so jih položili k njeni krsti le zgoraj omenjena društva in najbližji sorodniki, za kar jim izrekamo globoko zahvalo.
Dalje srčna hvala vsem številnim prijateljem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokoj nice. Bog plačaj!
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala onim, ki so prišli pokropit in se poslovit od pokojne ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki sojo spre j mili na njeni zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Srčna hvala čst. bratom Frančiškanom iz E. 23 St. in Woodland Ave., članom K. of C., Collinwood Post, članicam Oltarnega društva Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in članicam Oltarnega društva sv. Jožefa za opravljene molitve.
Posebno zahvalo naj sprejme čst. g. O'Reilly za tolažilne obiske in podelitev sv. zakramentov v času dolge bolezni in molitve ob času smrti.
Hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Počivaj v miru, ljubljena žena in mama, in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Tvojgi duša pa je odšla k večnemu Bogu, da sprejme plačilo iz Njegovih rok za vse, kar je dobrega storila v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler se enkrat ne snidemo na kraju večnega miru in blaženstva.
Vsaj križ nam sveti govori,
da vidimo v raju se nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
ŠTEFAN, soprog
CHARLES COOK, sin
MRS. MARY PRINCIC. hči
MRS. ROSE JOHNSON, FRANK STANGER,
MRS. ANGELA GLINSEK, pastorki ANTON OGRINC, brat in njegova družina
Cleveland-Collinwood, Ohio, dne 3. avgusta 1949.