iz raziskav ALENKA ŽNIDARŠIČ-KRANJC* Moratorij za stečaje - komu je z manj stečaji lažje? V članku želimo prikazati, ali in kako je moratorij za vlaganje prijav za začetek stečajnega postopka, ki je bil sprejet s sklepom Izvršnega sveta Republike Slovenije in je začel veljati 5. 7. 1991. vplival na število stečajev podjetij pri nas. Nesporno je. da se je zaradi navedenega sklepa zmanjšalo število pravnih oseb. ki jih je služba družbenega knjigovodstva predlagala za stečaj. Z navedenim pa se je predvsem zmanjšala obremenjenost gospodarskih oddelkov sodišč s stečajnimi zadevami. Manjši ali nikakršen vpliv pa je imel omenjeni moratorij na splošno nelikvidnost v gospodarstvu. Podobno pa se tudi škoda, ki je bila s to nelikvidnostjo povzročena, ni zmanjšala - postavlja se vprašanje, ali se ni celo povečala. Prav gotovo se je prerazporedila - po vsej verjetnosti od bogatejših in močnejših, k šibkejšim in revnejšim.' 1. Pravni okviri veljavnega »moratorija za stečaje podjetij« Iz zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji1 je razvidno, da njegove določbe opredeljujejo predvsem dogodke, ki pogojujejo začetek prisilne poravnave, stečajnega postopka in likvidacije (trajna nelikvidnost in poslovanje z izgubo). Ekonomski interes upnika oz. dolžnika pa bi moral biti osrednji motiv, da se ti postopki tudi pravočasno začnejo. Odsotnost tega interesa nadomešča zakon o finančnem poslovanju' v 20. in 21. členu, ko predvideva roke, v katerih je služba družbenega knjigovodstva dolžna podati prijavo pristojnemu sodišču za uvedbo stečajnega postopka. Po zakonu so obveznosti službe družbenega knjigovodstva ob nesolventnosti naslednje: 1. če je organizacija neprekinjeno nesolventna 30 dni ali 30 dni s prekinitvami v preteklih 45 dnevih, 2. če se ne izpelje sestanek z upniki v 15 dneh oz. če se nesolventnost ne razreši z odpisom terjatev ali na drug način. 3. če je organizacija neprekinjeno nesolventna 60 dni ali 60 dni s prekinitvami v preteklih 75 dneh. * Df Alenka 2nidarii(-Kr*njc. znanstvena sodelavka Intiiluu a kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani 1 V (boku navajamo posamezna spoznanja, ki uhajajo a raziskave o stečajih podjetij v RS v letih 1989-1991. ki jo opravljajo v Institutu za kriminologijo pn Pravni fakulteti v Ljubljani. J UL SFRJ. 84/1989. 1 Uradni lat SFRJ. SI. 10/89. 26/89. 35/89. 38/89. 79/89 in 61/90 473 Teorija in praksa, let. 29. it. S-6. Ljubljana 1992 t 4. posebno v letu 1989. če je organizacija neprekinjeno nesolventna 90 dni ali 90 dni s prekinitvami v preteklih 120 dneh, - mora organizacija v 15 dneh izpeljati sestanek z upniki zaradi poravnave ali odloga roka za plačilo obveznosti (20. člen zakona), - dolžnik ali upnik lahko vloži prijavo pristojnemu sodišču zaradi pospešitve stečajnega postopka (21. člen zakona), - služba družbenega knjigovodstva je nemudoma dolžna vložiti prijavo pristojnemu sodišču za uvedbo stečajnega postopka (22. in 29. člen zakona). 20. in 21. člen zakona o finančnem poslovanju torej opredeljujeta pogoje, v katerih smejo oz. morajo dolžnik, upnik oz. služba družbenega knjigovodstva vložiti prijavo za začetek stečajnega postopka, pri čemer s tem zakonom ni predvidena obveznost za uvedbo stečaja, temveč postopnost pri sprejemanju ukrepov za sanacijo nelikvidnosti dolžnika in finančno konsolidacijo podjetja oz. zaščito dolžnika in upnikov. Celo v 21. Členu ni predvidena obveznost, temveč možnost za uvedbo stečajnega postopka, kar je sicer v 22. členu z opredelitvijo rokov nesol-ventnosti sicer posredno omejeno. Kljub temu pa tudi po prijavi nesolventnega podjetja o uvedbi stečajnega postopka odloča pristojno sodišče, ki odloča o uvedbi stečajnega postopka po pregledu konkretnega finančnega položaja posameznega podjetja. Ustavni zakon Republike Slovenije* ki se v Sloveniji uporablja od 23. 1. 1991, je podaljšal navedene roke iz zakona o finančnem poslovanju na 90 oz. 120 dni. Če pravna oseba izkazuje večje dolgoročne obveznosti do virov sredstev (trajni kapital, dolgoročne rezervacije in obveznosti), do stalnih sredstev (nematerialne in materialne naložbe, dolgoročne finančne naložbe in obvezne dolgoročne naložbe). Pri izgubarjih je treba pri ugotavljanju dolgoročnih obveznosti do virov sredstev upoštevati še izgubo. Izkazano izgubo je treba odšteti od vseh dolgoročnih obveznosti do virov sredstev. S sklepom Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije pa je bil zaradi nastalih razmer (prekinitev oziroma zmanjšanje plačilnih tokov med republikami) sprejet moratorij za vlaganje prijav oz. uvedbo stečajnega postopka po 22. členu zakona o finančnem poslovanju, zato služba od takrat pa do preklica sklepa ne vlaga prijav za stečaje pravnih oseb, ki imajo žiroračun blokiran določeno število dni. 2. Uvedba in predlagatelji stečaja Analiza podatkov o predlaganih in uvedenih stečajih podjetij, ki so prikazani v tabeli 1, opozaija vsaj na tri probleme oz. posebnost: 1. število predlaganih stečajev je 2-krat večje kot število uvedenih stečajev: 2. pretežni predlagatelj stečajev je služba družbenega knjigovodstva; 3. število uvedenih stečajev ni pravi kazalec nelikvidnosti v našem gospodarstvu. V nadaljevanju bomo posamezne probleme podrobneje analizirali. 4 Ur. I. RS. it. 4/91 474 Tabela 1: Predlagani in uvedeni stečaji podjetij v družbeni in mešani lastnini za leta 1989-1991 Leto kazalec 1989 1990 1991 1989-1991 2 15 134 263 418 3 11 60 115 186 4 11 53 90 154 5 73,3 44,7 43,7 45,1 Legenda: 2 - Število predlaganih steiajev 3 — Število uvedenih stečajev nad vsemi podjetji 4 - Število uvedenih stečajev nad družbenimi in mešanimi podjetji 5 - uvedeni stečaji/predlagani stečaji v % (5 » 3:2) 3. Predlagani in uvedeni stečaji Število predlaganih stečajev je več kot 2-krat večje kot število dejansko uvedenih stečajev. V celotnem opazovalnem obdobju je bilo le 45,1 % predlaganih stečajev tudi uvedenih. Kot podrobneje prikazuje tabela 1, je velik del razlike med predlaganimi in uvedenimi stečaji mogoče pripisati rešitvi stečajne zadeve, s tem da je bil predlog umaknjen, zavržen, zavrnjen ali pa je bil stečajni postopek ustavljen. Posebno v letu 1991 je ta odstotek nesorazmerno velik, saj je bilo na omenjene načine rešenih kar 49,8% vseh stečajnih zadev. Razlog za navedeno je mogoče iskati v tem, da posamezne rešitve za razrešitev plačilne nezmožnosti dolžnika zaradi večjega prizadevanja dolžnika ali pa zaradi večje pripravljenosti za dialog tako pri upnikih kot tudi pri posameznih državnih inštitucijah postanejo sprejemljive, šele potem ko je že vložena zahteva za uvedbo stečajnega postopka. Navedeno tezo potrjuje prav visoko povečanje deleža primerov, ko je bil predlog za uvedbo stečajnega postopka umaknjen. Ta delež se je povečal z 2,9 v letu 1990 na 15,6 v letu 1991. Tabela 2: Oblike razreševanja vloženih prijav mimo sklepa oziroma uvedbe stečaja ali prisilne poravnave 1989 1990 1991 abs 100% abs 100% abs 100% 1. prejeti stečaji 15 100% 134 100% 269 100% a) umaknjen predlog 4 2,9% 42 15.6% b) zavržen predlog 3 20% 3 2,4% 11 4.1% c) zavrnjen predlog 1 0.7% 31 11,5% d) rešeno na drug način" 12 8.9% 50 18.6% ReSe no od a-d 3 20% 20 14,9% 134 49,8% LEGENDA: Rešeno na drug način pomeni, da je bil postopek ustavljen. Vir: RS - st/l Sorazmerno nizek delež uvedenih stečajev v primerjavi s prejetimi predlogi pa 475 Teori)! In pral««, tet. 29. h 5-«. Ljubljiiu 1992 kaže, da avtomatizem predlaganja podjetij za stečaj, kar se pogosto očita veljavnemu zakonu o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji, vendarle ne pomeni hkrati tudi avtomatizma uvedbe stečajev, saj so sodišča praviloma preverjala, ali so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka, in tudi preverjala ekonomsko-finanč-no stanje dolžnika v predhodnem postopku.' 4. Predlagatelji stečaja Predlagatelj stečaja je kar v 84,2% služba družbenega knjigovodstva. Posebej v zadnjih dveh letih je predlagatelj stečaja tudi dolžnik sam (v 11,4% primerov). Upniki podjetij, ki bi po svojem ekonomskem interesu - zavarovanje svojih terjatev morali biti predlagatelji stečaja, so to le v 2,8% ali 12 primerih. (Podrobnejše podatke glej v tabeli 3.) Tabela 3: Predlagatelji stečajev v letih 1989-1991 1989 1990 1991 abs 100% abs 100% abs 100% 1. Upnik 0 0% 6 4,5% 6 2,2% 2. Lik. uprav. 0 0% 0 0% 0 0% 3. SDK 10 66.6% 112 83,6% 230 85.5% 4. Organ DPS 4 26,7% 0 0% 0 0% 5. Dolžnik 1 6.7% 16 11,9% 31 11.6% 6. Po uradni dolžnosti 0 0% 0 0% 2 0.7% SKUPAJ IS 100% 134 100% 269 100% Vir: RS - sl/1 Razlogi za to, da je skoraj izključen predlagatelj stečaja SDK. so vsaj naslednji: a) Zakonska ureditev Zakon o finančnem poslovanju* namreč določa, da je po preteku v zakonu predvidenega roka služba družbenega knjigovodstva dolžna vložiti prijavo za začetek stečajnega postopka pri pristojnem sodišču. b) Odsotnost pravega ekonomskega interesa upnika oz. dolžnika. Njun ekonomski interes bi morali biti osrednji motiv, da se stečajni postopki podjetij pravočasno začnejo, če bi seveda tržno gospodarstvo delovalo v vseh svojih prvinah. Tako pa dolžniki zaradi nepoznavanja vsebine in potekov stečajev podjetij, nesposobnosti realno presoditi trenutni in prihodnji položaj podjetja, pogosto pa tudi zaradi nezmožnosti priznati lasten neuspeh odlagajo trenutek uvedbe stečajnega postopka tako dolgo, da v podjetju praktično ni možna nikakršna sanacija več. Podobno tudi upniki zaradi že naštetih razlogov, pogosto pa tudi zaradi ' Glej 75 in 80. dkn Zakona o prisilni poravnavi. Mciaju in likvidaciji. LTL SFRJ. It 84/1989. * Glej 22. «en Zakona o fm.rrfncm poilovanju. UL SFRJ. 1 Mohbj Mcb blokadj zMokir. v tolarjih z btoltir. v tolarjih žirorafuni hroratuni 0 za leto 1990 342 2.316.667.573 153.880 Januar 1991 696 4.183.185.225 247.196 113 180.559.015 21.432 Februar 1991 625 4.306.050.038 213.158 105 209.113.217 25.115 Marec 1991 780 4.356.662.744 218.645 142 223.610.356 28.731 April 1991 712 4.501.207.206 190.614 167 298.063.708 31.314 Maj 1991 679 4.622.821.689 176.924 146 308.964.584 29.524 Junij 1991 696 4.821.225.819 176.311 159 317.088.786 30.562 Julij 1991 820 5.830.855.657 193.836 150 391.706.585 33.921 Avgust 1991 784 6.020.393.621 176.411 128 322.931.205 30.814 September 1991 851 6.727.669.092 171.462 121 412.871.670 29.885 Oktober 1991 889 7.445 017.547 176.295 92 326.677.405 26.914 November 1991 976 8.454.723.325 186.441 95 404.946.934 24.387 December 1991 1.006 10.946.254.442 180.057 92 316.826.262 24.954 Vir: Interni podatki SDK 478 Upoštevanje teh podatkov tudi bistveno spremeni sliko o razsežnosti problema stečajev podjetij, saj medtem ko število uvedenih stečajev v letu 1991 predstavlja le 0.6% vseh podjetij, kar je blizu dolgoročnemu povprečju v ZDA", pa je slika popolnoma drugačna, če upoštevamo še podjetja, nad katerimi bi bil po vsej verjetnosti uveden stečaj, če ne bi veljal moratorij za predlaganje stečajev. Pri opredelitvi števila teh podjetij izhajamo iz podatka, da je izpolnilo pogoje za prijavo za stečaj v drugem polletju 379 podjetij. Ker je bilo v letu 1991 dejansko uvedenih stečajev nad podjetji le 43,7% vseh predlaganih, lahko iz tega sklepamo, da bi bil, če ne bi bil sprejet moratorij za vlaganje prijav za stečaj, v drugem polletju uveden stečajni postopek nad 166 podjetji. Tako bi bilo v letu 1991 ob tej predpostavki uvedenih 281 stečajev ali 1,5% vseh podjetij, kar je že na gornji meji števila stečajev iz dolgoročne raziskave o številu stečajev v ZDA. Glede na to daje bila ta konica dosežena v ZDA v letih največje krize in da je takšna kriza tudi v RS v trenutku analize, se zdi ta odstotek podjetij v stečaju sprejemljiv. Vendar pa je treba upoštevati, da so stečaji veliko pogostejši v novih podjetij, ki poslujejo manj kot 5"> oz. 8 let". V ZRN je med stečaji v letu 1985 le 34,8% takšnih podjetij, ki poslujejo več kot 8 let. Stečaj je tudi pogostejši pri t. i. nevpisa-nih podjetjih - posameznikih ter vpisanih podjetnikih. V teh dveh kategorijah je v ZRN v letu 1985 (podobno pa velja za celotno obdobje 1977-1985) uvedenih kar 49.5% vseh uvedenih stečajev." Delež delniških družb in velikih podjetij v skupnem številu stečajev je zanemarljiv. (Glej tabelo 6.) Tabela 6: Stečaji glede na obliko podjetja v ZRN v letu 1985 v % Pravna oseba v% absolutno 1. Ncvpisani podjetnik - posameznik 29,3 3.986 2. Vpisani podjetnik - posameznik 8,9 1.219 Osebna družba 10,6 1.443 4. Znotraj tega d. .o. o. 7.4 1.012 5. Družba z omejeno odgovornostjo 50,8 6.921 6. Delniška družba 0,1 20 7. Vpisana zadruga 0,1 12 8. Drugo 0.2 24 Skupaj 100.0 13.625 Ce predpostavimo, da so med našimi podjetji podjetja s krajšim časom poslovanja predvsem zasebna podjetja", ki praviloma nimajo zaposlenega nobenega ali enega delavca", kar so realne predpostavke, in v nadaljevanju računamo delež stečajev uvedenih nad družbenimi podjetji, ki so zaradi velikosti in trajanja poslovanja manj rizična in bi torej moral biti delež uvedenih stečajev nižji kot za vsa podjetja, ugotovimo, da to ni tako, celo več, daje delež stečajev v podjetjih, ki ne * Dolgoročna analu* stečajev v ZDA k pokazala. da te bU dele» steča|«v glede na itevilo podjetij med 0.1 in I ,5V najviijt je bil v letih 1929-1934 in med 1979 in 1984. Schail D. >. 784. 10 Glej D . Avem. A. v 1120-1221. Eichberger. J . ». 707. Schail D . t. 784-785. " Liebl. K., t. 9 ,J LkM. K..S. 15. " Navedena predpostavita (c realna, saj k je bevilo pravnih oseb z leta 1990 na 1991 povečalo za 4238. od lega predstavlja povečanje 3721 pravnih oseb ali 87% povečanje Itevila zasebnih podjetij. " v letu 1991 je t»k> nad zasebnimi podjetji uvedenih 25 stečajev V teh pod|etjih sta bila zaposlena le dva delavca. 479 Teorija in praksa, let. 29. it. S-6. Ljubljana 1992 sodijo v rizično skupino, višji kot dolgoročno ugotovljen najvišji delež stečajev nad celotno populacijo v ZDA med krizo. Med uvedenimi stečaji v letu 1991 je bilo 90 od skupno 115 ali 78,2% uvedenih nad podjetji v družbeni oz. mešani lastnini. Če predpostavimo, da bi se to razmerje ohranilo tudi v stečajih, uvedenih v drugem polletju, če ne bi bilo moratorija za stečaje, ugotovimo, da bi bil v celem letu 1991 ob predpostavki enakega % uvedenih stečajev v primerjavi s prejetimi predlogi in enakega deleža družbenih v primerjavi z zasebnimi podjetji kot v prvem polletju 1991, uveden stečaj nad 219 družbenimi podjetji. To pa predstavlja v primerjavi s celotno populacijo družbenih podjetij 4,68%, kar je 2,9-krat večji odstotek, kot je odstotek stečajev podjetij v najbolj kritičnih letih v ZDA v celotni populaciji, tj. ob upoštevanju bolj rizične skupine, kot pa je skupina družbenih podjetij, ki se ocenjuje kot manj rizična. (Podrobnejše podatke glej v tabeli 7.) Tabela 7: Delež podjetij v stečaju v primerjavi z vsemi podjetji 1990 1991 1) Slevilo vseh pravnih oseb v gospodarstvu 14.116 18.404 2) število družbenih 4.390 4.694 3) število zasebnih 9.281 13.002 4) število uvedenih stečajev absolutno 60 115 % glede na 1 0,4 0,6 5) število uvedenih druž. stečajev absolutno 53 90 % glede na 2 1,2 1,9 6) število uvedenih ob upoštevanju 22. člena zakona o finančnem poslovanju a) vsa podjetja (število): 281 absolutno - % glede na 1 - 1,5 b) družbena podjetja (število): absolutno - 215 glede na 2 — 4.7 Navedeno spoznanje je pomembno vsaj z dveh vidikov: 1. da je kljub drugačnim statističnim podatkom delež stečajev v podjetjih, ki so pomembni del gospodarstva, večji, kot je v svetu, 2. da je s stečaji povzročena škoda po vsej verjetnosti večja, kot je ugotovljena škoda zaradi stečajev v svetu. 6. Škoda je zaradi odlaganja začetka stečajev v podjetju večja Problem pa ni le to, da je število podjetij, ki dejansko izpolnjujejo pogoje za stečaj, večje, kot kaže statistika, temveč to, da so posledice odlaganja stečajev, če podjetja po ekonomskih in pravnih merilih izpolnjujejo pogoje za stečaj, hujše, kot 480 bi bile, če bi se stečaj normalno začel (če bi se) in končal. Razlogi za navedeno so naslednji: - Že omenjeni statistični podatki kažejo, da je tudi po vloženem predlogu za stečaj v manj kot polovici primerov stečaj tudi začet. V skoraj polovici primerov stečajni postopek ni uveden. Kot že omenjeno, sta razloga za navedeno povečana aktivnost pri dolžniku na eni strani in večja pripravljenost upnikov in družbe za takšno zavarovanje stečajnega dolžnika, ki bi omogočilo večje poplačilo terjatev. Če predlog za stečaj ni vložen, se dolžniki praviloma znajdejo v nekakšnem pat položaju, ki jim ne omogoča ukrepanja: upniki zahtevajo plačila, za popuščanje in razgovore niso dovzetni, blokada se nadaljuje in celo veča. - Namesto takojšnjega reševanja ključnih problemov v poslovanju in na ta način preprečitev stečaja pomeni moratorij za veliko večino podjetij predvsem zavlačevanje, dodatno zadolževanje, povečane stroške poslovanja in v končni fazi stečaj in likvidacija, saj podjetij zaradi prevelikega nesorazmerja med terjatvami in obveznostmi ni mogoče več sanirati. - Splošno neplačevanje obveznosti postaja razlog za nelikvidnost vedno večjega števila podjetij in v končni fazi tudi za večanje števila podjetij, ki zakonsko in ekonomsko izpolnjuje vse pogoje za stečaj. - Podjetja z visoko stopnjo nelikvidnosti so praviloma oproščena, imajo odložena ali pa enostavno ne plačujejo nikakršnih obveznosti do družbenopolitične skupnosti, kar ogroža normalno poslovanje v družbenih dejavnostih (zdravstvu, šolstvu), onemogoča aktivnejšo socialno politiko, pa tudi politiko zaposlovanja. - V podjetjih s trajno nelikvidnostjo se osebni dohodki ne izplačujejo ali se izplačujejo z veliko zamudo, kar veča socialne stiske in prelaga odgovornost in posledice z družbe, ki jih zaradi neporavnavanja obveznosti do nje ni sposobna prevzeti, na posameznika. - Ob nelikvidnosti ni zavarovan interes upnika, tako da imata tako lastnik kot tudi menedžment dejansko proste roke pri razpolaganju s sredstvi, pogosto tudi na račun in v škodo upnika. - Določeni upniki - predvsem upniki z večjo močjo - imajo možnost, da se poplačujejo na škodo preostalih. 7. V čigavem interesu je sprejet moratorij za vlaganje prijav za začetek stečajnega postopka? Ob tem se seveda zastavi vprašanje, v čigavem interesu je sprejet »moratorij« za vlaganje prijav za začetek stečajnega postopka. Odgovor je preprost. Predvsem v interesu tistih, ki imajo ob zavlačevanju uvedbe stečaja lahko določene koristi, to pa so: 1. Družba, država, politika. Ta je z moratorijem za vlaganje prijav poskušala zadržati hitro naraščanje števila stečajev in si pridobiti čas za učinkovito ukrepanje. Po devetih mesecih, kar moratorij velja, se seveda postavlja vprašanje, ali ni bilo tisto, kar je bilo mogoče storiti, že storjeno in da tistega, česar ni bilo mogoče storiti že do zdaj, tudi v prihodnje ne bo. Zato je po našem mnenju čas, da se ponovno preveri družbena sprejemljivost uvedenega moratorija in poskušajo presoditi tudi stroški, ki s tem nastajajo. Če to ni ali ne bo kmalu storjeno, se dejansko postavlja vprašanje, ali tudi »država« iz odlaganja stečajev ne pobira koristi, ki niso neke »splošne družbene koristi«. Daje moratorij za stečaje v bistvu namenjen predvsem nabiranju politič- 481 Teorija in pultu. let. 29. «t. 5-6. L)uM)iru 1992 nih točk ali celo koristi, ki jih imajo od zavlačevanja stečajev najpomembnejši upniki. 2. Lastniki in v razmerah, ko tega lastnika ni, driava, zaposleni, upravitelji — družbenega premoženja. Stečaj je predvsem tudi varovalec upnikov pred t. i. »moralnim hazardom«. Do »moralnega hazarda«" v razmerju dolžnik-upnik prihaja zato, ker lahko dolžnik spremeni svojo poslovno politiko, potem ko je z upnikom podpisal pogodbo. Lahko zmanjša lastna sredstva in jih nadomesti s posojilom in tako poveča tveganje posojilodajalca, lahko izbere investicijski program, ki je bolj rizičen kot tisti, ki naj bi maksimiziral vrednost podjetja in ki ga je podprl posojilodajalec. Moralni hazard je posledica možnosti dolžnika, da spremeni svoje popogodbeno obnašanje, tako da se bogastvo seli od posojilodajalca k posojilojemalcu." Z odlaganjem stečaja dajemo njihovim lastnikom oz. upravljalcem dejansko možnosti, da iz podjetij umaknejo lastna sredstva (ustanavljanje novih podjetij pri nas) in zaradi posebnih interesov dajejo prednost posameznemu upniku, v obeh primerih pa oškodujejo preostale udeležence v morebitnem bodočem stečajnem postopku." 3. Največji upniki. Če stečaj ni pravočasno uveden, lahko nekateri upniki - podobno kot lastniki - izboljšujejo svoj položaj nasproti drugim. Tako stečaj praviloma ni v interesu močnejših upnikov, predvsem bank in lastnika, ki poskušajo izboljšati svoj položaj v primerjavi z drugimi - na račun preostalih - šibkejših, tj. predvsem zaposlenih, majhnih upnikov. Če se stečaj odlaga, imajo največji upniki možnost, da zmanjšajo svoje terjatve do bodočega stečajnega dolžnika ali da jih ustrezno zavarujejo - vse na škodo preostalih udeležencev v bodočem stečajnem postopku - večkrat tudi nezakonito. 8. Sklep Sprejeti moratorij za vlaganje prijav za začetek stečajnega postopka je seveda odpravil potuho, ki jo je takšna zakonodaja dajala upnikom. Če Želijo zaščititi svoj ekonomski interes, ki bi jim moral biti imanenten, morajo sami poskrbeti za svojo lastno zaščito. Problem je, da je odlaganje stečaja prav v interesu močnejših - šibkejši pa običajno nimajo ne znanja ne sredstev, da bi stečajni postopek začeli. Podobna situacija pa je tudi pri dolžniku. Predvsem bojazen pred stečajnim postopkom, pogosto pa tudi špekulativni razlogi ali celo pritiski največjih upnikov preprečujejo podjetjem s trajno nelikvidnostjo, da bi sama vlagala zahtevo za začetek stečajnega postopka, da bi tako preprečila še hujšo škodo in kot posledico likvidacijo stečajnega dolžnika. Končna posledica je večja škoda tako za družbo kot celoto kot tudi za posameznike - predvsem delavce. Kolikšen del škode ima posamezni upnik ali sam dolžnik, pa je predvsem odvisno od moči vsakega od njih in od »sposobnosti«, da prevali škodo, ki bi jo moral poravnati, na drugega. 15 H«. H . s M '* Millcr. M. H..«. 39-46. Smith, C. W. and Werner, J.B..s. 118. Drukarczky i 308-319.1. 1981. Gavnb, B in Kalay. A-. «. 21-30. Oreen, R.C..«. 119-124. 11 Ab ni bi) to dejanski razlog za «pot v zven z obveznicami Mebla in v nadaljevanju LB SB Gorica in SKB'1 482 Uporabljeni literatura: 1. D'Aveni. R. A.: Dependability and organizational Bankruptcy: An Application of Agency and Prospect Theory. Management Science 35/1989/9. s. 1120-1138 2 Eichen berget, J.: A Note on Bankruptcy Rule» and Credit Contraints in Temporary Equilibrium Econometrica 57/ 1989/3.». 707-715 3. Geis, G . Meier R. F.: White Collar Crime. London. The Free Pres» 1977,356». 4 Hax, H : Economic Aspects of Bankruptcy Law Journal of Imtituaonal and Theoretical Economics 141/1985/1. (.81-103. 5 Hanak. G.. Morawctz. !.: Konkurs ab Strategic? Krimlnalsoziologache BMiografie 12/1985/46,». 18-44.6. Ivan) ko. S Pravne posledice uvedbe «eia,a Strokovni seminar: Nelikvidnost. prisilna poravnava. steta) in poloia/ delavcev. Druttvo pravnikov v goipodarutu Maribor in GV Ljubljana, februar 1990 » 5-31.5. 7 James. S. (el all): The Administrative Costs od Corporate Bankruptoy The Journal of Finance 37/1982/1. s. 219-226.6. S.LieM.K : Geplante Konkurse? (I. Morawetz). Recenzija. Kriminaboziologtsche BMiografie 12/1985/46.1 9. Leigh. L. H : Economic Crime in Europe London. The London school of economics and Political Science 1980 211 >. 7. 10 Levi M : Betrügerischer Bankrott: Zahlupfahigletl als Problemlosung Kriminatioziolotuche BMiografie 12/ 1985/46. «. 1-18, 11 Magnusson. D.: Company bankruptcies and economic crime posvetovanje o problemih gospodarske kriminalitete. Ljubljana. »6-18. april 1991. *. 5. 12 Magnusson. D.: Different Types of Economic Crimes at Bankrupcly Posvetovanj o problemih gospodarske kriminalitete. Ljubljani. 16-18.. april 1991. 4 «. 13. Plavlek. N : Nekateri pogoste)*! procesni problemi v gospodarskih sporih Pravosodni bilien. 12/1991/1-2J. 31-51. 11. 14 Reporter for 1986 and Resource Material series No. 31. Fuchu. UNAFEI 1987. 321 l. 15. Rimann. BR: Wirnchaftskrmmahtat. Zurich. Schulthless Polygraphischer Verlag 1973, 340 s. 16. Ude. 1-: Sletaj kot naiin prenehanja pod|cti|. Strokovno posvetovanje. Drulrto pravnikov r gospodarstvu Ljubljana. Gospodarski vestnlk. Izobraževalno seminarska dejavnost. Ljubljana, november 1990 17. Ztrpins, W., Terslcgen. O : WirtschaftskruninaUtaL Lübeck. Max Schmidt RomhiM 1963. 1067 ». 18. White. J.M.. The Corporate Bankruptcy Decision Journal of Economic Perspectives 3/1989/2. s. 129-151. 483 Teorija in praksa, let. 29. it. S-6. Ljubljana 1992