Pnblithed and dutributed under permit No. 728) autKor. by tbe Act of October 6, 19^7, on file at tKe Post Office of Clev^and, Ohio. By order of the President« A. S. Ehirleson, Postmaster Gen. the only slovenian daily Between new york and chicago the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada and south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč intierese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands; one nation indivisible wnh liberty and justice for all." {olume iv.—leto iv. CLEVELAND, O., ČETRTEK ( THURSDAY), SEPT. 22, 1921. e Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of Marcl^ 3rd, 1879 'ST. (NO.) 222. Posamezna številka 3c. - --r- 11 STOTINE # TIH V NEMŠKI EKSPIOZIIL ^cuna se, da je 0-krog 1000 ubitih in okrog 2000 ranje nih kot posledica silne eksplozije v Nemški tovarnl Mayence, NemGja, 21. ae-^tembra.— Danes se je pri-Hierila v kemični tovarni ^adische Aniliin fabrik v ^Pau ob relkif, Reni silna %Wo'zija, ki je razdejala y&li'k del mesta ter povzro-smrt in uničenje na strani. Število ubitih se računa 1000 do 1500, pošikodoVa-pa na o^kro's: 2000. . Neko »poročilo pravi, da I® Ml o za 'Časa ekteiplozije na Mtu 3000 dsdb, in da jih r® Polovica od teh brez dvo-ubitih. Mesto Oppau nudi prizor P%olnega razdejanja. Več ena tretjina hiš je doce-^ Uničenih, medtem ko je !%lozij'a pri drugih odnes-strehe kot da je tu divjal .j'Gn hurikan. Tudi pri tem bilo veliko oiseb ubitih in lienih. ^%splolzijo se pripisuje ^Velikemu pritisku dveh ^ometrov Tovarna je do-^ upepeljena. Kjer sta Jsla frasometra ni zda j dr u 1^% kot 130 jardov široka Ms jardov globdka jama, katere leže razni raz-in sežgani predmeti seh vrst. V okolici par sto '^Nov od easoi^etrov ni .?tal na mestu niti en sam <1(1. . ^irektorij družbe se je iz-•pil, da se je eksplozija ba-Primerila, v skladišču, v ^^erem so se nahajale eks-'02iyne»snovi, o katerih pa ^ ni mitelilo, da bi mog:le ^^Plodirati; 1. vsa delavska stanovanja, / Bo 'se nahajala v bližini "^^arne, so razdejana, .v Mannenhaimu, na dru-5 strani reke, je bilo vsled P^^Plozije 35 oseb resno in " Pa manj resno poškodo- Poročila iz Ludwie:shafe- Kon^r^ je zopet pričel ž "zborovanjem. Washington, 21. sept. — Kon gres je danes; po enomesečnih počitnicah, zopet pričel z zborovanj An. Zakonodajni program predsednika Hardinga za to zasedanje je sledeč: Odobritev separatne mirovne pogodbe z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko, j Sprejem davčnega revizorič-I nega zakona. Uzakonitev vladne predloge za pomoč železnicam. Poleg tega pa želi administracija, da se pod vzame akcija z ozirom na proti-pivsko predlogo, predlogo za ceste in z ozirom na resolucijo, glasom katere naj bi kongres zahteval javno .zborova- I nje razorožitvene konference. Posebno pri srcu predsednika je predloga, glasom katere naj bi se dovolilo železniškim družbam pol bilijona posojila. Poslanska zbornica je to predlogo že sprejela. CESTNO-ŽELEZNIŠKI DELAVCI ZAHTEVAJO SVOBODO ZA DEBSA. Atlanta, Ga., 20. sept._Konvencija cestno-železniških uslužbencev vse A,merike je danes sprejela resolucijo, v kateri 'se zahteva, da vlada nemudoma izpusti na prosto, socijalisJtičnega voditelja E. V. Detea. W. D. Ma- hon, sedanji predsednik, j6 "bil zopet izvoljen. -—O-- Rudarji bodo zahtevali povišanje nlače. ANGLIJA PROTESTIRA PROTI RUSKI PROPAGANDI V AVGANISTANU. London, 19. gept. — Angleška vlada je poslala sovjetski vladi v Moskvi ostro noto, v kateri se zahteva pojatenila za proti-ang-leško kampanjo, katero se Baje vodi po centralni Aziji in Afganistanu. V noti se olbtužuje Rusijo, je v par slučajih hudo kršila svojo pogodbo, katero je sklenila z Anglijo. Indianapolis, 2 I. sept. — Kot je bilo razvidno iz poročil, ki so jih podali danes pred konvencijo rudarjev vrhovni uradniki organizacije, bodo premogarji zahtevali zvišanje plače po 31. marcu prihodnjega leta, in da bo prišlo do največjega štrajka, kar jim pomnijo Združene države, ako se njih zahtevi ne ugodi. ■Sicer se o tem pred konvencijo še ni pričelo razmotrivati, toda iz poročil je razvidno, kakšno razpoloženje vlada med rudarji, in kakšni bodo zaključki, kadar se bo začelo odločevali. Grožnjo štrajka se je videlo v izjavi podpredsednika Maurey-ja, ki je dejal, da je gotova reč, da bodo rudarji zahtevali izboljšanje plače, ko premine sedanja mezdna pogodba. Poročilo tajnika Wm. Green izkazuje, da znaša člainstvo rudarske organizacije 515.000 mož to je nad pol milijona. Poročilo slovenskega delegata iz rudarske konvencije. Indianapolis, 21. sept. — (Poroča "Enakopravnost" Jos. Lu-stik, delegat U. M. W. of A.) Za sedaj še nimam dosti poro-čeJti glede kortveaifeije. Otvorila se je včeraj ob 10. uri dopoldne. Ob otvoritvi je igrala mestna godba. Prvi je govoril governor države Indiane, nato mestni župan in drugi. Prva se'ja je trajala do 5:30 popoldne. Koliko Slovencev je med delegati, mi se ni znano. Dozdaj sem prišel skupaj šele z dvema iz Pennsy Ivani je, jaz pa sem iz W. Virginije. Po mojem mnenju bo to najbolj vroča konvencija, kar jih je še bilo. Kaj več definitivnih .podrobnosti vam bom poročal prihodnjič. LIGA V NESPORAZUMU GLEDE AL-BANSn PROTESTA. MED ZAVEZNIKI IN DRUGIMI JE PRIŠLO DO NESPORAZUMA VSLED ZAHTEVE ALBAN^V, DA SRBI ODNEHAJO Z AGfRESIV-NOSTJO. h Pravijo, da so bili ob eks J^ij-i podsuti trije vlaki, katerih so 'se nahajali jp^vci, in da je bilo veliko ^ ®yilo otrok, ki so se naha-na poti v šolo, poškddo-*%ih. 5^0 eksploziji ie prišlo do v ^6' pretresu jočih prizorov A Vseh straneh. Na malem kopališču ob obronku me-,1e ležalo že 200 trupel travL Eksplozija je več )r%;obhih kamnov in spo-^^ikov razmetala na vse M ^ ^ni, V obsegu treh mili Z %talo nepoškodovano ni ? okno niti ena vrata, pomoič so prišli tudi ]^^^eoski zdravniški oddel-1^' Tudi iz sosednjih mest WPHsla nagla pomoč, in re-■ ^^^^'iralo se je vse javna in ^^Vatna prevozna sredstva, nesrečnemu prebival-3 Čim nag:leje pomaga. Do^^J'edilo 'se je, da se je % v Oppau nemudoma 'tJOlk francdAih koloni- jalnih čet in pa prvi polk Madagaskarjev, da vzdržujejo red in pomagajo pri rešilnem delu. Neki stotnik francoskega kolonijalnega regimenta je podal o nesreči sledeči opis. "Jahal sem ne^daleč od tovarne ob pol esmi uri danes zjutraj, ko sem nenadoma zaslišal nekako pritajeno grmenje. Zddo seje, da se je zazibala 'zemljaZ nato pa sem videl, kako nekaj sto jardov od mene šinil kvišku steber ognja in dimu. Takoj nato je Sledila silovita eksplozija, katere sunek je podrl jnene in konja na tla. "Ko sem se poibral, je bil oni del tovarne, kjer so se nahajali gasemetri, zavit v velikanski otolak dimu. Po cesti pa so padali najrazlič neiši predmeti: tramovi, b-peke in kamnje. "Slišajoč krik za seboj sem se obrnil in spoznal, da je Oppau uničen kot od silnega potresa . Kmalu nato je plamen izbruhnil tudi v glavnem poslopjih tovarne, nakar se je zrak napdlnil s plini amonije . Dvajset minut nato je prišla še ena eks plo^ia, ki pa ni bila tako silovita. "Dan je bil hitro alarm za pomoč, ki je prišla že v manj kot pol ure tdo prvi eksploziji. Toda ker se je balo nadaljnih razstrelb, se je rešilno delo pričelo nekoliko pred 9. uro." Oppau je malo mestece z nekaj tisoč prebivalci, katerega prebivalstvo 'se živi povečini z delom v kemičnih tovarnah. V bližini sta tudi mesti Frankenthal in pa j Albaniji. Ludigshafen, ki ima okrog 75.000 prebivalcev. Kemična industrija, ki se je prav pčisebno razvijala za časa vojne, je poglavitna Industrija teh dveh mest. Bolnišnice v Ludwigsha-fenu so prenapolnjena z ranjenci. ' Brezštevila Aoro blaznih ženSk delavcev hoče za vsako ceno k goreči masi, kjer je bila nekoč tovarna, toda pot jim zastavljajo policisti in egnjegasci, ki si prizadevajo s pomočjo plinovnih ma's^k prodreti skozi kemične zavire, ki ustavlja vse rešilno delo. Zanimivo je, da se je v Berlinu že toliko pozabilo na vojno in njene izgube, da je ves't o.nad tisoič mrt\ih povzročila silno pretresenje in grozo. ...... Geneva, 21. sept. — Kot izgleda, se docela lahko prigodi, da spor med Albanijo in Jugoslavijo prinese ^mednaroden nesporazum v velikem obsegu. Ta spor ni le| zasejal nesporazum med zavezjaiške narode same, temveč prinesel je nesoglasje tudi med zavezniške in neza-vezniške člane Liginega koncila. To nesoglasje gre dalje tudi v zbornico Lige, in jo del v dve stranki. Ena je za to, da Liga Albancem takoj priskoči na pomoč, druga pa, da se spor prepusti velesilam, da ga poravnajo, kakor se jim ljubi in kadar se jim zljubi. Stvar je prišla v ospredje, ko je včer^albanski škof Noli pred koncilom Lige prečital brzojavko,, v kateri je bilo poročano, da so Srbi napadli albanska obmejna mesta, ter da jili obstreljujejo iz toipov. Zadeva se ni prišla v zbornico Lige, in kot se poroča, si velesile prizadevajo pritisnit na Jugoslavijo V toliki meri, da bi obljubila, da napada rta Albance ne bo več pondvnla. Stališče Jugoslavije je, da sporno ozemlje pravzaprav pripada Jugoslaviji, in da se ne more reči, da Jugoslovani zasedajo albansko ozemlje vzpričo dejstva, da albanska meja še sploh določena ni.^ Dokler zbor poslanikov ne določi albanske meje, toliko časa se ne more reči, da Jugoslavija iste krši. Stališče Jugoslovanske vlade je, da se zadeva še vedno nahaja v roikah zbora poslanikov, in da torej i Liga o njej" sploh ukrepati ne more. 'Albanija na drugi strani pa pravi, da ima mejo, in sicer ono. ki se jo je določilo leta 1913 na londonsiki konferenci, in da vzpri čo dejstva, da je Albanija bila ves čas vojne nevtralna, zbor poslanikov, ki so nasledniki ver- Arbucklova usoda ' odvisi od zdravniške preiskave. \ .— San Francisco, 21. sept. —=• Čim bolj se bliža ura, ko bo državno pravdništvo in obramba obtoženca nastopila V slučaju ki-no-komedijanta, Fatty Arbuckle-ja, ki je obtožen umora prvega reda v zvezi s smrtjo lepe igralke Virginije Rappe, tem jasneje postaja, da usoda obtoženca v največji meri odvisi od izpriČe-vanja zdravnikov, ki so bili poklicani k smrtni postelji igralke in ki so po smrti ižvedli preiskavo na njenem telesu. Pri prvem zaslišanju, ki se bo vršilo pred policijskim sodnikom, se bo najbrže v prvi vr'sti tikalo zdravniških preiskav . Izpričevalo bo vsega skupaj sedem o-seb. Izpričevanje se prične že jutri popoldne. O važnosti zdravniškega izpričevan j a se ne da dvomiti vzpričo naznanila okrajnega pravdnika Bradyja, v katerem je rečeno, da bo imela državna prosekucija tekom vseh preliminarnih zasliševanj na razpolago več zdravniških svetovalcev. Obenem se poroča, da se je sodnik Lazarus obrnil na več odličnih zdravnikov za nasV^t in da bo imel zdravniške svetovalce ob svoji strani ves čas obravnave. Tudi obram^ba za odvetnika si bo prizadevala potom zdravniž-iega izpričevajtja dokazati, da obtoženec ni zakrivil smrt igralke, in kot se govori, se bo v ta namen poklicalo na 'izpričevanje več naj odličnejših zdravnikov v deželi. Državna prosekucija ima baje dve priči, o katerih se ni mislilo, da bosta izpričevali. Kot se poroča sta to dve mladi omoženi ženi, ki sta popoldne omenjenega dne prišli v hotelske prostore Arbuckleja, ki pa nista oitali. Ena izmed njiju pa se je baje vrnila ravno, ko je med gosti zavladalo razburjenje z ozirom na napad na Miss Virginijo Rappe. Priče, ki bi imele izpričevati proti obtožencu, imajo to tend en CO, da rade spreminjajo svoje izjave, iz česar je soditi, da morajo biti na delu skrivne silg, ki ho čejo obtoženca rešiti. Zey Prevost in Joyce Clark, dve igralki, ki sla bili obe na o-men j eni usodni zabavi, tvorita centrum položaja. _ Provost je najprej izjavUa pred policijo, da je umorjena igralka sailleske konference, .sploh ni-' ob njenem vstopu v Arbuckleye- majo nikake pjavice odločati o' ZatŠ pa so .Albanci zadevo predložili Ligi, ki ima ♦glasom svojih pj-avil dolžnost, da posreduje kjerkoli se pojavi vojna nevarnost. Anglija je naklonjena albanskemu naziranju ter je za to, da se ji prizna meje iz leta 1913, Italija na drug strani pa je temu nasprotna, kajti mirovna konferenca in pogodba, pod katero je stopila v vojno, Ji daje več stra-tegičnih otokov in drugih postojank, kcterih bi he dobila, če bi ?e v.veljavilo mcie iz leta 1913 --0»- silen viharf na morju. New York, 2 i. sept. —- Ko je danes prišel v pristanišče potniški parnik, je kapitan poročal, da je na svoji vožnji nalfetel na ■silnejii vihar kot kdaj prej v zgodovini tega p^rnJka. Včasih je bilo morje tako razburkano, da parnik ni mogel nikamor naprej. vo sobo ležeča na postelji zakri čala: "Jaz umiram, jaz umiram, Umoril me je, umoril." Kasneje pa tega ni h6tel% zopet ponoviti. Ko se ji je zagrozilo kazensko postopanje radi krive prisege, je izjavila, da je i-, gralka kričala: "Jaz umiratti, jaz umiram. On je kriv." Zvedelo se je, da «e je več prič, ki so bile navzoče na usodni zabavi, izjavilo, da bodo skušale rešiti Arbuckleja, ter s tem dobiti dobro nagrado. Ako je bil namen potovanja Arbucklove žene v San Francisco k možu v ječo, da javno mne nje pridobi za svojega moža, te daj se ji je ta namen izjalovil,kaj-ti odvetnik, ki bodo branili Arbuckleja, ji ne doVolijo, da bi podajala v javnost kake izjave. -O- — Anton Martinži^, trgovec z jestvinami, je daroval $3.00 za S. N. Dom, Hvala! Pričakujemo po-snemakev. (Dalje.) V Italiji smo videli, kako so vstale proti delavstvu najreakci-jonarnejše sile. Isto se je zgodilo v Ameriki. V Italiji so se pojavili fašisti, ki so odkrito teroristična ^rganizacja, ki tudi po 'našem ^imorju širi teror z bom-hami, strojnicami in drugimi nasilnim/ sredstvi. Sličen namen i-majo ameriški Ku Kluksi. Kakor je kaotiqen položaj v posameznih deželah, tako je položaj kaotičen tudi v svetovnem oziru. Pred vojno je bilo delavstvo združeno v eno internacij onalo . Zdaj imamo drugo in tretjo, poleg tega pa se je u-stvarila na Dunaju nova organizacija, ki deiluje za novo internacij onalo, ki naj bi združila svetovno delavstvo zopet v eno skupino. Ta organizacija ne preitendira biti internacijomalna, temveč samo deluje za ustvaritev nove internacijonale. Zadnji čas so ae začela pojavljati znamenja, da pride po teh žalostnih dneh nekaj boljšega. Jaz nisem bil nikdar optimist, niti nisem priporočal optimizma. Zgodovina je počasna, in ljudje največkrat napravljajo to napako, da sodijo zgodovino po lastnem življenju. A vsa ta znamenja vendar kažejo, da prihaja čas iztreznitve, in da je treba zbrati aile proti sovražniku, ne pa jih tratiti med se-boj. j v Nemčiji je bil predlog, da se združijo soc. frakcije ugodno sprejet. Že za časa Kappove monarhiistične revolte je delavstvo nastopilo složjio, in zdaj ob Erzbergerjevi umoritvi, ko je reakcija zopet dvignila svoj greben, je delavstvo zopet nastopilo solidarno, in monarhistični zarotniki so se poiskrjli v svoja skrivališča. Na Dunaju je bil stavljen predlog za združitev raznih frakcij, in ni dvoma, da pridejo pozitivni uspehi. Po vojni je bila v Jugoslaviji razcepljenost na vseh koncih in krajih.-«Zdaj je že eno leito tega, odkar se je napravilo zadnji poskus, da se združi vse socijalistič-ne frakcije. Seve, združevati je težje kot pa razdruževati. Bila so tu razna osebna nasprotja, po-Jeg tega pa so bili razni deli pred kpnčano vojno razmetani pod raznimi upravami. Pod avstrijsko vlado so bile tesne vezi med slovensikimi in hrvatskimi socijalisti nemogoče. Isto je bila resnica z ozirom na medsebojne odnošaje socijalistov v Bosni, Bački in Srb j i, ki je bila seveda kot neodvisna . država docela sama tzase. Prišli so še povojni dogodki, ki so Vse te frakcije zopet med seboj razdelili. Potem je prišlo politično delo, ki je prineslo kritiko in zabavljanje, in tako so se povsod ustvarilo,»e desno krilo, levo krilo, in nastal je se nekak centrum. Vse dcupaj je bil en sam ogromen kaos. Jasno je, da ni delavstvo v tem položaju moglo doseči nikakega znatnega uspeha. To je naravno kot, da je dvakrat dve štiri. Nan^ je šlo vedno za tem, da se delavstvo združi za boj, kateremu delavstvo ne uide na noben ^ačin. In kar velja pri nas, to velja za ves svet. Kakor* i-mamo pričakovati združitve so-cijal. y JugoisJaviji tako jo imamo pričakovati po vsem svetu. Če ho če delavstvo doseči rešitev, tedaj mora imeti moč premagati kapitalizem povsod. Vsi dosedanji poizkusi, da manjšina vlada večini so se dozdaj izkazali neuspešnimi. Delavstvo mora dobiti na svojo stran večino, tedaj Bo šele uspešno. Ta pogoj je neizogiben. To pomeni, da moramo pridobivati nove moči. To je stvar, o kateri je treba temeljito razmišljevati. Vprašanje je, da-li bo moglo socialistično delavstvo kdaj nastopiti kot prava armada, to je armada s samo enim ciljem pred očmi, s samo eno mislijo, kateri se morajo vse drOge podrejati. Treba je, da mislimo znanatvel no socijalistično. Človek postane lahko revolucijonar, a vendar ostane le človek. Tu se ne gre za boj z angel j i ali' avtomati, temveč z živimi ljudmi. Dozdaj se še ni znašlo take mašine, da bi ljudi na eni strani notri metali, ka drugi strani pa pril^ajali ven novi ljudje enakih misli. Ljudje imajo različne glave, različne misli. Iz tega sledi, da moremo ljudi pridobiti le, ako pustimo ljudem njih glave in njih mssli. Socijalizem bo mogoče izvesti le kadar se organizacija razširi po vsem svetu . Cilj mora biti enoten. Stem ciljem «o spojena gotovo enaka načela. Kadar pride do sporazuma radi teh, tedaj moremo doseči avobodo v svojih lastnih vrstah. Svoboda mišljenja mora biti priznana v yj»eh' tistih ozirih. ki se ne tičejo poglavitnega cilja. Delavstvo mora ()iti tolerantno, če pomislimo, kaj socijalizem pomeni, tedaj taka toleranca ni teska. Saj to, kar misli socijalzem uresničiti, nima biti ne'kaka kasarna, temveč družba, kjer ima vsak član izvršiti svoje delo, a ima poleg tega uživati avofo svobodo, da se veseli in da sanja kot sam ve in zna. ' Zato mora imeti delavstvo prvič voljo za delo. Drugič, sposobnost, da izvede sooijalno revolucijo, to se pravi, da mora biti delavstvo tako sposobno, da nadomesti vsakega kapitalističnega slugo. Produkcijo in d-stribucijd" mora razumeti bolje kot takozvani trgovski kapitani na Wall Streetu. Delavstvo mora biti pripravljeno-na eventualne žrtve. A V tem procesu bi morda začasno nastala potreba, da bi se moralo več delati kot pa pod kapitalističnm sistemom. V Rusiji smo videli, da so morali boljševiki podaljšati delavni čas Gotovo bi ise bilo v Rusiji veliko več doseglo, če bi bilo delavstvo razumelo vse, kar se je od njega zahtevalo. V ta namen je potrebna toleranca in disciplina. (Konec prih.) VOLSTEAD" JE dobil grozilno pi9m0. Minnea>poli's, 20. sept. slanec Volstead/ ki je ow znane prohibicijske T>pstar ve, se je tu danes izrazil, da je dobil grozilno piismo, v katereto se mu grozi, da ne bo nikdar več videl tposlan-ske zbornice. APEL NA KROJAŠKE DELAVCE. New York, 21. a apt. —- Sidney Hillman, predsednik Amalgamated Clothing WoAers of America, ki se mudi v Moskvi, je poslal semkaj kabelj, da naj ameriško unijsiko delavstvo kolikor mogoče pospfcši pomoč za rusko prebivalstvo, ki trpi vsled lakote. stran 2. •enakopravnost' SEPTEMBER 22, 1921. IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS t ———....................—--------- Owjned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bnainess Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: Br C&rrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collimrood. Newburjch by mail.......1 year $6.00. « mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................I year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. Lastuje in izdala ea Ameriiko-Jugotlovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vuebino ORlaaov nl odgovorno ne uredništvo, ne unravniStvo. CLEVELAND, O., CETRTIEK ( THURSDAY), SJBPT. 22, 1921. NEKAJ ZA KRATEK ČAS. Ameriški Slovenci bi najbrže od samega dolgega časa ipoimrli, če bi ne imeli tako imenitnega humoristi^-nega H&ta kot je Zakrajškova "Edinost". To je pravi pristni frančiškanski humor, da mu ga ni para. Križ je le z Iju'ditii, ki ga ne razumejo. Poznamo čisto pohlevne ljusdi, 'katerim ni treba omeniti nič druzega kot Zaikraj-ška in njegovo Edinost, da postanejo Čisto razburjeni, '^aj, o tistem demagogu mi boš pravil? Molči vendar, prosim te, ker db misli na tako podlost se mi pričenja želodec obračati.'' Mi pa smo mnenja, da se patru Skazi dela silna krivica. Bog mu je dal tiisto redko lastnost, da zna napi'sa-ti kaj smešnega, mi pa ste o toliko kratkovidni, da take reči vzamemo resnim. That's all. Par dni nazaj smo*se imenitno zabavali nad najnovejšim produktom njegove humoristične žilice. Že 'sam naslov je tako komičen, da bi človek počil smeha. Skaza namreč polaga na srce nekaj svojih nasvetov "trezno mislečim članom Slov. Nai'odne Podporne Jednote." Najprej konštatira žalostno novico, da veli^ka večina slovenskega časopisja v Ameriki neče trobiti v frančiškanski rogj da je narod "odpadel od vere", in da se je navzel "sodjalne stranke". Toda kaj storiti? Stran od "socijalistiške stranke", ki je v r'okah kapitalistov, ki nečejo delavske solidarnosti. Edina delavska organizacija v Ameriki je Gomper-sova federacija, ker ta neče voliti svojih poslancev v kongres, ker ni politična, temveč voli raje demokrate in republikance, da sme potem,delavstvo k njim hodši be-račfbmlka&i, inesto da bi po svojHi kafmih zaatopnikHi direiktno zahtevalo pravice. j&mpak Žakrajšek pfaAn, da je to edino zvelKknnia »delavska organizacija v Ameriki, in on mora imeti že prav , On je namreč špecijalist na "izveličavanju". Ka^o ^enitno jo je pogodil Žakrajšek, nam dokazuje heki^^ovor. ki ga je držal pred kratkim pred ne-kim kllibom new-yorških milijonarjev angleški pleme-Sir Croydon Marka, ki je tudi član angleškega par-1 amenta . Dejal je: "In naj vam povem to-le: Nikoli ne dovolite, da bi strokovne unije v Amerike postale po-liti^na etTanka (silho navdušenje med na'\'^imi). U-stavite vsako tako gibanje, pa naj stane kolikor hoče (še večje odobravanje). V Ameriki se zadnji Čas opaža isto' gibanje, od katerega Anglija toliko trpi. Vzemite | svarilo od nas, ki vemo, kaj je politično organizirano j delavstvo,'' j Kot vidite, ima Skaza čisto prav. Saj se strinjajo z njim celo tako visoki gospodje kot angleški lordi. Kaj mislijo o Gompersu in o politično nezavednih ameriških delavcih angleški delavci, seveda ni tolikega pomena, kajti lordi, duki in drugi "boljši''* ljudje, po katerih žilah se pretaka višnjeva kri, se brez dvoma bolje razumejo na delavska gibanja kot pa neumni delavci, Veindar bi morda koga zanimalo, ka^o sta se izjavila o delavskem položaju dva delegata angleške industri-jalne lige, ki sta prišla proučevat tukajšnje razmere, "Ali si morete predstavljati kaj takega kot deželo, sestoječo iz 110.000.000 civiliziranih oseb, pa brez politične stranke?" se vprašuje ves začuden eden delegatov, E. J. Bern, urednik glasila angleških železniških delavcev . Kot vidimo, je ta človek Istega naziranja kot smo mi. Ampak Skaza ima brez dvoma prav. Saj je njegovo naziranje do pičice podobno mnenju angleškega lorda, kateremu so new-yorški milijonarji tako navdušeno pritrjevali, ko jih je svaril pred "nevarnostjo" politično organiyjranega delavstva. proletariijat, za katerega skoraj-" sicer tak, vsled katerega eno-šno možnost poskrbi v zgodovini stran'skega razvoja utrpniti pro- L. MARTON: Obnovitev mteriia-cijonale, . Po ofenzivnih bojih, ki go nastali neposredno po končani svetovni vojni, je stopil delavski raz. red zapadne Evrope in Amerike v periodo obramnih bojev. To je danes nedvomno dejstvo. Razen tega se ta spremenjen položaj potrjuje tudi s tem, ker je v dveh deželah z najmočnejšim delavskim gibanjem Angleški in Nem'ski, odstavljen z dnevnega reda problem socijalizacije najvažnejših industrijskih panog vsled spremenjenih odnošajev moči družabnih razredov. Buržoazija je povsod odbila prvo ofenzivo delavskega razreda, potem ko je naj'prvo morals izročiti' v roke napadalca znatno število važnih pozicij: osemurni delavnik, razširjenje demokratskih pravic, koalicijskih pravic, koalicijskega prava in začetkp "tovarniške demokracije". V nekaterih krajih je buržoazija že prešla protinapad z namenom, da vnovič ' del izgubljenih pozicij ; v glavnem je že povsod prešla v ofenzivo na bojišču razred-iiega boja. Delavski razred, desorganizi-ran tekom vojne vsled krize so-cijalizma, izstopa v narodnosti nem kakor mednarodnem pogledu v neurejenih vrstah, brez čuta skupnosti v boju, v katerem Se često njegova moč troši v medsebojneim bratskem boju. To dejstvo kakor tudi iz tega izhajajoča utrujenost in razočara- nje slabo razvitih proletarskih slojev in,k njim pridruženih pol-proletarskih elementov je privedlo do tega, da proletarijat ni mogel popolnoma izkoristiti ne prvega trenutka razkroja bur-žoaznega državnega aparata ne kratke dobe gotovega oživljenja industrije. Ko je naistopila nova močna industrijska kriza, ki je Vsa socijahia nasprotja izredno poostrila, je pokazal delavski razred, da je brez moči napram buržoaziji, kateri se je zopet vrnila samozavest, ker so se srednji narodovi sloji, ki so se poet vplivom vojne in revolucije v začetku približali in revolucije v začetku približali delavstvu, zopet vrnili v tabor socijalnega konzervatizma, deloma razočarani v vstvarjajočem delu prole-'tarijav'a, del,'oma prestra'šeni z izpadi pučističnih-anarhističnih elementov. Tak je položaj. V vse večji me. ri, kakor je mogoče ta položaj opaziti v vsej svoji strašni nagoti, raste v organiziranih delavskih masah zavest o nujnosti edinstva. V mednarodnih in na-, rodnih vprašanjih tvori Ahilovo peto delavskega gibanja. Vzlic neprestanemu razkolu političnih in strokovnih organizacij, je želja po obnovitvi edinstva vedno i večja. Nalaga obnovitve prejš-I njega edinsta mora v novi, de-I fenzivni fazi delavskega gibanja igrati prvovrstno vlogo. O uspešni rešitvi tega vprašanja so, bistveno odvisni izgledi zmage svetovnega proletarijata ob priliki dobe novega ofenzivnega boja, v katerega stopi svetovni kapitalizma neznosno izredna ne-stalnost vseh ekonomskih in političnih odnošajev.*"" AngleSka delavska stranka je predlagala mednarodni strokovni zvezi sklicanje konference zai;^-di ustvaritve edinstvene internacij onale. Sočasno so tudi v vrstah nemške socijalistične stranke (desnice) pereče vprašanje zedinje-nja z nezavisno socijaldemo-kratsko stranko. Na saksonskem pokrajlinskem kongresu je bila sprejeta v tem zmislu resolucija. Pojav enakih organizatorskih želj za edinstvom izvira naravno iz preje navedenih objektivnih odnošajev. Subjektivno je pripravljena ta želja z dogodki zadnjih let v mednarodnem delavskem gibanju, ki so prisilili desno socijalistične in "centruma-ške" stranke, da branijo splošne in trajne interese proletarijata pred desorganizatorskimi poskusi s strani anarho-komunistov. V obsegu strokovnega gibanja so skupno nastopali "desnica" jn "centrum" v mednarodnih razmerah vsled obrambe edinstva strokovnega gibanja v boju za ohranjen je amsterdamske strokovne internacij onale. Razdiralno delo komunistov je pretilo po-vzrpčitj z ozirom na splošno slabost delavskega gibanja reakcije delavskemu razredu teškoče, da so čisto naravno čutili vsi z boljševizmom neokuženi elementi potre'bo, da se vzlic vfseh svojih razlik v stališču združijo radi obrambe pred razdiraj očimi vplivi. In ravno vsled tega, ker se je na tej podlagi spremenil položaj v mednarodnem delavskem gibanju — položaj katerega je mogoče izraziti s formulo; "desnica" plus "centrum" proti "skrajni levici" — ne more li ta po po-seibnih okolnostih ustvarjen položaj služiti kot podlaga za stvarno in trajno žedinjenje delavskega razreda. Tako edinstvo je mogoče pri-, praviti in ustvatlli" "mnogo prej na osnovi boja proti buržoažni družbi. Na tej osnovi je nastala svoj čas tudi prva in druga internacijonMa. Gotovo je samoobramba organiziranega delavskega razreda proti razdirajočim in anarhist-ničhim tendencam sestavni del procesa, s katerega pomočjo pripravlja proletarijat pogoje svojemu zmagonosnemu boju pro- ces v svoji celoti. '"Centrumaške" stranke, to je stranke revolucionarnega marksizma, so imele tekom zadnjih let priliko se prepričati o pravilnosti tega stališča. Potreba, da boljševiške napade odbijajo skup no z reformist!, je utrdila zelo mnogokrat svobodo akcije v revolucionarnem boju. Ker še do danes v strokovnem gibanju ni likvidirana zveza, ki veže ams-terdamlsko strokovno internacij onalo z delovnim uradom zveze narodov, to po pravici izziva ogorčenje komunistov; ker v strokovnih organizacij ah sploh še ni likvidirano z žalostnim nasledstvom dobe meščanskega miru in ker se nista ideologija in praksa strokovnega gibanja še daleč ne privedla v soglasje z zahtevami nove revolucij onarne dobe, moramo to de facto pripisati dejstvu, ker so bili levi so-cijalistični elementi prisiljeni braniti strokovno gibanje kot tako, vezani v tem bojiu za odstranjen je tega ostanka preteklosti, kije neposredno po vojni uničil tako značilne uspehe. Razdiralno delo komunistov je utrpnilo up-liv socij-alističnih idej na Trade Unionistične mase v Angleški, a v Ameriki ga je popolnoma prikril. Socijalifetiuni reform izem, ki je bil prisiljen v 1919, letu si strani revolucionarne marksistične kritike odstopiti, se je sedaj zopet povspel v viseh evropskih državah. Bankokratstvo pučizma, kom-promitiranje ideje proletarske diktature neplodnost radikalizma na jeziku je izkoristil reformi-zem za utrditev svojih omajanih pozicij. -- Iz stare domovine, PoškodoVatia žena. Žena vratarja vevške papirnice Marija Holozan je prala v Ljjubljanici perilo. Ko je sla po stopnicah, se je prijeljal mimo tvorhiški avto, s katerim vozijo papir iz tvorni-ce v skladišče. Avto je zadel v kamen, pretreslaj je povzročil da je padel z njega 50—70 kg. težak ovoj in se strkljal po stopnicah in zadel Holozanovo, razbil njen škaf in jo poškodoval na vratnih kosteh in na rebrih. 'Ker je preveč znal. Tone Be-čaj, podomače Zimanov, je pil le- tos 25. julija v Kov^evi gostilni I ti buržoazni družbi, ker azredjio 1 v Starem trgu. Gospod Kovač je močan vpliv romantičnega uto- Bečaja opozoril na policijsko uro in zahteval od njega, naj plača, pizma onemogoči zmagonoaen boj. Toda taka samoobramiba I kar je zapil. Bečaj se pa ni zme-tvori samo del tega procesa, in nil za to in je pričel kričati nad navizočimi: "Vj še ne veste, kaj jaz znam in kaj bo še iiz Starega trga!" Vsled požara v Danah še vsi prestrašeni ljudje so se bali' da bi neznani jim Bečaj res kaj ne naredil in ko je odšel iz gostilne, mu je sledil Mavnus Zalari da bi ga bil izročil orožnikom-Bečaj je pa Zalarja napadel in ga davil in suval. Tržani so Zalarja iztrgali iz Bečajevih rok i" ga izročili orožnikom. Ko ga J® zaslišaval orožnik Zemljak, j® Bečan kričal nad njim: "No F daj, pr..... smrkovec, le pi®j' .kakšno veselje imate z menoj ■ Zdaj vem, kakšni ste Štajerci, ste vsi h... ." Psoval ga je z bikom, smrkovcem itd. Deželno godišče je obsodilo Bečana v 3 mesece težke ječe. Na Tehniški srednji šoli ^ Ljubljani bodo v šolskem let" 1921—22 otvorjeni sledeči oddelki: 1. višja stavbna šola; 2-višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delo-vodska šola; 5. elektro tehnični delovodska šola; 6. mizarska strugarska mojstrska šola; kiparska, šola f 8. ženska obrtna šola; 9. posebni tečaji za obrtnike; 10. javna risarska šola. Vpi* sovanje v 1. letnik višje stavbne in višje strojni šole bo dne septembra t. 1., v višje letnike P® dne 19. septembra. Dne 16. septembra bo visovanje v 1. letnik oddelkov, ki so zgoraj navedeni pod točkami 4., 5., 7. in 8., dne 17. ge^>temibra pa v višje letnik'' teh oddelkov. V mizarsko in str^' garsko mojstrsko šolo bo vpisO' ^ vahje dne 16. septembra, v od' j delke pod 9. in 10. od dne 21. 24. septembra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 1®' oktobra (V ta odedlek tudi P^f meno). Ponavljane preizkusni® v višjo stavbna in višjo strojn® šolo teir y žensko obrtno šolo dn^ 17. septembra. Pri oddelkih P"" 9. in 10. se prične pouk dne oktobra, v stavbni rokodelski ,pa dne 3. novembra. Vse dru^ podrobnosti glede sprejemnih P"'; gojev itd., so razvidne iz razg^®* sa v Uradhfem listu št. 93 z dn® 8. avgusta 1921 in z objavo razglasni deski v zavodu. Se P^' trebna pojasnila pa daje zahtevo ravnateljstvo šole. Nadležen berač. V Kolodvorski ulici je policija aretirala 1854 Grižanih rojenega posest' nika Franca Baraca iz Liča, je V družbi aVojega desetletne^® sina nadlegoval mimoidoče z bG' račenjem. Ko so Baraca preisk^ li. Išo našli pH njem 181S K ^ v ptiberačenga denarja. Barac^j bi ne bilo treba beračiti, ker Se s svojim posestvom lahko P^'^' živel. Lisjakova hči. POVEST ^ NapW JOSIP STARB. "Nikiar se ne huduj. Lovro," tolažila ga je, "meni je gotovo nepiijfttnejte nego ttebi, da moram zdoma. Ali kaj hočeš, zdravje je zdravje; in česa ne stori človek, da Sli ga ohranil Hvala Bngu. da zmoremo^ In dragi Lovrb, Se hiskaj -—" tu nekoliko umolkne, nasmeje se prAV ljubeznivo in upre, kakor najlepše more, vanj bli-skive svoj6 oči ter nadaljuje bolj potihama — in ko bi naitta Bog potem res dal sinčka, ali bi ne bil vreden teh žrtev, ki nas menda še ne pravijo na nič?" Lovro obstoji; njegove dobre oči se ujamejo z lepimi očrni ženinimi in zopet je ves mehak. Ginjen se nagne k ženi in jo vroče poljubi. "Lfe pojdi!" reče nato, 1'iri poskusi, da se vrneš zdrava. Ako še ml potem res izpolni edina rnoja in menda tudi tvoja želja —^ tedaj, Klotilda, v vsi Ljubljani ne bo Srečnejših ljudi od naju.'' Premcterja licemerka je v tem trenutku znala celo solzo ir&dostnicb posiliti na oko. To je Lovra poj^olnoma zaslepilo in obhajala so ga blažena čuvstva, kakršna nikdar ne prej in ne pozneje. Iznova se je nagnil nad ljubljeno ženiko, oklenil se ji krog belega vratu ter jo zopet in iifopet poljubljal kar najgorečneje. Ko je popoldne teta Brigita prišla pogledat in kratkočasit bolno bratranko, vse njene novice skupaj niso bile niti senca proti oni. katero ji je razodela Klo-tilda. "V Franeove vare je rekel doktot! In Lovro je privolil!'* vzklkne Brigita, smeje se in čudi, pa maje z glavo, kakor bi ne mogla verjeti poročilu, ki jo je zadelo kakor strela z vedrega neba. "In prav v Franeove vare pojdem," pritrdi Klotil-da radostno, "in vi, teta, pojdete z menoj." "Ne vem, kako bo." ''Kdo drug^nego vi mi more biti za varuha na tako dolgi poti? Mlalda in bolehna menda ne boni šama potovala v svet; ne mogla bi se ogibati in upirati tolikim in tolikim nevarnostim na poti." "To je vse res," reče teta in umolkne ter se zamisli, ali srce ji kar utripi je od veselja, da pojde zojjfet V svet. Ža nekoliko trenutkov ižpregovori: "Ne Smem piozabiti, da si Lisjakova hči, in prav zato ti ne odrekam ljubavi, katere me prosiš." Sedaj sta Klotil d a ift Brigita takoj zopet imeli navadne ženske skrbi Zaradi novih obide. Še tisti večer je moršila priti Kodrava Marjeta na pomfenek; zakaj ona je naj kolje ved ki a takšiie stvari. Saj je delala tefj in oni gospe, ko so šle v Dobrno; baronici Schildenheimovi pa je jJred nekoliko diifeVi skrojila in seŠila vso opravo za Badeii pri Dunaju. V tem se je Lovro v svoji pisarni kar križal, ko je pregledoval računske knjige, toda hi si upal niti mislit, koliko bo stalo potovanje za dve ženski in bivanje V tako šloVfečih toplicah, kaiilor zahaja najimenitnejša goSpoda iz vsega cesarstva in tudi iz drugih držav. "'Bodisi," mBšlil si je, "ako se mi res izpolni davna želja, marsikaj bo drugače. Delal bom še rajši, vedoč, za koga še trudim; Klotilda bo bolj navezana na dom. minile jo bodo raznfe muhe.razposajene mladosti, imela bo drugo vžvišeno vesel j 6 ih tudi več skrbi, pa ne bo več trosila tako brezumno." Tako se je tolažil Mrak, ali nič še ni mogel potolažiti. V jirodajalnici jfe bil vedno le mirno preudarjajoč trgovec m je hitro potisnil v stran čuvstva mehkega srca. Bile ni#o satrto šteVilke, ki so ga strašile; bil je Se nekdo drug, ki mu je belil glavo. "Teta Brigita ni nikdar nosila sreče v hišo; toda rajši ko bi se je iznebil, bolj 80 drži Klotilde in sedaj pojde ž njo v svet, kjer je nihče ne bo mogfel opazovat, pa jo bo brez ozira vodila in zavajala po nazorih črne svoje duše. Edino, kar je dobrega pri tem," sodil je Mrak, ''to je, da bodo v Ljubljani ljudje nekoliko pozabili na mojo ženo, pa je ne bodo inieli v zobeh in na jeZiku, ako je ne bodo več videli v druščini mladih častnikov. Ahnenfels si med tem najde drugo ženo, da še ji bo klanjal in jo oboža-val, za Klotildo se potfem hiti več ne zmeni." Vse drugače skrbi so se podile po glavi lahkomiselni ženi. Pri nji so delali priprave kakor za kako ženit ovahje. Dve šivilji sta bili v hiši: ena za obleke, druga za perilo; zakaj v toplicah bo potrebovala Klotilda marsikaj, česar doma lahko pogreša tudi iriajrazvaje-nejša gospa. Hlapec je privlekel iizpod strehe vse zaboje, ali noben ji ni bil Všeč. "Prestarinski so," rekla je, "pa se mi bodo strežniki posmehovali po gostilnicah in po kolodvorih." Šla jis z doma in ,^i nakupla ličnih kovčekov po najnovejši šejji, da bi že le - ti pričali o imenitnofti svoje gospode. Vse te priprave so Klotildo razvedrile, da je malone pozabila ha svojo boleZein. Teta Brigita, ki je imela vedno vse zvijače v mislih, svarila jo je, naj si čuva zdravje in naj rajši prepusti nji vso skrb, zakaj stanje bi se ji utegnilo poslabšati in potem bi niti ne bila za potovanje. Pri tem je teta bratranko pomembno pogledala in se skrivaj nasmehnila. Klotilda jo je takoj razumela in slušala dobro premišljen svet, če nista bili samij posebno če je bil Lovro navzoč. Naposled je bilo vse pripravljeno za odhod. Domači hlapec je odpeljal poln voziček prtljage na železnico, opoldne pa je kočijaž Trobec od Svetega Flbrijarta priropotal s svojim kljusetom in obstal pred Mrakdvo hišo. Sedaj je hišna znosila toliko škatelj in torb na starinsko kočijo, da Klotilda in Brigita skoro nista več imt^i prostora zase. Lovro je moral tedaj peš na kolodvor, da je sam vse preskrbel in nasvetoval ženi pred odhodom še to in ono za pot. IX. Zvečer je bilo Mraku čudno pri srcu, ko so pomočniki povečerjali in je ostal sam na domu. Pogrešal je žene in vendar — tudi ne. "To pripravljanje in ta nemir zadnjih tednov, to šviganje po hiši; obrtniki so kar drug drugemu vrata podajali; a ti računaj ter vedno le dajaj in dajaj! To je bilo grozno in ne vem, čte sem jaz bolj bolan nego ona. H Vala Bogu, sedaj vsaj zopet mir v hiši!" Tako je govoril Lovro sam sebi in ni slišal drugega nego odmev svojih korake^' Čutil je, da treba tudi njemu počitka; zato je sedel ^ naslanjač in premišljal dogodke zadnjega pol leta. znal je, d A ni mogel drugače nego od j en jati. AH je dosegel? Ali je do dobra ubranil zakonski polo"^' ali ga je le zadržal za nekoliko časa? Kdo ve? —' denarni polom? Na to vprašanje si je lahko odgovb^"' jasno; ■uverjen je bil, da je ta polohi po svoji slabost' pospešil, če ga ne odvrne posebna sreča. Tbda kfj fe? Mehak človeJk je mehak in niti najbridkejše ižkuŠi*'^* ga he utrde. Svoje narave ne morem prenarediti: ^ se ne morem več upirati silhemu nasprotju, naj pa P*"" padem." Tako je sklepal brezupno ih 5e bil ves Legel je v posteljo, vendar zaspati ni mogel. posled je po sili zamižal in nekoliko zadremal. AH dal so ga mučile grozne sanje, da od samega stra skoro ni mogel dihati . Videl je grde pošasti, 'ki so 8^ preganjale; ena mu je otela ženo, druga mu je žažig® hišo, on pa je stal kakot prikbvan m se ni inogtel g®" ' da bi hitel na pomoč in si otfel, kar je bilo ^ In glej, te pošasti, d a si so bile grozne, so imele v obr^ zih poteze, ki so ga spominjale znanlih oseb. Ka^ ° leglo mu je, ko se je zbudil in tolažil se je, da so b''® ^ le sanje. Ih vendar se ni mogel pdtolažit do d® ^ Nehote je zopet premišljal in zdelo se mU je, da so ' strašila v sanjah podobe resničnih in upravičenih nj^g" vih skrbi. Že so peli petelini in skoro nato je zvonilo d®" Lovro skoči iz postelje, ki ga je to noč še bolj ^ rtikar da bi mu dala počitka. Spomnil se je, kako S stari Mrak vsako jutro k sveti maši; vedel je, da se tovo tudi že napravi j a v cerkev, in sklenil je, da ,htJ tudi «am v božji hram iskat tolažila. Napoti se k Svetemu Jakobu, kjer je odzvonilo k prvi maši. ^ se pri kropilniku prekriža in pogleda po cerkvi, vi zadnji kapelici pred bronasto podobo Matere bo svojega očeta. ^TEMBER 22, 1921. ••ENAKOt^RAVNOST" STRAN 8. West VABILO NA PLESNO VESELICO —katero priredi— Park šotor št. 557, Maccabees, v SOBOTO, 24. SEPTEMBRA ZVEČER v Jugoslovanskem Del. Nar. Domu WEST PARK, OHIO. Najuljudne>je vabimo vse članstvo lokalnega šotora, kakor tudi šotor Carniola in Vse druge rojake iz West Parka, Clevelanda in okolice, da se vdeleže te veselice v °kilnem številu. Na razpolago bo obilo pijače in jedil, za plesa?eljne ^0 pa tudi svirala izvrstna godba. Zatorej vas še enkrat prav uljudno vabi ODBOR. ■■■■■■■■■■■■■■■■NManHHinBBnBBIBanBBBBIBMBH AVTOMOBILiISTl! j Kadar ni vaš avtomobil popolnoma v redu, se priporočamo, da se ■ "''niete na nas. Smo strokovno izučeni in lahko se zanesete, da boste B izpod naših rok le dobro delo. Naša delavnica je opremljena z potrebnim orodjem, in popravimo vam lahko kakoršnekoli vrste ^Hoinobil. Ce se v&m mašina kje na potu vstavi in nč morete naprej, pokličite po telefonu in takoj bomo prihiteli na lice mesta, da vam ramo. PRINCETON 1588 — RANDOLPH 5276. BONNA AUTO REPAIR CO. 1275 E. 61. ST. IN VOGAL SUPERIOR AVE. FRANK HOMOVEC. 3 MAGNIFICENT'STEAMERS 3 Mw GrMt Ship "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO" CLEVEI-AND ^Ve CLEVELAND • Airlrc Buffalo BBTW8BK -BUFFALO Daily, May lat to Nov. 15th DiOO P. M. Arrive Cr-itvcLAND 7:80 A. M. _________________________________________________ _____ _____________...______ Railroad Hckct« fp:^(ling between Cleveland nn< 0:00 P. M.> 7:80 A. M. ) EASTERN 5 Le#ve BUFPAI.O ( I STANDARD TIM* Connections nt Buffalo for Niagara Falls and all Eaatorn and Canadian points, __________ ______ between Cleveland nno Buffalo nro good for transportation on oi)r steaniern. Ask your ticket agent or tourist agency for ticket# via C. & B. Line. Now Tourist Automobile Bato«-)10.00 yunU Trip, with 2 daya return limit, for car* got exceedia»t 327 inch wheclbase. BoauUWiy colored iectionol puzzle chart of The Great Ship "SEEANDBKfi" oont on receipt of ■yo rentt. At»o ask for our 32«pttgo plctorW »od de»eriptiye booklet froo. The Cleveland & BuHelo Transit C< Cleveland. _ Thg Great sklp SBBARDBtE" *■^0 large#* and most ooatlTi pasnemgmr Steamer on lalaaa' Waters of the world. Sleepiag jvperltj* 1500 paMongen« TMSfSss RAl P8TREBM VSAKA GOSPODINIA? Mnogo denarja prihrani gospodinja, ki dela obleko žage in za svojo družino doma. ŠIVALNI STROJ ji je neobhodno potreben, zato ako ga še nimate pridite v mojo trgovino in Si oglejte naše Singer-jeve šivalne stroje, ki so najboljši stroji, kaj jih je danii na trgu. Pri meni so cene zmerne. Ce pa že imate stroj in se vam je kaj potrl, ga vam pri _ nas zopet popravimo, da bo delal kot nov. louis LEVSTIK 0527St. Clair Av. ZA ZABAVO IN POUK čitajte 99 "V močvirju velemesta Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 50*. Naročite pri i Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. # HIP If # i It Ravnokar je izšla knjiga DR. R. K. Z jugoslovanske-ko-koroške meje. Zavedne koroške Slovence navdaja še vedno globoko prepričanje, da je njih pripadnost k avstrijski diižavi le začasna. To prepričanje jim daje pogum, da prenašajo zasmehovanja in zbada-nja nemčurjev z neko ponosno prezirljivostjo, čeprav jim kipi kri in trepečejo živci. Najtežje je prenašati zasmehovanje, tem težje, če prihaja od lastnega brata, ki je pljunil v obraz svoji dobri materi. Zato bo muke zvestih koroških Slovencev prav razumel samo tisti, ki je vsaj ie nekoliko sam občutil podoben položaj. Na splošno treba reči, da pristni, rojeni Neme; niso pri duševnem trpinčenju Slovencev skoraj nič udel^eni, nasprotno, trudijo se, izpostaviti mir in slogo med obema narodoma. Povdarjajo, da morajo biti Slovenci in Nemci zvesti Korošci. Neznosni so pa nemčurji po vaseh. Kadar gredo mimo njih sosedi Slovenci, jih zmerjajo s Ouši, ter jih gonijo preko meje ik Srbom. To trpi sedaj že skoro leto dni. a še vedno stoj v kupčki z živino, kar tira kmeta skoraj v obup. Mesarji imajo toliko ponudb klavne živine, da so za tedne in mesece preskrbljeni v naiirej. Od drugod pa v te kraje v vzhodnem kotu ko-rdš,kc»\ vsaj doslej ni no^benih kupcev. In vendar je živina tod prvovrstna in bi se gotovo bolj plrlporočalo jo ddbavljalti za Ljubljano od tod nego iz Hrvatskega. Prevoz preko Dravograda in Celja ne bi mogel biti dražji nego oni preko Zagreba. Pomo-glo pa bi se g tem našim kmetom in tudi ljubljanskemu prebivalstvu. Živine bo bodoče .mesece mnogo na ponudbo sosebno ker grozi občutno pomanjkanje krme. MOČ LJUBEZNI. Ruski napisala N. Luhmanova. (Dalje.) Pred dvema letoma se je v svo. ji veliki rojstni vasi Pobrežju, tihega, jesenskega dne, ko so se gore pokrivale z bagrom in zlatom, Evgenij Nikolajevič Bob-riščev poročil z Vero Alexan-drovno Bolovitinjo, ,siroto, re-jenko bogatih grajščakov. (Ko se je ozval glas velikega zvona v stolpu, so od grajščine s se ni uneslo. Zadnjič so strupene j stolpi in balkoni po široki cesti, .^zkrinkani Habsburžani katero je izdala AmerišKo-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorni dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga jc jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c "Freie Stimmen" same zaklicale pobalinom, ki go v vlaku oklofu-tali slovenskega deželnega poslanca župnika Poljanca, da mora takih iz narodne mržnje izvira-jočih napadov biti enkrat konec. Seveda je to le na zunaj, skrivaj pa gospoda okrog omenjenega lista te napade sama organizira. Prehrambene krizfe vsaj na Koroškem nj več čutiti. Delavstvu se prodaja moka po 11 K kg, razlika med prodajno in nakupno ceno se krije še vedno iz bogatih plebiscitnih fondov. Nik-do še ni od kmetov tir j al davkov, nikdo ni prišel pobirat k njim ne žita ne živine. Ker gleda kmet le na znesek, ki je natiskan na bankovcu in ne rstemišlja dosti o valu tarn ih ražlikat, mu seveda gre dobro in nima nikakega vzroka se pritoževati glede gospodarskega svojega položaja. Ta je brez dvoma celo ugodnejši, kakor oni naših kmetov v mežiških dolini, po večini malih posestnikov, navezanih na nakupovanje živil, ki ,se bridko pritožujejo radi visokih davkov, ki jim jih predpisujejo davčna oblastva. Bati se je, da bo boljše gmotno stan je, slo venskega kmeta v Avstriji slabo vplivalo na razpoloženje prebivalstva v naših mejah, posebno ako se bo pri i%-'erjanju davkcv stopalo h:?//. 'dafvnosti in obzirov. Sedaj pri-'.';r;;jo posestdk". ^japoredom.i v poscjilpice iio denar, na j bol j zncinenje, ds j'; njih blagostanja kor.Gc. Med v>'sko ?o plačali sv -*e f'olge z .-jem slabe vr^d-no.iti, sedaj fc je st'. fr. obrnila: ce.ajo dolgove ob reU>.tivno sl.i n dinarni vrednost, zato v izdatni • isini in pJaOev.itl jih bodo morali v dobrain denarju. Nova avstr.iska cizavna ob-biika, po kteri v .-.jo posairoz-ne dežele skora,] sa.r.rstojne ("j. /avice z lastnimi vladami in lastno gospodarsko politiko, je za prebivalstvo srednjega stanu go tovo blagodejna. V Celovcu jt v izobilja in si-^er domač«'-ga, ki je prvovrstne kokovo-jtl. 1 ."J'.ra je padla na 140 K za kg. in ' tendenco, še ialje padati. Telet je samo v biv5i coni A tr-like, da jih Celovec niti več porabiti ne more. Navzlic temu deželna vlada dosedaj ne dovoljuje splošnega izvoza preko domačih mej. dobro vedoč, da bo le obilica blaga povzročila , "idanje neznosnih cen. Koj po iilesbicitu se je mnogo živine skrivaj spravilo na našo stran, ker so bile pri nas ceno ugodnejše. SMaj je to povsem nehalo. Nakupna cena v Avstriji znaša povprečno 80 K za kg žive teže, na haš; strani 12—18 K, torej je cena v Avstriji Še vedno ugodnejša za iprodajalca kakor pri nas. Poleg tega se kaže na naši strani vedno bolj za- pa jo je dvignil s tal ter jo nesel po dvorani. "Moja golobica! Moja zvezda!" Poljubu je njene roke, ovite okrog njegovega vratu, šepetaj e ji sladke besede ljubezni, nesel jo ,je če{iiiiiiiiiiiiiiiiiiii|inignitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiNiitiiiiuiiHiiMuiir^ I POZOR ROJAKI! I I Ker je sedaj dovoljfieno vsakemu napraviti si pivo doma za svoje lastne I % potrebe, opozarjam rojake nk izwsten | I SLAD IN HMELJ I i TVRDKE SUPERIOR HOME BREW | i ki je najboljši na trgu. To je edini slad iz katerega napravite lahko iz enega I I kvarta 10 galonov, pravega domačega piva. Imamo tudi zbirko sodov, Ion- i I čenih posod, steklenic, gumijevih cevi, zapiralne stroje, vsakovrstne Za-i I maške in sploh vse i,ar se rabi. — Z n'kupon se dobe tudi navodila! I I ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Rd. f .......................................lini.....I...........................................................................................................................iiiiiil«iii«iii)iiiiiii»iiiiiiiiuiiBiiiiimiiii(iiiiijiiiii'5 - IIP l> . - . . wwwn,^.. - , m I III I .1 ....... k m nijsko preiskavo ge je ugotovilo, da je v Kranju ogoljufal Ivana Šipica za 40 kron, v Naklem je izvabil pcstajenačelniku 1600 kron vredno kolo, dalje je izvabil 2000 kron vredno kolo Gregorju Umiku, ogoljufal je v Kranju Marijo ^esjakovo in Elizabeto Smrekarjevo za 600, Anton Terdana pa za 1300 kron. Dež. sodišffe v Ljubljani je obsodilo Zupanca na 1 leto težke ječe. I^onarejeni ameriški čeki. pne 20. maja 1921 se. je zglaaila v nekem denarnem zavodu v Celju ženska, kmetsko oblečena, stara okoli 85 let ter prezentirala ček rail rodovi, je bilo za Viljema in št. 8762 The Union Trust Com njegovo družino nakopičenih sila živil. Pšenične moke je bilo toliko, da ni bilo več prostora po shrambah, ampak sO jo po 80 cm visoko nasuli po praznih sobah. Podobne množine je bilo tudi vseh drugih živil in pijač. Med glavnim stanom in Berlinom s6 bili neprestano na poti kurirji z .živili za cesarja. Da — Viljem sije dal celo vsak dan donašati iz Berlina sodec vode, ker mu drugače čaj ni šel v slast. Ko so ob prevratu meseca novembra 1918 zasedli Berlin revolucionarni mornarji, go debelo gledali, ko so našli na dvoru tolike zaloge živil. Lahko si je misliti, kako je to podžgalo njihovo razpoloženje. Nato so se mornarji dva meseca hranili iz teh zalog, a ob njihovem odhodu je vendar še ostalo; 20,600 kg pšenične moke, 4150 kg ržene moke, 1125, kg graha, 1350 kg zdroba, 225 kg testenin, 225 kg riža, 3132 kg sladkorja, 248 kg Čaja, 11,705 kg zelen j ad-nih konzerv, 2830 kg sadnih konzerv, 270 kg mesnih konzerv, 1305 steklenic smetane itd., itd. Vse to je mestna oblast razdelili! med berlinske bolnišnice in iaza-rete. Ostalo je pa še mnogo živil, za katere navadni zemljani nimajo porabe, namreč: ogromne množine gomolj ik (Trueffeln) 25 kozarcev petelinjih grebenov, 500 koizarcev grenčice itd. Vse to Je mestna oblast vrnila dvorni upravi. Ob takih zalogah je Viljem lahko bil bojevit in neizprosen in je lahko navduševal za to, da se "vzdrži" do konca. Nasilnež. Janez Zupan iz Sv. Katarine pri Tržiču je nasilen kudodelec. Letos na binkoštno nedeljo je v gostilni Jerneja Kavčiča v Medvodah ponujal gostilničarju srajco in zahteval čezmerno ceno. Ker je 67 letni mož nakup odklonil, je pričel razbijati in groziti. Prišli so orož-ko telo se je stisnilo k njemu, on niki, ki s® ga aretirali. Med sod- - Gospodom hotelirjem je v mislih samo lastni dobiček. Stavbinska akcija na Češko-slovaškem. Kakor znano, je Češkoslovaška republika sklenila poseben zakon za pospešen je stavbne delavnosti. Ustanovil se je poseben dijžavni sta'vWii fond, iz katerega naj bi drŽava dajala kredite za zgradbo stanovanjskih hiš. Viri za ta fond pa niso izpolnili pričakovanj in tako stavbni akciji manjka potrebna gotovina. Vendar se polagoma dela ter je država dala doslej 141 občinam 425,4 milijona kron in stavbnim zadrugam 554.55 milijona kron, skupno torej skoro 1 milijardo kron za zgradbo hiš. Prehrana v Češkoslovaški. CeS-kcslovaška republika ima s prehrano velike težave, ker država še vedno iz svojega doplačuje razliko med nakupnimi in prodajnimi cenami za žito in moko. Za vse n^imovite sloje preskrbuje moko in kruh državni žitni zavod, ki ima ogromen deficit.. Prav te dni je češkoslovaška vlada predložila parlamentu zakonski načrt Za najetje dvemilijard-nega posojila, s ftalerim naj se pokrije primanjkljaj žitnega za-,voda. Razprava je bila zelo bur-. na; govorniki so očitali, da vlada v žitnem zavodu največji nered, tako da ni niti mogoče sestaviti točne bilance in danes sploh nihče ne ve, kolik je pravzaprav deficit zavoda. Veh'dar je bil zakon sprejet z vsemi Češkimi glasovi proti glasovom nemških socialnih deimokra,tov in komunistom. — Prehranjevalni odsek je skle-ail, da se določi množina moke za vsako posamezno osebo na 1 Vz kg na teden, in sicer odpade n« vsakega 1 kg krušne moke. in '/i pany First Office, Cleveland, O., Chase National Bank, New York, katere se je glasil na ime Marija Lesnig, Drami je, per 850 dolarjev. Ta ček se je ženski izplačal z zneskom 81.250 kron. Dne 21. maja 1921 se je po opisu enaka ženska zglasila v neki ljubljanski banki ter predložila enak ček, glaseč se na Alojzijo Jeran, Loški potok za 858 dolarjev, ki se ji je izplačal z zneskom 89.670 kr. Dne 11. avgusta 1921 se je zopet ta ženska zglasila v neki'drugi ljubljanski banki z enakim čekom za 935 dolarjev ter se ji je zanj izplačalo 140.250 kron. Kakor se je doslej zvedelo je bil v neki banki v Mariboru po moškem in ženski predložen, ravno ta dan enak ček za okoli 1000 dolarjev ter izplačan. Kaj je povzročilo smrt? Jožef Krajšek in 53 letni kovač Simon Šinkovec sta se sprla 26. julija na Brezovem v Višnikarjevi gostilni. Krajšek je sunil Šinkovca pod desno oko in mu podstavil nogo, vsled česar je Šinkovec padel in obležal rnrtev. Dne 29. jii-lija izvedena sodna obdukcija kg moke za kuho. Cena kruhu- vsled hude gniWbe ni mogla A-eČ s popolno gotovostjo doznati vzroka smrti; nastala'je najbrže vsled možganske kapi. Krajšek .je bil obsojen na 3 tedne strogega zapora. Žensko delo v gostilniški obrti. Češkoslovaška vlada je izdelala zakonski načrt, g katetim se ureja žensko delo v g-ostilniski obrti. Načrt med drugim brezpogojni prepoveduje žensko nočno delo v gostilnah in hotelih. Zaradi te točke se je praška trgovska in obrtna zbornica odločno izrekla proti načrtu, češ da je žensko nočno delo v gostilnah in hotelih neobhodno potrebno in da se mo-&ya sploh sprejeti stališče, da je žensko pridobitno delo popolnoma enakopravno z moškim in ne sme biti zanj nobenih omejitev. ie za 1400 gramov težak hleb 3 K, moka za kuho je po 4 K 1 .kg. Najrevnejši sloji bodo dobivali kruh po dosedanji ceni 2 K za hleb. Omejen promet na Donavi. —< Vsled suše je Donavo silno padla. Radi tega se je sklenilo, da se omeji promet ladij iz Belgrada na Dunaj samo na manjše ladje. Vlom pri I. C. Mayer ju. V noči od 7. na 8^ t. m. je bil iz hodnika na strani proti Lingarjevi ulici izvršen vlom v trgovino I, G. Mayer, kjer je bilo ukradeno okoli 16 kosov moškega, samo finejšega modnega blaga. Ko j» tat iGzel skozi vdrtino v vratih, si je natrgal obleko in je kosec obvisel na vratih. Tat je bil oblečen v črno obleko iz 'jbombaže-vine. STRAN 4. •lenaeopravnost" SEPTEMBER 22, 1921. Cievelandske .novice — Sociialistična kluba št. 27. in 49. vabita v8e sodruge, somišljenike in delegate Združevalna konvencije na 'konferenco, katera se vrši danes zvečer v S. N. Domu. Razpravljalo in diskuizi^ ralo se bo, kakšna pota moramo zaivzeti, da bomo dosegli pri organiziranju delavstva boljše uspehe. Ako ste ^es za napredek in dobrobit delavstva — pridite! — Okrog sto otrdk, ki niso pri popolnoma zdravi paimeti a tudi niso popolnoma neumni, bo moralo ostati letog 3oma brez vsake šole. Ti otroci nimajo toliko pameti kot jo iniajo normalni otroci stari po pet let in zato se jih torej ne more imeti niti v o-tročjem vrtcu. Država nima za-' nje nikakega posebnega zavoda in tako morajo ostati doma. — Zadnjič se je avtor predloge, drž. senator Bender za odstranitev zastorov iz gostilniških oken, pritožil, da se odredba ne izpolnjuje, in da je v mestu več sto gostilen, 'ki so oJTrasile svoja okna z prepletajočimi cvetlicami, hršlinom itd., »kozi katera je ravno tako mogoče videti v gostilniške prostore kakor skozi prejšnje naprave. Policijskemu načelniku Frank Smithu je izročil Visa imena onih gostilničarjev, ki na ta način 'kršijo odredbo ter ga opozoril naj gleda, da se or-dinanca strogo""izpolnjuje. Včeraj se je že videlo posledice po-liciskega nastopa. —Še vedrto prihaja na dan, kakih zvijač in podkupljevanj se je posluževalo za časa McGanno-nove obravnave, da se ga spozna nedolžnim. Danes zjutraj je bila aretirana Agens Van Horn, ker se je zvedelo, da je nagovarjala bivšega policaja Brooksa, naj prekliče svoje prvo izpričevan je, in naj reče, da ni videl McGannona na mestu, kjer je bh Kagy ustreljen, ter da je preje narobe izpričeval. Za to mu je oblj ubovala, da bo dobil nazaj svojo službo pri policiji. Brooks je zapustil policijsko službo,.za časa, ko so policijske vrhovne o-blasti preiskovale,'zakaj ni on takoj poročal, da je'Videl McGannona na kraju umora in je to šele kasneje povedal. — Zadnjo nedeljo iso prišli agent je na sled ogromni distile-riji, v Geauga, O., in aretirali hišnega gospodarja radi kršenja prohibicije. V pondeljek ponoči pa go napadli štirje moški sosedo omenjenega farmerja, Mrs. Charles Flyn, doleč j d, "da jih' je ona ovadila, da izdelujejo o-pojne pijače. JVTrs. Flyn je prišla v mraku v hlev, da si ogleda svoj avtomobil, ko skočijo iz skrivališča štirje moški in jo napadejo. Obdolžili so jo, da jih je 6na o-vadila policiji ter ji zagrozili, da bo za ta svoj čin plačala z življenjem. Ona jim je ušla in se zabarikadirala v hišo kjer je naš. la možev revolver. Nato se je podala k Viekemu kako miljo oddaljenemu kmetu, toda ko Jo je ta pripeljal nazaj domov v svojem tovornem avtomobilu, ni bilo moških že ni'kjer. Ker ni bilo njenega moža ravno slučajno doma, in se je Mrs. Flyn bala, da jo moški še enkrat napadejo, je avtomobil, da se popelje v Cleveland po policijsko pomoč. Oblekla je sebe in svojega malega sina, in napotila sta se , proti Clevelandu. Toda predno sta pri-šla do sem, se je avtomobil už-gal in popolnoma zgorel. Neki mimovozeči avtomobililsti, soju na prošnjo pripeljali včeraj zjutraj v Cleveland na policijsko postajo, kjer sta povedala svojo zgodbo. _ Dva bandita, oborožena z nožmi, sta oropala Jos. Kroosh-ko v njegovi ^iroceriji na 6501 Scovil Ave., za $35, Maxa Lu-shinskya, lastnika modne trgovine na 3643 Scovill Ave., pa za $7. Dvema dekletoma Pa sta bili včeraj ugrabljeni ročni torbici. — Jutri zvečer, to je 23. sept. se vrši direktorska seja Slovenskega Doma v Collinwoodu. Poživljam vse direktorje, da,so navzoči. Enako naznanjajo članom dr. Mir, štev. 142 in dr. Sv. Bar- bare St., 126., da bodem pobiral asesment 23., 24. in 25. sept, od 7, do 8. ure zvečer. Tajnik. — Slovenska Čitalnica v Collinwoodu ima nocoj svojo sejo v Slovenskem Domti na Holmes Ave. Člani kaikor tudi vsi, ki želijo pristopiti so vabljeni, da so navzoči. — Pismo ima v našem uradu Frank Chuchek in sicer iz Johnstown, Pa. Nadalje imajo pisma v našem uradu. Barbara Brdičko-va, Louis Pire, in Anton Primar. — Zvoki Mendelssohnove poročne koračnice, katero so igrali godbeniki pri poroki Miss Helene Grace Meigh in pa Josepha Stanley-a iz 8502 Euclid Ave. na njenem domu * v Pottstown, Pa., so popolnoma utopili ropot, katerega je delal neki tat v zgornjih prostorih nevelstinega doma, kjer je kradel rijene poročne darove, vredne kakih $2,000. E-den izmed posebnih čuvajev, ki je bil postavljen, da čuva darove, je zapazil tata in se podal za njim. Oddal je tri strele, toda tat je vseeno pobegnil. Kot se pa razvidi iz krvavih sledov na oknu, je moral biti zadet. Poroka se je vršila včeraj popoldne v navzočnosti 500 gostov. — V včerajšnjemu viharju, ki je zadel Cleveland z brzino 45 milj na uro je bila ubita ena oseba. Strela je namreč zadela Clyde Shermana, starega 35 let, uslužbenca The Goff-Kirby Coal Co., 1635 E. 39. St. -O- Velika preobilica žensk v Evropi. 10.000 000 EVROPEJSKIH DEKLET JE OBSOJENIH NA DEVIŠTVO. ■ London, 21. sept. — V Ev ropi je danes okrog 10 milijonov žensk in deklet, ki so obsojene, da žive im umrjo kot samice, ker ni dovolj moških, da bi jih po ročili, ako se neče uvesti mnogo-ženstva. Celotno prebivalstvo Anglije znaša 37,885.242. Od teh je moških 18,082.220, žensk pa 19,803.022. To pomeni, da je I,720.802 več žensk kot pa moških. Razlika v letu 1911 je znašala samo 1,178.276. Poleg tega, da je že itak navadno rojenih več žensk kot pa moških, da se moški izseljujejo, pa prihaja šp dejstvo, da je bilo veliko moških v vojni ubitih. To pomeni, da je v Angliji skoro 2,000.000 žensk, ki se ne morejo omožiti, ako se ne izselijo v Arheriko ali Avstralijo. Ta položaj pa je sličen vsej Evropi. Zadnja poročila izkazujejo, da število žensk nad moškimi znaša 10.000.000. SOKOLSTVO. Telovadno društvo "Slovenski Sokol v Clevelandu, O.," prične z današnjim dnem poučevati telovadbo dekliškega naraščaja. Telovadba za deklice se bo vršila vsak četrteik od 6:30 do 8. ure zvečer v Sever & Nagode dvorani. Učitelj bo brat Frank Krašo-vec, ki je pokazal svojo zmožnost kot učitelj že dne 14 aufeuata na Kastelicevih farmah in 15. sept. v mestnem kopališču pri prireditvi, ki je bila na čast delegatom Združevalne konvencije S. N. P. J. in S. D. P. Z. Dosedaj so ge priglasile že sledeče d^lice: 1. Olga Bauzon, 2. Mary Oseničnik, 3. Rozi Mačerol, 4. Ana Hočevar, 5. Olga Ferluga, 6. Dorty Močnik, 7. Elenor Ferluga, 8. Jenny Simons, 9. Frances Saurich, 10. Julia Gredenc, II. Ana Carnegie, 12. Magda Carnegie, 13. Mary Saurich, 14. Josephine Saurich. To je šele začetek a se je priglasilo že tako lepo število. Rojaiki Slovenci, če se zanimate za sokolsko idejo, pošljite vaše malifike in jih vpišite v dekliški ali v deški naraščaj. Dečkov se je priglasilo dosedaj že 101. Pristopnina je prosta. Mesečnih prispevkov ni nobenih ker pokriva vse stroš^ke dr. Slov. dila pogon na vse gostilne, katere so bile na sumu, da prodajajo oponje pijače; med temi so sledeči Jugoslovani: Ant. Stimac, Mike Marinich, Louis Ljeničič, Mike Kandič. Te gostilne so raztresene po raznih delih tega okraja. fijlllHllIlPIiiPllllllllliiPPlilplIilliipfillilllflliilililiBliillliliillllllillillllliiij Tiskovna Družba American-i|ugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. m m Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi ' Je edino slovensko unijsko podjfetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. J okol. Nazdar! Tajništvo. Iz slov. naselbin. New York, U. Z vsemi vojaškimi častmi -so pokopali dne 6. septembra Adolfa Ferenčak, ki je bil kot pilot v armadi Združenih držav. Pokojnik je služil v svetovni vojni na Francoskem. Bil je 7 mesecev na fronti in tudi trikrat ranjen. Ko se je vrnil iz Francije je vstopil v zrako-plovni oddelek armade Združenih držav. Ponesrečil se je v državi Maryland. ko se je vdeležil vojaških, vaj. To se je zgodilo dne 31. avgusta. Willard, Wis. — Tukaj imamo letos precej suho leto; v zadnjih tednih pada dež sicer pogosto, toda to ne zadostuje popolnoma. Letina pa je vzlic temu še povoljna. Zaradi suše se nahajamo sedaj zopet v nevarnosti ker je mogoče, da se vname gozd, kakor se je preteklo leto, ko je skoraj cela naselbina pogorela. Farmarji morajo biti nad vse previdni, kadar požigajo, da .se ogenj ne razširi. Nekateri se tega seveda ne drže in tako nastanejo nesreče. Poročevalka. Calumet, Mich. — Policija je dne 28. avgusta nenadoma nare- m p 0 m 0 m THE AMERICAN-lUGOSUV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. V Jugoslavijo, Bolgarijo, na Romunsko in Madžarsko preko Dubrovnik Trst in Reko. CALABRIA..........18. okt. PANNONIA ........ 22. okt, ITALIA .......... 29. okt, Vn/ni listki $103.00 na Calabria In Italia: 110.00 na Pannonia. Ua/ek SS.-O Preko Cherbourg & Southampton A V.,' - ......... 4, okt. CARMANIA ........ 11. okt. Tel, Central 2373 R, Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik I Slovenske PLOSCE preje $1.00 sedaj 85c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Wm. Sitter »805 ST. CI AIB AVENUB Cleveland, O. Ustavil* #e pri le) uri vem urottoru WllililllQIWIIIIUHIIIIHIUIiyUillttlUIIIUI|ll>>l»IIUIIUUIlOinUIIUIllU