flustrijsho-italijonslio bojišče. Poloial dn» 24. avgnsta. 2» da 15. t. ra. se bije Aa, Goriškem tretja v& IiŁa bitka z Italijani. NajljutejSi boji se tokrat ne vrSijo pri Gorioi in na Dobierdobski gorski planoti (sicer tudi tam ni miru), ampak pri Tolminu in na gorah za Tolminom. Najvišja gora je Krn (vigokla, 2248 metrqv). Zato se imenuje torišče sedanjih pogorskib. bojev krnsko ozemlje. Ako bi Italijanom pri Tolminu bilo mogoče predreti naSo čelno &rto, bila bi jim tudi tukaj toli zaželjena pot v Gorico odprfa. Toda kakor smo jim zastavili fQt v Gtvico na Dober(dobski gorski planoti, in ob gorii-korc obmostju, tako 9e bo tudi tukaj zgodilo. Juna&tvo naših vojakov ne dovoli La-hom niti koraika naprej. Bitka pri Tolminu, ki je 3,velika bitka na Go 1, še ni končana, ko to pišemo. Z otoka Pelagruž v Jaidranskem morju, katerega so Italijani zasedU meaoa julija^ so zadnje dni pobrali svoja fiila in kopita ter do zadnjega zapustili 0tok, ker jih je naSa vojna mornarica trikrat obisk)a> la in jim prizadjala ob^utne izgube. Boji pri Tolminu. Vojni poročevalec dunajske wZ©it" pi6e: »Zvest svojemu načelu, da mora, če je bil na enem mestu naše južne froate krvavo odbit, da mortt ravno tako brez uspeha pofrkati za eno hišno številko naprej, tako trese sedaj itaUjanski vrhorni poveljnik na izvrstno branjenih vratili naše bi^mbe ob srednji Soči. Mapadi pri Tolminu veljajo onemu obmostju, katero so avstrijske čefe zasedle že takoj ob začetku vojne. Srednjo glavo tega obmostja tvori večji kral Sv. Lucija na desnem bregu Soče, nedaleč od Miva Bače. Na robu porastlih višin se vlečejo postojanke naSih čet in zarišejo tako rekoč tetivo loka, katerega zaokroži pri Tblminu Soča.. Videl sem jih in poznam /ih in zato imam opravičeno upanje, da se bodo ustavljale tudi najsilnejšim. sovražnim napadom. Vsled gozdnatega pogorskega terena je prišlo do tega, da so se Italijani zakopali v najbližji soseSčini naših postojank, pa vendar se niso tekom enega četrtletja komaj kaj približali svojemu cilju, tako da naši postojanke obmostja vsak dan ali bolje r©6&no vsako no<5 bolj krepko utrdijo. Posebno sem pri svojem obisku oMudovaJ sijajno maskijranjfi (skritje) naših topov in pa t gorovje zasekane tekoče jarke in postojanke strojnih pušk, Vsled velike vojaške važnosti obmostja se da že kai lahko umeti laške napore, da bi vzeli to utrjeno ot> mostje. Dosedaj pa general Kadorna še ni stnhtal, kako bi pregnai avstrijske JSete niti z ene same na za-^ padnem bregu SoČe naprej potisnjenih postojank, ka« tera so naši zasedli začetkom vojne. Obmostji pri Gorici in Tolminu sta kakor dva stebra <v mesu laške armade. Kdor je, kakor vaš dopisnik, sajn doživel boj za te postojaiike in videl pogum toh čet, ta lahko ravnodušno pričakuje novih sovražnih poizkusov, rzeti, česar se ne dft vzeti. A v«ndar si pa ne zakrivamo, da se laški alpinci V teh gprskik bojih izvrstno ponagajo in da imamo v teh divjih gorah ob srednji SoCi pričakovati &e zelo vtočih bojev." Dunajska ^Reichspost" pa piše: ^Cetrt leta je sovražnik ob spodnji SoSi žrtvoval stotisoče človefikih žrtev, pa brez uspeha. Sedai je prenosftl glavni napad dalje proti severu na veliko koleno Soče pri Tolminu. Tu sedaj Italijani zopet in ',x>, ftt jnrišajo, noč in dan, z besnostjo obupanoa. Tod vso njibove napajde je zadržal neomahljiv Jez naSili junakov, ki zvesto stražija na jugu. Italijani zopet doživljajo ob tolminskem obmostju grozne izgube, kakor poprej na goriSkjem obmostju. Naše vrle čste izvr&ujejo čudeže junašliva, da pripravijo Italijanom ob Soči ,,|carpatsko bitko", ki je bila na sev»» ru Ea Ruse začetek konoa.* Boji na 2240 m visokih gorah. Vojni časnikarskd stan poroča: 2e tedn» divja boj na višini 2240 m za rrh nja krnsktm ozemlju, ki je v»dno obdan z meglo in oblaki In flicer za tri metre dolge strelske jarke. Sedaj so ti t naSih, drugifi zopet v la&kih rokah. Ako :vzadmjo Ii»!bi kak iak strelsld |artt; potm ounani gft- neral Kadoma, da je Krn v laških rokah, čeprav ga že jim naslednji dan s protinapadom iztrgamo. Boji so zelo krvavi in polni izgub,. Tukaj so ujetniki zelo redki. Ce ne bi viJdel s svojimi očmi, potem bi ne mogel verjeti, da se more na takih krajih,, ki so brez rastlinskega življenja, boriti z modernira: orožjem. — Na strmih pobočjih," kjamor se celo v mirnih Časih ne, upa sovražnik, stoje dandanes topovi. Se višje se pa nahajajo šotori rezerv«, ki se zde,, 'kakor lastaviičja gnezda, prilepljena na sikale. NaSa fronta se Še do danes ni prav nič izpremenila1. Ne samo vojažka, a tudi pesniška domišljija si ne more predstavljjati, ko liko težav se more premaiša/ti, da se splravi na tako višino hrana, voda in strelivo. Naši vojaki so se pa že kmalu privadili na boje v gorovju, samo s podnepjem niso popolnoma zadovoljni. Dnevni vro&ini sledi zelo obCuten nofcni mraz. Naši viojaki klobe zelo debela pokrivala in suknje, ker drugače bi morali kar naravnost zmrzniti. NaŠe stotnije se vsled mraza hitreje izmenjavajo, kakor drugje. V bojih na Krnu ni nikoli miru. Boji se vrše navaldno iz blližine. Lahi pošiljajo svoje izbrane čefe, alpinske polke, v boj. Italijani kakor tudi mi imenujemo vrh iKrntf ,,|stkalo smrti." Strelski jarki so takb blizu, da slišimo drug drugega, da, celo žvenket jedilnega orojdja. Naskakovalni laški klic ,,Avanti!" sprejmejo naši vojaM s klioem ,,Avanti briganti!" NaSi vojaki si zavezujejo nosove z robci, ker je smrad mrtvih vojajkov strašen. Celi oddelki roparskih ptic pokri^ajo ozemlje, kjer leže mrliCi. Kanonada je strašna. Našjfejemo vsako minuto 50 do 60 strelov. Bobnenje je vsled okolištnega skalovja silno. Vsi generali in drugi feastniki, katere sem srečal na poti, gledjajo s polnim zaupanjemv bodofenost in pravijo, da je položaj ugoden. Boji za Sv. Lucijo. Ita.iajani bi radi prodrli v dolino Idrijce, odkjer bi dohitfi pot na KraniBiko. iOdiod zadnji liudi boji v odseku, pri Tolminu. Vojnft paro^ievalec Leoahard Adelt piše z dne 21. avgusta: Z vellko množino krepk!ih feil in v vedno novih naskOikih Italijani že štiri dni poizkušajo vzeti -tolminsko obmostje in tako dobiti dohod do doline Idrie.3 in boMnjske železnice. Višine pri Plaveh niso moaU vzeti, kakor dalje protj jugu tudi ne Po^-jore pri Goriefi in Doberdobske planoie. Sev^rno od Plav zožijo Sočo navpične skalne sfene. Nad majh,niim mesjeoem Kana'om gteče žoleznica po 240 m doigem mostu na izhodni breg So6e in skozi tunele in viadukte teoe nia tem briegu. do Sv. Luoije., kjer zapusti Sctfo pri izlhru I/drijoe. 01« reki sta se zajedli v skalno pečino pri Sv. Lucirji, tako da sta v globoftiiii 20 m samo poldrug nvetvr širolci-.. V slcialnih izdolbifiah in zajedah se je ugnezdilo ubogo slovensko ljudst\1o pred gr^ainatami. Avstr;!>,'ka postojanka, ki se je dosedaj držala vodne struge, i.zrabi to sotesko in drži zaliodno od 'Sooe 588 m visok g,rič Sv. Lucije in se\ierno odtod višJno Sv. Marije kqt obrnostje za varstvo Tolmina in dohoda d-j dolinie Idrijoe. Mesto Tobnin leži severno od Sv. lAiei.je, obe stranki je laliko vidoti, toda dosedaj ni taivo i.Via,rt» o obstreljevano. Severno od Tiolmina se zaoenja Vrh in pa divja gorska grmada Krna, na katero so ItaiMjani po prekoračienju zgornje So6e sicer sptezali, a &e vedno ne dsvojili. Da prippavi s*oj napad na tolininsko obmoatje, je sovražnik zbral številne baterije vseh kteftlibrov na nasproti atojdča gorska slemena, ki znaitno prevladujejo višini Sv. Luci.;e in Sv. "Marije; naša artileriia pa ni odgovarjala z razspava Jsm. Cakati smo. Nato so' lažki polki v gostih vrttah na~ padli višino Sv. Marije, na katleri kralju-je romarska kapelica. Šele ko so dospeli do naSih predpoiti'ank in so za<ieii odstranjevati v^lied obstreljevanja razdiv te žične ovire, so branilci otvoriLi ogenj. Nagi vojaki so v skalah napravlj-ene naraivne in ujrbet fit liiknje spretno porrf/ili za maskirane strelske odprtjiie, iz katerili so Mirojue ^uške pošiljnfe uni,5ujo6o tcfio strelov na Lahe, ki so udrli v nafiapredne^še jarkei. Ža .te jarke se je nalto vnel bds.jefi boj z bao jetom in kopitom in tukiaj kakor tudi pri Sv. Luci'i smo konfiuo sovražiiika vrgli nazaj. Prniodnjega. d;:e je laška artilerija obnovila obstnel]eva.niie, da, bi ^iašrm &t-.im vzela- dobro voljo. Toda vsi sHedeč.i naskoki 1; ške pehote so bili zavrnjetii z nezmaitfšano silo. Obmost e je ostalo v naš:ii rokali. Izgube Italiiano/ pa, zopet štejejo na tisoče. Naše topništvo številaejše V ,,Slovencu" čitajno \!io-'to zanim,ivo izviruo poročilo: Do danes, nedelje, 22. t. m, smo se tusknko skrbno ozirali proti zapadu in severu na toriftfte 1/tkie ob gorenji Soči. Kajti promoč sovri(žn,e artileriie iii pehote, vsaj po Številu, je zna;io dejgtvo; koutno v boju vendar odloči premoč. Današnji dan nas navdaja z rtadejo in popolnim prepričanjern. da iz tiogn; bo ja izidemo kot amagjovalci, NaSe lopništvo se je ojučiIo na egroženih točkaji in je si priznaivo toOno.stjo sovražne artiteiijgkie postojauke vzelo na mul:o. Razvil se je živahen 'artilerijski dvoboj naheejih kalibtrov, ki se je popoldne stopnjeval do superlajLVva. Ka_ nonada dne 20. in 21. t. m. je bila prava igrača n;> sproti temu rjovenju, iefianju, grnvenju In pokanju. V ozrafiju nad nami se biie' ta br/j velikanov; kadar /sa bajni bogovi imeli svoje boje, ted"a«j ni bi'lo takiega. tieskanja in>bučanja, kakor ga povzroča i;ovodo'jna ar- ilerija; pok na pok, pogosto se skczi minute nie more oč.ti strela od strela. Kako z Vreseljem se oziirajo naU vojaki v sirfer, kjer je postavljena naša artil^rija; o je pravi balzam za junake v vojni ^rfi, ta grom za iije rešilni angelski glasovii. Še ni konec tega bqja; ^e bodo vrofii dnevi,! Toda junaki na tem odseku južno-aapadine Ironte ne bodo ziaostali za svojimi tav^artiši ob dotenji SoCi. S pogumom in najbol.š ln upanjem vse navdaja zaves»t ubranega sodelovanja vseh naših 6et, uspeSni potek dosedanjih bojnih dni in pa — en pogled v mimo samozavestno lioe podpolkovmika generalnega štaba na tem oc^eku. Bitka pod Krnom je za Italijaoie Izgubljena, grobiišče sovražnikovih upov; in njegtfvih sinov se širi in širi, Skupen strel iz vseh topov. Na gorišiki bojni črti so avstfijski topniftarji na posttben način proslavili 85,. ro>tni, clan pres\ftl)8ga cesarja. To6.no ob 1, un opoldi« so iz vseh topov, ki se nahajajo na biojni črti od iz\iira So&e do sinje Adrije, sprožili skuppn strel (salvo) na italjanske post^ojanke. Ta nnagoCen strel iz tisočero 'topov je veljal proslavi cesarjeve 85lŁ<*nice. Ko se< je ogromien glas toix)v, polegd, pa so zaigrale; vojaške godb© ob oeli bojni 6rti veliftastno oesarsko pesem« wLa€ne stene." Italiiani so od 26. junija dalie 42kirat napadli z večjimi a.:"i maitišimi sdlama Diotendobtsko plftnoto in njibove izgube v tem kratkem 6asu so presegale vse i/jube dolgotrajne vojne v Tripolitaniji. Italiianski ujetniki imenujejo Doberdobske strmine ,.[a6nei stene", ker so požrle že oele njihove polke, Naše izgubie se. vecla tudi niso b le neznatne, največ jih je povzročilo topniško bombardiranje, nekoliko pehotni napadi, ali vse postoja:;ke so ostale v i/ažih rokah, Težave na italijanskein bojišču. \'ojni poročevaleo piše: Na naš h visokih krn. skih postojanka.h sem dne 18. t. m. girfuen if; presenefteu opazoval, kako S3 tu popoiiiiama drugaiče vojskuje kakor v Rusiji in v Srbiiji. Prvi pogled prepriča^ da stojc naše eete Š3 vr^pt« v prvih ptjstojankaih., v tistih, ki so jih zaserile začetkom juliia. Trdna, strjena črta nafših strelskih jarkov se j« rajzvila sama po sebi, med tem, ko je bila črti prvotno nekoliko ohlapna in je preUsitavljrJ.a verigo maojših palrulnih bojev. Borila se Jie mala Mojsk\i.. Na strašne krajne t3žave bojev na najvišjih štrtinali skal so se nai&e 6e^ te kmalu pri/ailile iu b-esnost na sov^ižnika vspodbuja tu čete do skrajjnih naporov. Proti ItaVi-anom po. magajo voji:-c izkuvšnje in bajoiieHi, le podraefoja se v'ojaki težko iia^a.dijo. No6i \^ 3000 metrflv vjsokih po&ita;an,kah so lodeno mrzle. Ker voda ni užitna,, jo donaša.io mule in osli čez strmii;e v strelske jarke in arflerijske postojanLft v sodih, ki drže 60 dio 70 litrov, Posamezen mož potrebuje na dan najmanj en liter vode. Vodo, živež iti stnelivo prinašajo v nuijvišje postojanke po oestaJi, ki so izpostay]j«n/e. ogjnju sovražne artiliertje. Vojaki so nam jiripdve;dov,an med drugim: Najvažnejši za nais ao zdaj okovani 6revlji. Ce bi j:'h ne imeli, lve vemo, kaim bi prišli. Niajstrušnejši so skaini drobci, ki potroji|]o učiniek granat, a hvalaj Bogu, Italijanom se ne gotli boljše. Vsalk ima, da se krije, s seboj vne^o, ki napolnjena s peskom, najbolj varuje pred poiš'ko>lba,mi grana< in skal. V Galiciji je biio marsikaj boljše, ker amo razpoIagaJii z deskfami in dnigim mnterialom, b 'tu moraimo diplati večinoma s kamcom, ker se zello tdižKo doviaža material iz doline. Italijane zebe. V zadnj©m času, ko so utihnila poročila Cadorne o uspehih italijansJciJi 6et, sie je za'5tCo ita,liijansko časopis^e bridko prltoževat nad porazi Rusov in neuspeliji Franoozov in Angiežev, ki ne mqreijo nikjer izpolniti danih obljub, Italijanska ofenz'va ni prinesla I,taliji n.e Trsta in ne Tridenta, ,Se ctelo Gorice in Tolmina niso mogle zavzeti itajijanske 6tlt(e. V vaeh pismih, katera pišajo italijanski \tojaki svojcem, se čit^o pritožbe, da italiij'.y<ske vojake hudo zebe ler da je mraz n]Uiov največji sovražnik, Vsi vojaki prosijo prav niilo aa toplo obleko. ,,|Mraz }e n<ag najhujši sovražnik", tako pišejo, ,,,,mraz nas ^torl negibčne, zebe nais, Mraz, katerega je sovražnik navajen, mu nudi pi'ilikb za uspešme napade." V žadinjem Caso so niorali poslati dcmov vefi vojakov, ne morda zaradi tega, ker so postali vsled sov,ražnih krogel za voisko nesposobni, arapak zaradi tega, ker so i':m vsled mraza o dp adl i i» ozeblii prsti in udje, Ropar]i v itallianskl armadl. Zaani paglaviar italijianajkih ropariev in morilcev Musolino, ki |e ra>di brezštevilnih ropov in umorov b:l obsojen na 30 let ječe, bi; se sedaj rad kot prostovoijec bojeval zoj)er Avistrijo. Ravnatelj kaznitnicc je Musolinovo prošnjo po min«3trsl)Mii predsednikii Salaadri predložil kralju Vikltopju Emanu«lu v rešitev. Itali]anl zapustili Pclagruž. Avstnjske ladje so din& 21. avgusJta na poizvedovanju v spodnji Adriji opa^ite, da 90 Italfjani otoeek Pelagruž popolnoma zapustili. NaSO ladje in zrakop-tovi S3» jim ]\riz:adjali, tekom Mralfkega bivanja na olofiku tako velike izgube, da jimi ni' bflo v«ft tarn obslati.