630
M. O.: Dekadent. — Dr. Ivan Ev. Krek: Socijalni pomenki.
sorodnike in za cerkve svojega rojstvenega kraja. Ljubica so poznali vsi prebivavci otoka Hvara in ga spoštovali kot svojega očeta in dobrotnika, kar se je pokazalo posebno ob njegovem pogrebu.
Sime Ljubic je umrl 19. vinotoka 1. 1896.
(Dalje.) Strokovne zveze v socijalno-demokraškem smislu je že pred 1. 1868. jel snovati Schwei-tzer, o katerem smo že pisali. Takrat je pa razdor med Lassalleovci, ki jih je vodil ta mož, in med Bebel-Liebknechtovimi pristaši zaviral njihov uspešni napredek. Šele ko sta se naposled združili obe socijališki delavski stranki, se je pokazalo več uspeha. Schwei-tzerjevim strokovnim zvezam nasproti je ustanovila liberalna stranka pod vodstvom Hirsch -Dunckerja s trokovna društva (Gewerkvereine), h katerim naj bi pristopali poleg delavcev tudi delodajavci. Ta strokovna društva naj bi na temelju liberalnih načel pomagala reševati delavsko vprašanje. Dr. Hirsch in Duncker sta namer-
v 74. letu svoje starosti na veliko žalost vsega hrvaškega naroda, pa tudi ostalega Slovanstva. Slovesni sprevod k zadnjemu počitku je vodil njegov prijatelj Fran Bulic, ki mu je izpregovoril tudi krasno nadgrobno besedo v zadnje slovo.
jala ž njihovo ustanovitvijo pri delavcih to, kar je pri obrtnikih in kmetih izkušal Schulze-Delitzsch s svojimi posojilnicami, konsumnimi društvi, s skladiščnimi, prodajalnimi in drugimi zadrugami, ki so pa vse v svoji osnovi in po svojih namenih imele kapitališki značaj. Izprva je vsled soci-jalno-demokraškega razdora Hirsch-Duncker-jeva namera precej hitro uspevala. Ohranila se je do sedaj, toda ne more se primerjati niti z mnogo kasneje nastalo krščansko-strokovno organizacijo, kam-li s socijalno-demokraško. L. 1895. so štela vsa Hirsch-Dunckerjeva strokovna društva 66.759 udov in imela so 741.257 m premoženja. — Pred vsem podpirajo delavce, ki so brez dela; dajejo  pravno varstvo,  potnino in podporo
Dekadent
JN a cesti sem videl moža,
iz krčme je prikolovratil,
poln vinskega bil je duha
in ves je nekje se oblatil . . .
Oči so mu bile kalne,
noge nestalne,
zaganjal z leve se je na desno,
a držal mož se je — resno — —
In vpil je, bože, kako je vpil
in zmedeno sam pri sebi govčril:
„Hu, črv, kam si se zaril?
Atom — at6m, kaj sem ti jaz storil ?
Bolest neskončna — nič — seve —
Čuj, ljubica — — he hč hč!
Pijanec? Nikdar! Uh, to je življenje,
valovi srca, koprnenje, tepenje . . .
Proč, strani, pošasti — —
Ti, mesec, pa nehaj že rasti! —
Te sanje razkošne — ljubezen šepeče,
oh, kakšen šepet . . .
Brezdanje duše mrtev polet —
Opojna pi — pijača — hii sreče!
Ah, ah — — ha ha — — moj žarek!"
Prevrnil se mož je v jarek . . .
Postal sem in mislil: šment, ta mož je pa — dekadent!
M. O.
Socijalni pomenki.
(Piše dr. Ivan Ev. Krek.)