i Published and distributed under permit No. iq authorized by --^'i'tf iin " ^ mB^—~—•—r^Z?? Cleveland, Ohio. By order of the President A N 1 the Act of Octob 6th ^ th file t the Post Office of Postmaster General *» IL '""""'--'""'-'-'--'"-"......... "*". ^ HHHI ^H^^^^^fl^p ^^^HK^I ^■^HRI^^ V W^K ■ ISP4 ^fiimiiiimiiiiii ZIlIoLZZ^Ll „MIL 9 AMERICAN IN SPOUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Atttfrinfp|TOOttt?'' NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Usoda Reke še ni gotova, Italijanski vladi preti polom Poročila iz Pariza se menjajo vsak dan, in v teh dne- r vih je treba imeti veliko pre- c vidnosti, da se človek pra- ( vilno orijentira. Novice, ki r jih prinaša časopisje mnogo- c krat ena drugi naspiptujejo, s a časnikarska dolžnost je, i f- prinesti vse novice ki so na < \. razpolago. Zadnja poročila, 1 i ki so dospela iz Pariza, po torn Associated Press, govo- i rijo, da vprašanje Reke ni še i konečno določeno, a Frarrk 1 Simonds brzojavlja v poseb- i ni brzojavki iz Pariza, da je t Wilson privolil, da se Reka 1 najprvo internacijonalizira, 1 a potem podeli ItalijUMi j prinašamo novice tako kot i pridejo in to dela tudi vse I drugo časopisje. Nobene iz- i jeme ni v tem. s Pariz, 11. maja. Sem se po- j roča iz Rima, da če Italija ne ! dobi Reke, da bo sedanja laška vlada nemudoma padla, in na krmilo vlade pride Giolitti-Nitti vlada, ki je za J j zvezo z Rusi in Nemci in, za j J vojno proti zaveznikom. L Pariz, 11. maja. Vprašanje I f glede Reke med Italijani in j Jugoslovani nikakor še ni i rešeno. Najnovejši predlog < za rešitev vprašanja Reke ie 1 - da mednarodna komisija za i prihodnjih petnajst let gos- j .pedari v Reki, a potem po- i h stane Reka jugoslovanska. ]; Pariz,' 11. maja. Odbor zu-artjih ministrov zavezniških ržav se je včeraj podal na elo, da uredi vprašanje leje med Jugoslovani in ieho-SIovaki. Ravno tako e bo te dni rešilo vprašanje leje med Rumunci, Ogri in iehi. VILSON IN REKA. Washington, United Press 1. maja. Predsednik Wilson i Še spremenil svojega sta-išča glede Reke, glasom po-očil, ki jih je dobil državni ddelek ameriške vlade iz >ariza. Poročila iz Pajiza, i naznanjajo, da dobi Itali-[i leta 1923 Reko za stalno ist, je označil državni odde-ek ameriške vlade kot popolnoma izmišljena. Pred-ednik Wilson vztraja na tališču, da mora . biti Reka odeliena Jugoslovanom. fAKO SO SE ITALIJANI VRNILI V PARIZ. Pariz, 11. maja. (Poročilo Associated Press.) Sedaj je irišla na dan resnica o vrni-vi italijanskih mirovnih de-ggatov v'Pariz. Ni res, da ii zavezniki povabili itali-ansko delegacijo, da se vr-le v Pariz, ampak resnica je ia so Italijani sami se vrni-i v Pariz, brez vsakega po-abila in so zasedli svoje >rostore na mirovni konfe-enci, kot bi se prav nič n§. godilo. —p........... ^ Povelje zaveznikov, da aretirajo ex-kajzerja je dospelo na Nizozemsko. Pariz, 11. maja. Povelje zaveznikov, da nizozemska vlada izroči kajzerja zaveznikom, da ga sodijo, je dospelo v Haag, glavno mesto Nizozemske. Pariz, 11. maja. Nemška mirovna delegacija je odgovorila zavezniški mirovni komisiji glede nekaterih "pretrdih" pogojev v mirovnem paktu. Grof B^ockdorff-,Rantzau, . predsednik nemš-i} ke mirovne delegacije, je iz-f ročil francoskemu minister-skemu predsedniku noto, v kateri pravi, da so pogoji, |cakor so jih stavili zavezniki absolutno nemogoči, da bi' jih nemški narod izpolnil. Druga nota pa govori, da se r Nemčija pridruži Ligi narodov, če se spremenifo gotove točke v originalni pogodbi. i predsednik wilson i posreduje. Pariz, 11. maja. Predsednik Wilson je pooblaščen, da osebno posreduje med ugovori nemške mirovne delegacije in med odgovori, katere izročijo zavezniki Nem-Qemv Vsaka stvar, o kateri bi Nemci radi imeli pojasnila se predloži predsedniku Wil-sonu. NEMCI ŽALUJEJO. Berlinn, 11. maja. Socialistična vlada v _ Nemčiji je odredila, da mora vse nemško prebivalstvo en teden žalovati radi silovitih in "strašnih" mirovnih pogojev, ka: tere so zavezniki diktirali g Nemcem. NEMCI BODEJO gPODPISALL Pariz, 11. maja. Poroča Kse, da bodejo Nemci kljub {■vsem ugovorom in protestom k podpisali mirovno pogodbo, ; ker jim absolutno niC druze- - tM n- preostaja Če sedanja j^.ga ne pieuauij«. v^ , nemška vlada ne podpiše mirovnih pogojev, se boji za svoj obstanek, in bodejo najbrž neodvisni socijalisti pri šli na krmilo vlade. avdijenca pri wilsonu. Pariz, 11. maja. Grof Brockdorff- Rantzau, načelnik nemške mirovne komisije je skušal dobiti pri predsedniku Wilsonu osebno avdijeneo, toda predsednik Wilson je odločno zavrnil vsak pogovor z nemškimi mirovnimi poslanci. a mehikanci gredo iz rusije. Washington, 11. maja. a-meriška armada, ki se nahaja v Rusiji že od lanskega leta, bo transportirana domov najkasneje do konca junija, naznanja general March, načelnik generalne-i ga Štaba. 30.000 prostovoljcevI Washington, JI. maja. Do včeraj se je ^prijavilo že 30.000 dosluženih ameriških vojakov, ki so izrazili Željo, da bi šli radi v Francijo k okupacijski armad;. Za vsakega prostovoljca, ki se javi je oproščen en ameriški vojak od službe. AVSTRIJSKI NADVOJVODA ARETIRAN. Geneva, Švica, 11. maja. Nadvojvoda Evgen,n bivši vrhovni poveljnik avstrijskih čet na laški fronti, ki je dospel v Švico, da živi pri nekdanjem cesarju f Karlu, je bil od švicarskih oblasti aretiran in obdolžen zarote. Pri njem so dobili 67.000 kron in mnogo^pamfletov, v pet ustanovi monarhijo. Cleveland je podpisi nad $90.000.000 vsa Amerika $0.004.000.000 posojila In zopet je zmagal Cleve-and. Victory posojilo je pod-' lisano v polni svoti in še nnogo miljonov več kot se e -zahtevalo. Zadnji dan ,j v soboto so Clevelandčani iodpisali preko $25.000.000 ojnega posojila, tako da zna a skupna svota skoro ;90.000.000, ali devet miljo-ioy več kot se je zahtevalo. J raznih gledališčih so v so^ »oto prodali skoro $4,000.000 ojnnega posojila, banke so >ile kar oblegane od patri-itičnih Amerikancev, ki so akali, da lahko plačajo pa-ojilo vladi. Pa tudi Četrti ezervni distrikt se je moško drezal. Svota tega distrikta e bila $450^.000.000, toda »odpisalo se je nad petsto niljonov dolarjev posojila, /es ameriški narod je v za-Injem trenutku prišel na lan in zakladni urad v Wa-ihingtonu je bil kar poplavljen z brzojavkami iz vseh lelov dežele o podpisovanju )osojila. Računa se, da so Vmerikanci podpisali za en isoč in petsto miljonov do-arjev posojila več kot ga je 'lada zahtevala od njih, ali la znaša skupna svota nad est tisoč miljonov dolarjev Po je pravi lojalni, patriotism duh, kakor ga ne more jokazati nobena druga držaja nasvetu. To je objednem :adnje posojilo, da vlada po-ilača svoje dolgove. To poso-ilo bo vrnjeno ljudem v zla-u že tekom treh, a najkas-leje tekom štirih let. Veseli las, ker so Slovenci se dobro »drezali v Clevelandu. Mi imo vedeli, da se je na nje ahko vselej zanesti. —■ V Cleveland je dospel Wr. Walter Predovich, ki je >il eden izmed onih, ki so >rganizirali American-Jugo-;lav Relief. Na potu je v Washington po potni list, da se )dpelje potem s parnikom, ia katerega se vkrcajo živi-e za staro domovino. Mr. Dredovich bo spremljal po-iiljatev prav do doma in skr-)el, da se zaboji pravilno raz lelijo. — V nekem saloonu na E. S9th St. in St. Clair ave je iastal v soboto zvečer pre-)ir, ki se je končal z noži. 3va Slovenca sta bila okla-la, eden precej nevarno. Anon Erjavec je bil odpeljan v St. Clair bolnišnico. Nad sr-:em ima šest palcev široko -ano. On stanuje na 689 E. 159th St. Anton Baraga 15702" Sarar^c Rd. je bil >orezan po obrazu, ko je ;kušal Erjavca braniti. Policija je pozneje aretirala .ouis Kastelica, 1786 E. 47. >t. To je zopet en madež r naši naselbini, ko se ljudje }ri pijači napadajo, in to je udi eden izmed vzrokov, :akaj oblasti gostilne zapira-o, ker, ljudje ne znajo rabi-i mere in dostojnosti, am->ak pijani preko mere z no-tem kažejo korajžo. Trplje-ije in sramota je posledita. i — Neki "Truger" ponovno' kuša ustvariti razdor v Clevelandu. Piše kot raztrgan lohtar in rabi izraze, kot bi ijega ameriška vlada posta-rila cenzorjem italijanske po-ente. Ponovno svetujemo Prugerju naj miruje, če hoje sebi dobro, ker njegovim ►tročarijam se vsakdo smeje. Njegovo pisanje je^kotlcrik je razbil materiji lonec za mleko. Kadarljudje njega poslušali, sb Sli na lim, in tako se bo tudi jedaj zgodilo. Lepe ali grde lesede nikomur ne koristijdJniti ne škodijo, škoduje nam pa boljše-viška propaganlM,neizmerno. Chicaška orgartfflacija SRZ. kiss trudi razšflftti evangelij boljševizma po ^rosveti" in pa- srbska* krajBvina, ki je tako pri srcu fiugerju, naj se gresta oba s*£ini PROTI PRI-1 J zeiijo, aa di mesto .postalo neodvisno. Gregorin, Svegelj in Vo-šnjak so bili sprejeti od pred sednika Wilsona ter so ga in-1 formirali tekom dolge avdi-| jenoe o pravičnnosti našega i vprašanja. . . . Odslej bode- ! te redno prejemali kabelgra-1 me in članke. Avstrijska republika se ne bo zjedinila z Nemci. Mirovni poslanci v Pariz. _____^fecsn^^^^^H Dunaj, 11. maja. Avstrijski parlament je včeraj slovesno sklenil, da se nemška Avstrija ne pridruži Nemčiji. Objednem je bil izvoljen mirovni odbor, ki bo zastopal nemško Avstrijo na pariški konferenci. Vsi državni poslanci v parlamentu so bili enega mnenja, da bi bila največja blaznost od strani nemške Avstrije pridržiti se Nemčiji v očigled tako strogih in poniževalnih mirovnih pogojev, katere je dobila Nemčija. Za slučaj, da se Avstrija pridruži Nemčiji, mora podpisati iste mirovne pogoje kot Nemčija. Avstrijski državni kancler Ren-ner se je izjavil: "Avstrijsko ljudstvo mora trpeti za i grehe, ki so jih nAedili av-( strijski vladarji. Mi nismo ( nikdar želeti vojne in mi ni-| smo krivi, da se je vojna pričela. Storil bom svoje najbo-j Ijše, da dobi Avstrija boljšei mirovne pogoje." Socijalisti na Dunaju so| izprva svetovali, naj Avstrija ne pošlje mirovne delegacij je v Pariz, toda so zgubili pri glasovanju. Velika večina parlamenta je bila za mirovno delegacijo. Poleg Ren-nerja odpotujejo v Pariz še dr. Gueriler, od krščansko-socijatne stranke in dr. Schoenbauer od nemJke na- SS^'tLisU^O. Pariz H maia t Prebival- O J 1*L L."* * T| T' U riCU4ll3KC, M J» W 'V-. y J | \ rolske, glasuje c^nes s splošnim glasovanjem, ali najl se prebivalstvo Predarlške 1 pridružf Švici in tako odcepi l je približno 100.000 nemških | katoličanov. Švicarska vIm da se ni še odločila, ali naj sprejme te ljudi pod svoje o- % krilje, ker se boji, da bil nemški element bil premočai|f — Clevelandski peki se vra- J čajo na delo, potem ko so bt-li nekaj časa na štrajku glede nočnega dela. Nekatere 1 kompanije so zboljšale pla- ^ |Zveza v Clevelandu je teli dni dobila od državno zapri*! seženega izvedenca, g. Wl | . Coy sporočilo, da ima Zvezifl ; kljub veliki krizi, ki je pri- I zadela lansko leto članstvo radi influence, še vedno 1 i 103.8 procentov premoŽenja $ i toraj za 3.8 proč. več kot predpisujejo državna pravi- i i la za podporne organizacije. . ništvu Antonija ^krajfcfc!^ Kši*'SB iHIK^^^^^^I um rad? -m i osti in se je v ne**^ • i. i i 't "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAROČNINA: Za Ameriko - - - • $3.00 Za Cleveland po poŠti - $4.00 -ta Evropo.....$4.00 | Posamezna številka - - - 3e Vsa pisma, dopisi In denar nnj se poillja na "AraeriSka Domovina" •lift St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 JAMBS DEBEVBC, Publisher ' I-OWS / plRC- Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.990 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only ..........r~ ------i---------------------------- --------J— Entered as second-class matter January 5th 1000, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. _ IK? " NO..56. Mon. May 12. 1919. I KAJ BO SEDAJ. Mirovna pogodba v Parizu je dogotovljena, 80.000 besed te pogodbe se sedaj Študira, in tekom dveh ali treh tednov bo mirovna pogodba že podpisana od Nemcev, nakar pridejo na vrsto še Avstrijci, Mažari, Turki in Bul-gari, in zaključena bo uradno svetovna vojna. Mirovna pogodba daje Francozom ogromne prednosti, Anglija ima svoje velike dobičke od nje, a Italija ni pozabljena, tako so trije veliki narodi pod medsebojni pogodbi krasno izpeljali geslo "da se je vojna vršila v korist malih narodov/ Kolikor je dosedaj znana mirovna pogodba še ni ničesar znanega o nas Jugoslovanih, razven da je časopisje poročalo, da se je Orlando "podal" in da so zavezniki pri-, sodili Reko—Italijanom, katero, zasedejo leta 1923. Kaj pa je s Trstom, Istro, Gorico, Notranjsko in drugimi jugoslovanskimi kraji, o tem ni nič znanega, vse je zavito v mrak in temo. Nobenega glasu jugoslovanskih mirovnih paolancev ni iz Pariza. Usoda enega miljona Jugoslovanov ni ,znana. Dvoje jako važnih točk je, o katerih moramo razmišljati v tem trenutku. Prva je: Ali je bila priznana Lon-' donska pogodba kljub ugovoru predsednika Wilsona? Druga točka je: Kaj se je zgodilo z narodnim samoodlo- čevanjem? - ■ Odločitev pariške konference, da se /Reka podeli , k Italijanom je monster diplomatičjie zahrfctnosti in preva- , re> In ne samo to, ampak je tatvina izvršena nad malim < i slabim narodom v prid močnejšega. S tem aktom je pri- , ladjan silovit udarec v obraz demokracije, in mišljenje , I marsikaterega dostojnega č(oveka katerega koli naroda, < ine samo jugoslovanskega, se bo močno spremenilo, ko bo , § primerjal ta ukrep mirovne konference z geslom zavezni- , ; kov: V boj za demokracijo, za narodno samo-odločevanje ; in za svobodo gnilih narodov! ( Omenili smo že zgoraj, da ima mirovna pogodba, v , kolikor je bila izročena javnosti, rpnogo teme in skrivno- 4 Isti, in danes nikakor ne moremo natančno soditi in tolma- , lliti, kaj vse se skriva v njej. Ako so Italijani dobili Reko Iv resnici, in če so mirovni poslanci ameriške republike , podpisali ta pakt, tedaj so si prizadjalj ameriški mirovni č poslanci silovit udarec v obraz. Kajti Amerika je bila ona, ; ki je svetu oznanila, da noben narod, nobena skupina ljudi ne sme živeti pod vlado, katere si sama ne izvoli, vsak , i a rod mora imeti vlado, katero si sam postavi. To je bi-\o najvišje načelo Wilsona, in baš to načelo je bijo, ki je v povzročio revolucijo med malimi narodi, da je bil padec centralnih oblasti pospešen, in da se je yojna triumfinalno ; nehala zaveznike. . i Vprašanje je: Ali je Wilson hote ali nehote privolil, j *ja Italijani dobe Reko? In potem, ko je s posebno iz-| javo, katero je sporočil vsem narodom sveta, naznanil, da on ne bo nikdar pripustil, da Italijani dobijo Reko, ker je Reka življenske potrebe za Jugoslovane, in se brez Reke gospodarski napredek Jugoslovanov ne more razvijati. Dobro je, da stvar pogledamo še od druge strani. Kaj jjomeni to, da bo Reka pod upravo mednarodnih oblasti za prihodnja tri leta, a potem pripade Italiji? Ali je to mo-go če past nastavljena Italiji, katere se zavezniki niso mogli drugače znebiti, kot da so ji obljubili Reko v teku treh let? Tekom treh let se lahko marsikaj zgodi. Imamo pa rudi paralelo v tej zadevi. Berlinski kongres je dal pokroviteljstvo Avstro-Ogrski nad Bosno in Hercegovino leta 1878. Te dve deželi si je Avstrija pozneje prilastila, ne da bi imela pravico za to. Toda Srbija, ki je zahtevala omenjeni dve deželi, ni svojih pravic pozabila, in mirovna ionferenca je konečno obe deželi prisodila Srbiji, oziroma Jugoslaviji. * Nihče danes ne more vedeti, kaj so meje Jugoslavs Je Nekako meglenno vemo, da so Italijanom prisodili Trst Istro in konečno Reko. Kar se tiče Dalmacije, meja še m«ida zdaj ni določena. Kar se tiče Kranjske dežele, posebno pa krajev po Notranjskem, nihče ne ve, kako daleč sežejo Italijani. . Nemogoče je v teh razmerah misliti, da bi Wilson kdaj dal dovoljenje, da bi Italija si prisvojila enn miljon Jugoslovanov za svoje sužnje. Vsak Slovenec in Hrvat, ki pride pod italijansko vlado, lahko naredi križ čez svo; jo družino in narodnost. Njegovi otroci bodejo osrečeni z italijanskimi šolami in kulturo, in v 50 letih, če ne prej bo enn miljon, ali pa dva, manj Slovencev in Hrvatov. Eno vprašanje je še, o katerem tudi nimamo nobenega odgovora. Kaj je Srbija naredila, da reši Jugoslovane italijanske sužnosti? Ali je Srbija molčala, ko so prodajali v Parizu Reko in Dalmacijo Italijanom? Ali je kraljevina Hrvatov, Srbov in Slovencev z njegovim "veličanstvom" Aleksandrom pod mizo podala roko Italiji, ali se je naredil kak protest? Poročano je bilo zadnjič iz Pariza, da so zavezniki na mirovni konferenci priznali "kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev." Toda kje je ta kra-I ijevina, ozinroma kje so meje te kraljevine? V mirovni pogodbi ni označenega ničesar, in če je kaj označenega se to skriva pred občinstvom in javnostjo. Kar je pa najbolj važno pri vsem je to: Kaj porečejo naši ljudje in voditeli v stari domovini? Mi v Ameriki imamo lahko svoje prepričanje, mnenje, sodbo, pogovore, toda vse to je brez vsakega pomena. Niti enmiljondolarski niti stomiljondolarski fond nam ne pomaga, če ne bodemo delovali skupno z jugoslovansko vlado v stari domovi & Trlfatfift lOiitt -offcS lijSSifc ig**- fc,' '5 -saiS •* bš ni. V tem oziru je S.R.Z. naredilo najv&ji razdor med Ju- j goslovani v Ameriki. Stvar bi imela v*6 drugaCno lice, če i bi takoj od početka ne bilo Avstrijakov in socijalistov. i Prvi kot drugi so pobijali vsako gibanje, ki je šlo za tem, I da se preprečijo italijanske nakane, in da se organizira 1 narod proti Germanom in za svobodno Jugoslavijo. Eden j kot drugi, vsak po svoji pameti, je zahteval garancij, ra- i čunov brez krčmarja, bodoče meje države, katere sploh t ni bilo, a nihče ni bil za to, da„si skupno podamo roke in I vodimo eno borbo, edinstveno in skupno. In mi smo od 1 leta 1914 neprestano poVdarJali, da razcepljenega naroda < nihče ne bo upošteval, in precej grenka resnica je to, ki 1 prihaja danes vsakomur vedno bolj do spoznanja. Zavrt- i nik, Kristan in njih stični ljudje so storili silno škodo Ju- i goslovanom, Zavrtnik radi boljševiške propagande, kate- j h Amerika toliko sovraži. Kristan radi Marksovega nem- t Skega socijalizma, a Kerže nam je v spominu, kako je a- i gitiral/da Jugoslovani v Ameriki ne bi šli v boj proti ' Nemcem in Avstrijcem. Vse to nam je škodovalo na onih t mestih, kjer so pričakovali od nas strogo ameriški duh c in popolno priznanje principov zaveznikov, namreč te- i kom vojne. ti Toda vse to je manjšega pomena in ni konečno od- a ločilno, dasi je bilo vse to grda spaka v našem življenju j okom svetovne vojne. Odločilno bo Sedaj to, kar naredi- i ;c naši rojaki v stari domovini. Če se ne motimo, stojimo i pred velikimi dogodki, in naša krivda ne bo, če rojaki ne s bodo znali uporabiti te prilike. Wilson še ni spregovoril f konečne besede, tudi ameriška vlada ne, in Italijan, ludi s vsemogočen. Treznost, premišljenost in dostojno za- š Jržanje, vsega tega nam je sedaj najbolj nujno potrebno, r Ko bodemo enkrat na čistem, in če zvemo, da je resnica, 2 da so Italijani zasedli za stalno in za vselej celo naše slo- f venske kraje na Kranjskem, tedaj se prav nič ne bodemo r pregrešili proti ameriškim postavam in gostoljubnosti, Če r bodemo s silo in orožjem zahtevali vse ono, kar nam gre S po božjih in človeških postavah — našo rodno zemljo! In bojimo s , da bo moral Italijan še enkrat poskusi- j ti jugoslovanske trde pesti, predno se bo naveličal ropati £ Žal nam je le, ker mirovna konferenca ni upoštevala pra- t vice napram Jugoslovanom in bo morala zopet kri doka- s ?ati resnico. z Toda, bolje je biti mrtev kot pa suženj. Bolje pasti v 1< ooju kot pa biti hlapec italijanskega kraljevega veličanst- p 'a- . j 'f| r ---JLr^ ( VESTI IZ STARE DOMOVINE. I Maribor. — Nadutost naših meščanov. Neka kmetica gre z jerbasom na glavi zvečer ob pol sedmih v temi čez dravski most. Tik pred njo gredo tri dame in en gospod. Hipno, menda nalašč, se ta "gospod" ustavi, kmetica se v temi zadene v njega, jerbas zdrkne z glave in dragocena vsebina: mleko, sir, in jajca leži raztrešena nna tleh. Dobrosrčna kmetica je bila namenjena s temi darili k sorodniku v mesto. K škodi je pa dobila od te nobel gospode še zasmeh in psovke, kakor: "Windische ko bi se pač bil omenjeni gospod (prav nizki železniški uradnik) hudoval, če bi se bilo njemu to pripetilo. Pa se 5e mogoče vidimo. Pobrežje pri Mariboru. — Dne 26. marca smo pokopali našega župana g. Franca Rojko. Bil je šele 57 let star ter ga je pograbila španska bolezen. Bil je rodom Slovenec, kljub temu pa naš politični nasprotnik, pač pa ni bil v narodnem oziru nesr trpen. Udeležba pri pogrebu je bila kljub slabemu vremenu velika. Sv. Jurij ob Pesnici-— Pri nas je bil slovenski shod. Bil je to prvi slovensko-na-rodni shod v naši župniji. Obiskan je bil prav dobro.. Ljudje so z največjim zanimanjem sledili besedam, s katerimi jih je podučeval in vspodbujal prof. dr. Hohnjec Spoznali so, da je Jugoslavija tudi za nje rešiteljica. Govorila sta še tudi domači župnik F. Špindler, ki je zuper krivično in nasirno postbpa-nnje Italijanov na slovenski ?emlji predložil resolucijo, katero so vsi z odobravanjem sprejeli, in domači u-čitelj Robnik. Nekateri po-suroveli nemškutarski poba-lini so hoteli motiti zborovanje z nemškutarskimi klici zoper Jugoslavijo. Namena niso dosegli. Dobili so odgovor, kakor jim gre. Za svoje počenjanje pa se bodo morali zagovarjati kje drug-e., Ptuj. — V Ptuju in ptujskem okraju, posebno v Ster-nišču je mnogo vojaških barak in vojaškega materijala. Kakor slišimo, so razšijrene govorice, kakor da bi se nameravalo barake nekemu ži-iu pod roko prodati. Vse te vesti so popolnoma neosno-vane. Kaj se z znjimi zgcdi bo odločila Narodna Vlada v Ljubljani. Narodni Svet v Ptuju ni upravičen glede . .. ... barak in drugega materijala samolastno odločati. Pač pa bo strofjo pazil, da ptujski okraj pri svoječasni proda i barak in f materijala ne bo oškodovanj Kar pa pride na prodajo, se proda na javni dražbi ali pa tako, kakor bo odločila Narodna Vlada. Naprave v Sternišču pa hočemo ohraniti in uporabiti tako, da bo ^to.vprid našemu kraju. Hajdina pri Ptuju. — Napovedano zborovanje se je izvrstno obneslo ter je bila društvena dvorana do zadnjega prostora polna zavednih in radovednih zboroval-cev, katerim sta dr. Fermevc predsednik Narodnega Sveta ,v Ptuju in poslanec Breij-čič, vod a okrajnnega ptujskega zastopa, temeljito in ob širno pojasnila sedanji pologa/ ter klicala k redu, slogi n bratski ljubezni, ki mora bitf močna vez med Srbi, Hrvati in Slovenci v novi: držaw vi Jugoslaviji. Enoglasno in z velikim navdušenjem in odločnostjo je bila sprejeta resolucija da navzoči zboro-valci pozdravljajo ujedinje-n.je bratov-—Srbov, Hrvatov ,n Slovencev v eno skupno državo, z ogorčenostjo pa protestirajo proti nasilnemu zasedanju naših' pokrajin . od italijanske vojske ter prosijo ententne države kot za-sčitnice pravice in trajnega miru, da se nam: prizna in vrne naša jugoslovanska last. Luknjo v vodo*— Luknjo v vodo so napraviti Nemci - i nemčurji, ki so mislili kdo ve v kako zadrego rtas bodo i spravili, ako ustavijo delo , v Mariboru. Doeepli pa so ravno nasprotno. Železnica vozi vzlic temu, pošta funk-• cijonira in vse gre lepo tudi - brez Nemcev. Nfso mogli ■ nam bolje ustreči, kakor s ■ tem Štrajkoro. Tako ima na- - ša narodna vlada lep vzrok, > da napravi tudi pri železnici 1 in pošti čisto mizo, kakor je > >e napravljenna po večini - drugih uradov. KOROŠKE VOJAŠKE - TOLPE NA KRANJSKEM. Maribor, 21. marca. — - V zadnjem času so se razvili . na Soboti ob koroško štajers-5 ki meji dogodki, ki jasno o- - svetljujejo vso mizerijo, ki - vlada med našimi severnimi 5 j mejaši. Vedno smo trdili, da - se ni zanesti n» nobene do-i govore in pogodbe z naši-/ mi sosedi, pa se naj te skle-1 ne jo še tako veljavno na vi ez. Držijo se jih ne, ker se jih ne morejo. Nimajo oblasti nobene thoči več nad temi desorganizirammi vojaškimi tolpami, ki počno kar koli hočejo. Edino sila in pripravljenost našega vrlega vojaštva zadržuje te tolpe, da se ne valjajo po nnaših krajih irt ne uničijo vsega, kar se sploh da uničiti. Podivjanost, boljševizem in lakota tirajo te ljudi k dejanjem, ki so usodepolna za njih in za tiste nesrečne kraje, kamor pridero. Odgovor-j nostj za nnjihova dejanja pa. noče prevzeti nobena oblast. | Tako se sedaj hoče odkrižati. teh neljubih posledic tudi! celovško vrhovno poveljstvo, češ, da so napadli označeni orožniško posadko in vojaško patruljo na še nepojasnjen način. Štajerci se zgovarjajo na Korošce, Korošci pa na Štajerce. Delalo se je pa sporazumno. Napad je bil skrbno pripravljen in so se ga udeležlii koroški in štajerski vojaki, ki imajo medsebojno telefonično zvezo. Seveda je šlo tem tolpam par prenapetih domačinov na roko, katerim je ljuba naša aprovizacija, ne pa naša vlada. Našim orožnikom in vojakom se seveda ni dobro godilo med temi tolpami, kakor pripovedujejo sedaj, ko so se vrnili. Napadli so jih zgodaj že v temi in se vrgli kakor izstradani volkovi naj prej na vsa živila, ki jih je i-mela posadka pripravljene. Oropali so jih vesga. Potem so jih pa bili, pljuvali in vlačili od Poncija do Pilata, da so jih privedli v Celovec. Ni čuda, da se brani celovško poveljstvo prevzeti odgovornost za takšna divjaštva. Kje pa so dobile tolpe strojnnice, čemu so odvedli ujetnike v Celovec k poveljtsvu, če ni v nobeni zvezi z napadi? Če-gava pa je bila posadka, ki je imela Soboto zasedeno s strojnicami? Vrli stotniji mariborskega pešpolka in njenemu povelj-nšitvu pa gre posebna zahvala, da je očistila Soboto teh tolp. Napad od naše strani na Soboto je namreč vsled terenskih težkoč silno težaven, obramba nasprotnika pa zelo lahka. Dotičniki, ki poznajo te kraje, so se naivnost čudili, da je bilo vr-emu vojaštvu mogoče premagati toliko ovir v tako kratkem času. Tudi zdaj je aprovizacija čet silno težavna, ker se nahajajo čete visoko v hribih, kamor vodijo prav slaba gorska pota. Toda kljub temu pa se vrši prav redno. -Mnogo Sobotčanov je zbe-*.alo v sosedne kraje. Tudi na naši strani jih je več, ki sedaj preklinjajo Nemce in dotične hujskače, kateri so njim nakopali na vrat vojaštvo in vse sitnosti in škodo, ki so združenne z vojaškim zasedenjem kakega kraja. .Niti koščka naše zemlje.-Liubljana, 12. marca. Jugoslovanski klub je izvolil tri člane, dr. Pogačnika, Smo-deja in dr. Šimraka, da stopijo v stik z zastopnniki ostalih khibov, da se o priliki konstituiranja« zbornice priredi manifestacijska seja, ki naj vsemu svetu pokaže, da nočemo prepustiti sovražniku niti enega koščka naše zemlje. Vsi ostali klubi so sprejeli predlog Jugoslovans kega kluba. -o—- Odkod prihaja pleša Kot je znano, se naliaj.i med IjniUmi čimdalje več plešastih ose*). Rami strokovnjaki, zdravniki in drugi so študirali že na tisoče načinov, kailco bi preprečili izpadanje Las. Toda do sedaj so bili vsi poskusi zaman. Dru-zega uspeha ni bilo, kot da so razni lekarnarji zaslužili nekaj denarja otf prodaje vsakovrstnih zdravil za lase. Precej jih »je ici vzdihujejo, da so že stotine {folarjev zapravili, pa nimajo druzega Jcot gladko glavo Ifrrez la*. Vsi ti, siromaki se lahko potolažijo z izjavo priznane avtori- , • a . , ■ I tete v vprašanju rs^adanja ta? - pride kmalu' ča«, ko bo las. na i - glavi kmalu popolnoma zmanj- - kalo. Dr. Krpinajer pravi, da so : r ti lasje nepotrebni preostanek iz 1 prvotne dobe človeštva. Dr. 1 1 Knomajer pravi: 'tt,asje so postali nepotrebni. Daničs jim I ipovsod preti nevarnost. Tekom , tisoč let bodejo ivsi naši .potom-. ci plešasti, in "Lasje na glavi se , . bodejo smatrali kot nekaj div-_ jaškega, kot ostanek barbariz- , j ma."'Toraj izgleda vise, (dla v ( resnici ni nobenega zdravila , I proti plešam, in oni, iki se danes I norčujejo drugim radi pleše, :bo- ( j dejo iv kratkem sami dobili isti j' prazni okrasek glave. I Ženskam se pa ni treba baiti zgube las. Ženski lasje so štiri- ! krat daljšf od moških, in bi vze- ; " To štiritisoč let prefdlno ženske 1 agufoe (folge lase. [ — Važno naznanilo vsem ' j onim, ki hočejo postati dr- \ j žavljani. Večerna šola za državljanski pouk se nepreklicno vrši do 18. junija, na kateri dan se s poukom pre- < neha in se zopet odpre 2. 1 " septembra. Če bi slučajno 18 < r junija bilo še precej kapdi- 1 datov za državljanstvo, tedaj ; 1 se bo tekom mesecev julija 1 in avgusta vršil pouk enkrat j na teden. Uredništvo svetuje I " vsem onim, ki hočejo postati 1 ] državljani, da se sedaj ne-" mudoma vpišejo v šolo in i- ! } tnajo še pet tednov časa, da se naučijo vsega potrebnega, f Vstop v šolo je vsakomur svoboden, brezplačen. Ne odlašajte, ampak vpišite se nemudoma. Vpisati se ne morete nikjer drugje kot v šoli, ki se vrši v pondeljek, torek sredo, v četrtek in v petek zvečer točno ob en četrt na osem. Vsak izmed učencev mora do 17. maja imeti prošnjo spisano za 2. papir. Ljudem, ki ne obiskujejo naše šole, se ne spišejo prošnje, kajti od sodnije je povelje, da mora vsakdo najprej v šolo. Šola se vrši v Public Library, 55. cesta in St. Clair ave v poslopju, kjer je Lake Shore banka. Držite se teh navodil in prihranite si sitnosti sebi in nam. Ne vprašujte za pojasnila pri nas, pridite v šolo, tam je prostor da se vam postreže. POZOR! Priporočam Že Sloven-cem, da prodajam vsakovrst-ne farme, male ali velike. V " okolici je že več Slovencev, lahko kupite farmo ali pa * zamenjate za hišo v mestu. Kdor želi kaj tacega, naj mi piše, pa pridem po vas ,do kare ali pa do vas. Se priporočam Louis Somrak, R.F.D. No. 2 Thompson, O. / <59) I Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. • Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti. Pišite za nadaljne informacije slovensko ali, hrvatsko. J. B. MIHALJEVIC, upravitelj inozemskega oddelka. ....... 1 . j 1 ' ......... ..........-..... ......... WSmwmmmmA IT AMBULANCA. S l^yC-) Zavsaki slučaj iHFrcčc uli bolezni, i (j'itrcLujirte |§| V^J;* amhulanca ali l>ol ifSki voz, pokličite katcrkoli ^ t —^ telefon vsak fas. po nofi ali po flneyu Mi vedno HS| > fuje in o in odgovarja tiio telrt< u. ker zvoni ▼ hiii ' 1 PRiNfFTON obenem Ako vam operator trie. fin *c ne ogla- Kg? : ■•»nvuvn sim , ne vriemite, zahtevajte supervisorja, in do-bite odgovor od nas takoj. j ANTON GRDINA g lOOl 6127 St Clair Ave. Cleveland, O. H ..... ......... i.. ..... ——-- ........................................................................................... _______ Cistenje in likanje oblek, j DOBRO DELO: NIZKE CENE: Moik« obleke.................$1.25 2«aafc« kikij«.....................50c Moške luknje...... .......$1.25 2eneke *>!*• »ki**.......$1.25 Jepiii ■ ..................... 50c 2*»»ke obleke.................$1.50 The Damm Dry Cleaning Co. Princeton 790 2381 E. 62 ST. Cwfield 2050 A- J. DAMM« poslovodju | |,|,| II I H"t"H">»4 II »»♦»#♦•»!< I III 1 IHH 1 H-WIIIIIUf MI PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE PREKMORS- < KE PROGE V EVROPO. J Makranczy Bros. Notary PubIk- : 2815 Lorain, ave. Cleveland, O. HHfM I l I H1»++-H'lH 1 >i*-H*■!■ ■!■ iti 1 ■!■ I I I t I I < 1 1 | |..j» _ irt— ■ - .......... . i - i ., „-i j ■■ J. S. Jablonskil S ^^^H SLOVENSKI FOTOGRAF. | 6121 ST. CLAIR AVE. H Izdeluje slike za ienitbe in družinske slike, otroške 01 •like, po nai ovejši modi iti po nakih crauh. Za fH C ' flU-OO vrednostnih «Hk (en ducat), naredimo 3fl I H9HH eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. • B , ŠH ■ ""■-,■ As t r. Ji I . V i .j... r:J H I THE AMERICAN lUGO-SLAV RELIEF □ lllu /HTlCdlltAll JUUU-OJU/if llXujftlji U -i-—-M-. ■■■ ---i----- ■ --- » '■■ ■ i ■■ i ■ ii i. i »i i ■ i .............MI* ii i ^r............»i | nabiralke članice od "zveze jugoslovanskih žen in deklet i v ameriki. ! 8i»Hi»«fmrmn»nHi»iiilll«»KlimilimTnll Člani in članice S.N.Z, in Zveze Jug. Žen in Deklet so po vseh slovenskih naselbinah vestno in požrtvovalno vrSili svoje dolžnosti tekom kampanje v podporo jugoslovanskim sirotam potoifc American Jugoslav Reliefa. Osnovali so posebne odbore*.ki so imeli nalogo, nabirati ? prostovoljnne prispevke pri naših rojakih ii^ pri Ameri-Jcancih, ki so prijatelji Jugoslovanov. Na ta načinu je bilo omogočeno, da je bila od strani Slovencev poslana znatna svota na glavni odbor Am. Jug. Reliefa v New Yorku; S.N.Z. je v tem oziru storila in doprinesla več, kot katerikoli druga jugoslovanska "organnizacija, več kot Hrvatski Savez, ali Srbska Narodna Odbrana ali katera podpornih organizacij. Največjo delavnost pa je razvilo ravno slovensko rtarodno ženstvo, ki je vedno pripravljeno pomagati in žrtvovati, kadar gre za pomoč trpečega riaroda. Tudi mlada podružnica S.N.Z. v Aurori, 111. je poslala znaten dar tamošnjih rojakov newyorškemu Reliefu v lajšanje lakote in pomanjkanja v starem kraju. Dasi je slovenska naselbina v Aurori majhna,.so vendar navduše-' ni Člani podružnice nabrali nad sto dolarjev za American Jug. Relief, katero svoto so poslali naravnost na glavni urad v New Yorku. V naslednjem navajamo imena darovalcev, kakor tudi imena nabiralcev, katera so bila sporočena Zvezi Jug. 2en in Deklet v.Clevelanndu. Nabiralna pola št. 76, Josip Fajfar, nabiralec, Aurora. 111. Franc Gorenc $5, Antonija Gorenc $5, John Križaj $1, Andrej Žakelj $1, Josip Kocjan $2, Josip Fajfar $1, J Marija Fajfar $1, Jakob Bjertoncelj $1, John Novak $2, 1 Frank Jamnik $1. — Skupaj $20.00 1 Nabiralna pola št. 77. Josip Fajfar, nabiralec, Aurora, 111. 1 Jernej Verbič $2.50., Marija Verbič $2.50, Martin Za- 1 gore $1, Anton Jeraj $1, Karolina Jeraj $1, Alojzija Kal- 1 čjč $1, Jernej Verbič $1, Marija Verbič 1. — Skupaj $11. ž Nabiralna pola št, 78. Josip Kocjan, nabiralec, Aurora, 111. ( Društvo sv. Jan, Krstnika, št. 11. KSKJ $15.00, Jos. Jakoš $1, Ana Jakoš$l, Ana Novak $1, Ana Novak $1, I- ; van Vene $1.50. —• Skupaj 20.50. Nabiralna pola št 79. Frank Gorenz, nabiralec, Aurora, I. Josipihna Vesel $1, Anton Kranjec $2, Frančiška 1 Kranjec $1, . John, Prapernik $4, Helena Prapernik $1, 1 ■ Marija Prapernik $1, Valentina Prapernik 50c. Mihael * ^Prapernik $1. — Skupaj $11.50. J ) Nabiralna pola št. 80, John Novak, nabiralec, Aurora, 111. \ Anton Žefr^n $1, Tomaž Blažič, $1, Terezija Blažič SI, Nikolaj Oberman $5, Terezija Oberman $5, Janez Dor- ' nik $1. — Skupaj 14.00. Nabiralna pola št. 81. Josip Fajfar, nabiralec, Aurora, 111. Marija Sikor $1, Gaspar Ahačič $1, John Ramuta $1, * - Ana Ramuta 3Dc., Helena Zelenšek 50c., Jos. Pregelj $5, Julija Praprotnik $1, Anton Zupančič $1, Ivana Zupančič $1. — Skupaj $12.00. , Nabiralna pola št. 82 Frank Gorenc, nabiralec, Aurora, \ Marija Kovačevič $2, N.P. Kramer 50c., John Go- ; rrnz $5, Karolina Gorenz $5, Alojzij Kocjan $5. Skupaj 1 1 VI 7.50. " • - s Dar zavednih aurorških Slovencev American Jugo- t t lav Reliefu znaša toraj skupno $106.50. Hvala vsem po- £ ;.rtvovalnim'rojakom, k; so prispevali za ta plemeniti na- c , man ter naj bi jih posnemali rojaki tudi po ostalih slo- i enskih naselbinah! [ ---. . -..__■.-_-. — . — . ______ ' r GRANATO JE KUHAL Philadelphia, 11. maja. 30 letni Harry Robbins je pri- 1 nesel s francoskega bojišča ( I 75mm francosko granato, ( i katero je dal v ponev vrele 1 vode, da bi odstranil para- > j tin, toda granata je eksplo- 2 dirala, ubila vojaka, ranila r njegovo ženo in porušila 1 stanovanje. j ,KAKO SE DAJO "TANKF ] It tlPORABITI. S I Washington, 11. maja. Ne- r j ki prebivalec goratih krajev r J v Kentucky bi rad dobil od I f/ vlade "tank" da bi končal - Gvojo domaČo vojno. Slišal s je, da je vojna v Evropi končana in sedaj želi tudi on ? LHcončati svojo doma. Pota v 1 p njegovem kraju so slaba, L njegov konj je star in poča-u sen, zato ni čuda, da pride p [ večkrat pozno ponoči domov v W nakar mu boljša polovica na- n redi "ljubezniv" sprejem, n I' Zato je hribovec pisal vladi a v Washington sledeče: "Sli- k Šal sem, da tanki lahko vozi- y jo tudi po najslabših potih, h radičesar prosim, da mi via- s da pošlje en tank, da lahko n vsak večer pravočanso pri- g dem domov in živim v miru $ I s svojo ženo." 6 ' — Ker je "najdel" v neki C steklenici pive par kosov -stekla, toži Adrew Schurger Gund pivovarno za $50.000 n J "nagrade" za najdeno steklo. * Kadar kupite kake potrebŠCi- k ne pri kakem trgovcu, kupite le v tedaj, če ste videli oglas v na- ki šem listu. Ako g« ne vidite, po- s< 1 vejte takemu trgovcu, da naj p< oglašuje v listu, ker sicer bo- d< dete kupovali pri trgovcih, ki st ^BjyaSim denarjem pomagajo g; NAZNANILO. > Podružnica dr. Janez Ev. Krek, št. 1. SNZ. Cleveland, O. vabi vse svoje člane in članice, da pridejo na prihodnjo sejo, ki se ima vršiti v sredo 14. maja, t.l. ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair ave. Ker so zelo resni dnevi za Jugoslovane, se vse člane o-po^arja, da se v jako lepem številu vdeležite. Imamo več novosti na dnevnem redu. Ž narodnim pozdravom, Frank Hudovernik, tajnik. Zgubil se je sveženj ključev. Kdor je našel naj se oglasi v našem upravništvu in dobi nagrado. (58) POZOR, ROJAKI! Ker bo skoro vsa Amerika postala suha, sem se jaz naveličal trgovine, zato sem se namenil trgovino* prodati, ne morda radi slabe kupčije, ampak ker bi rad vodil samo krojaško obrt. Ako kakšnega Slovenca veseli v Clevelandu ali v drugi državi, naj se oglasi ali piše. Prodajal- ! na je samo z moškim bla- ; gom. Promet od $24.000 do ' $28.000 na leto. Jos. Gornik, , 672 E. 152nd St. Cleveland, , p (ep: V uredništvu "Ameriške Domovine" dobite knjigo "Kako ; se postane ameriški državljan". 1 To je edina knjiga te vrste, na J katero se lahko zanesete, da je j1 v njej popolnoma vse pravilno, j -ker je knjigo potrdila zverina sodnija v Clevelandu in jo pri- N poroča vsem Slovencem. Tu dobite vse postave o državljan- : stvu, celo ameriiko ustavo, pro- j glas ameriške neodvisnosti, vsa vprašanja in odgovore, katere morate znati, Se hočete postati I ^ ^ POCENI NAPRODAJ ■ : s? v. " •> ■ ■ f , : s ■ 't hiša 6" sob na stop 125#, Shore Line, 18600 Chicka-! saw ave. prva hiša na levi ! strani ceste. Velik lot. Cena ! samo $2900. Takoj $1000 jj drugo na obroke. Odprto jj vsak dan zvečer od 6. do 8. in ves dan v nedeljo, dokler et ne bo prodana. C. A. Gard- 10 ner, stop 127^ Shore Line. Bell Tel. Nottingham 170, a- Cuy. Tel. . (57) iti —l-UL ri_ Naprodaj je Maxwell av-tomobil za 5 oseb. Avtomobil na je v dobrem stanju in se pro->w da poceni. Vprašajte na 1161 sC( E. 61 st. St. (57) H POZOR DEKLETA! aj Ve neveste, vam naznan- 1 jam, da imam veliko zalogo 2 najnovejše mode krasnih po-' ročnih oblek, za neveste in U tovaršice ter vse druge po-a* trebščine, lepe vence tančice j. in vam na dan poroke po-j Šljem domov spletalko las, IL da vam postreže. s* Nadalje , se priporočam jI splošnemu občinstva za nakup vsakovrstnega blaga, j Ravno sedaj sem dobil veli-ko zalogo oblek z žeketom j in vsake vrste "dresses" ter ej sukenj, suknjiče za male deklice do 16. leta. Imam lepo d zalogo finih moških srajc jji kravat in vso opravo za de-r lo. Vsakovrstno moško spo- dnje perilo. Se priporočam ,, ANTON ANŽLOVAR i 6202 St Clair ave. (Fri 61) s! RteE naprodajT Hiša za 3 družine na Bonna ave. Cena $5600, samo a. $2000 takoj. Hiša za 2 dru-zini na E. 63rd St.cena $3600 aj Hiša z 11 sobami na 43. cesti, cena $3500. Hiša na > 61. cesti, 10 sob, lot 62x140, > dve garaži, škriljeva streha, a- cena $6500. Hiša za dve dru- > žini na 53. cesti, cena $4400 Hiša na 63. cesti, za dve - družini, kopališče, furnace, cenna $3500. Hiša na 64. z. cesti, 13 sob, dvoje kopališč, \ škriljeva streha, cena $7000, n takoj $2000. Tri hiše na 66. i- cesti, cena $9400. Takoj ti $3000. Hiša s 13 sobami, lot 40x140, na 61. cesti, cena $5200. Dve hiši na Norwood Rd., ena z 9 sobami, druga a s 6, cena $7200, Hiša za 1 >- družino nna 76. cesti, cena n $3400. Hiša za 1 družino na C 77. cesti, cena $3500. Imamo l Še več drugih hiš na razpo- . lago. Za podrobnosti se obrnite na 6106 St. Clair a. Sešek in Meh, ... ^ zastopnika zemljišč. (57) u OBČINSTVU NAZNANJE s ) Proda se vsa hišna in ku- t - hinjska oprava, in tudi ena krojaška miza in šivalni a stroj ter še več drugih stva-" ri. Frank šuster, 5351 St. e Clair ave. (57) c ■ -naznanilo:--j * Tem potom naznanjam s ~ vsem delničarjem, direktor- s ' jem in zastopnikom društev s ' da se vrši polletna seja dru- t ' žbe "Slovenskega Narodne- " ga Doma" štt 2. v nedeljo, 18. maja ob 3. uri popoldne ' v prostorih šole sv. Lovten- ca. Ker se bo na seji odloče- c [ valo, za prostor stavbe S. N. 1 . Dom št. 2. zato je vaša dol- 5 , žnost, da se gotovo udeleži- ^ . te in nam poveste svoje ide- 1 1 je, da ne bo potem kakega $ • nesporazuma. Z bratskim po c Izdravom t 11 Frank Locniškar, tajnik. J . '3583 E. 81st St. (58) J 1 Lepa soba se odda v na- ii " jem za dva fanta, brez hra- 1 ne. 6123 St. Clair ave. zgo- [ raj, soba št.4. (58) - i Soba se odda za 1 ali 2 o MMMMM i i Zdravje družine l Je najdragocenejši zaklad in bi ga I 3 bilo V6led t«ga tr»ba varovati zelo oprezno napram vetra izpostavlje-> mm boleznim* Po prvih znakih oslabelosti naj ei bo žulodca* jeter , ali drobja, vzemite : Several Balsam of Lile 1 (Severov livljensld Balzam), ki ie dobro poznan tonic za prebavo in i gre naravnost za vzroki, ki provzro-I čaj o sitnosti in odstranijo komplika- < 1 cije. Deluje na jetra, omogočile , njih delovanj« in konča neprebav-ljanje. zaprtje in diepepsija Na pro- ! j f daj v vseh lekarnah. Cena 86c. J C ^ AU ČAKATE? Čakal bom, dokler me ne bo bolelo, ta izraz se dostikrat rabi, kar se tiče zob. Ali vi čakate, dokler pogori vaša hiša, predno jo pustite zavarovati? Kadar zboli vaš otrok, ali čakate, da u-mrje, predno ppjkličete zdrav nika? Ali čakate januarsko mrzlo vreme, pfedno kupite J zimsko suknjo? Ne čakajte ' 1 tolio Časa, doler vask boli. i Dr. F. L. Kennedy, zobo- 1 zdravnik, 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Uradne ure od 9-12, in od 1 1-5. Govorimo slovensko. r (X-1-24) r — . ■ I ■■ MSfll II * ' fs 2 S C 1 v % « National Drug Store t SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair avt. hi 61. ces- ! ta. Š posebno skrbnostjo izdelu- I jemo zdravniške predpise. \ ^ /.alogi imamo vse, kar je treba 1 v najboljši lekarni. i m ■ ee . i l/wQ r ' • Dr. J. V. ! i ŽUPNIK,!^ SLOVENS »f j i, ZOBOZDRaVNIK, f 6127 St. Cltir Ave. & ' Knaueovo posl pic nad Grdi- ft novo trnovi o. J 3 ; Najboljše zobozdrav- ? ■ niiko delo po niz- [ kih cenah. ^ J I Uradu« are: od 8:30 sjutraj do ? v 8:30 sv«e«r. V (1 ——— i mtm— f , Liberty bondi M ' i* « pl*£ilo pola« TN»iti. f Sprejmeta se dva fanta na stanovanje s hrano ali brez. 6025 Bonna ave. (56) Soba se odda v najem za l< 1 fanta. 1171 E. 61st St. (56) 1« Slovenka, dobra kuharica dobi takoj stalno in dobro ( delo v slovenskem hotelu t Delo dobi tudi Sfovenka za spIoSna hi§na dela. Oglasite p se v hotelu Serschen, edini . slovenski hotel, A. Serschen 694. E. 152nd St. Collinwood d ' _J56) g NAPRODAJ SO HIŠE: C Hi§a zidana za 4 fužine, ? cena $9600. Hiša zidana za 4 družine, cena $10.500, hI- l? §a za tri družine, cena $4000 Dekle dobi dobro delo In vi ŽEN1TBENA PONUDBA. Vdovec, star 39 let s tremi otroci najmlajši star 5 let, starejši pa 11, se želi sezna-. j niti s pošteno Slovenko, sta-' i ro od 30 do 38 let v svrho ženitve. Imam hišo, ki je plačana in nekaj prihranjenega denarja. Če katero veseli, naj bo dekle ali pa vdova, naj mi piše pod šifro: T. M.! Box 15. St. Clair ave. 6119.; Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe se bodo vpostevale. _(55) Naprodaj je hiša, jako po ceni za gotov denar. Moderna hiša, 8 sob, na E. 74 cesti. Velik lot, voda, gorkota, garaža. Pokličite Eddy 4649 _(56) Naznanjam, da imam v zalogi najboljše šivalne stroje in to "SINGER ŠIVALNE STROJE" katerih nobeden drugega 6 izdelka šivalnih strojev ne pre- ^ kosi v šivanju. j j Dajem jih tudi na lahka od- jj plačila in sicer po $2.00 meseč- J no ali za gotovi denar v devet- J desetih dneh časa za plačati. J Toda ne pozabite pa tudi, da po- 4 pravljam vsake vrste šivalne ! j stroje od $1.50 višje, ter tudi ! kdor želi zamenjati stari stroj | J za novega, vedno vzamem stari J stroj v račun na novega. Toraj gospodinje kakor tudi ' dekleta, ako želite' imeti trpe?-ni šivalni stroj, zglasite se pri J vašem Slovencu RUDOLF PERDANU 6026 St. Clair ave. t »» M H M ii Dr. S. Hollander, \ zobozdravnik :: 1355E.55A St.vt* St. Clair i: ; Vstop na 55. cesti naj lekarno :: Ure od 9. z ju trn j ;; do 8. zvečer. ;; ■r ; Zaprto ob sredah pop. ;; ;: tud< v nedeljo zjutraj. • « < k 'j*•J' "B*"I""f* 'I 'J* I111 H11!"!*1! 'I1 POZOR! PLUMBINcP Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem e oglasite pri vašem sta- t rem, dobro znanem prijate- 1 Geo. A. Lorentz, . i 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna I popravila, postavljam kopa- | iišča, vsakovrstne sinke, boi- E lerje na paro, za vročo vodo B roilete in najnovejše vrste 1 for nese. CENE NIZKE IN DE- I LO GARANTIRANO! -Bell Phone Rosedale 5224 r Princeton, 13v!9 W. (x25) PRODAM Jve hiši in prazen lot na vogalu, pri slovenski cerkvi v "ollinwoodu in en aker ze-nlje s hišo v Nottinghamu. 4iše so leto stare. Več se po-zve v upravništvu lista. (May 7&16.2330, jun. 6.) NAZNANILO. članom dr. .Ribnica, št. 12 >DZ. se naznanja, da se go-ovo udeležijo seje 15. maja )b 8. uri zvečer v navadnih xrostorih S.N. Doma, Vzrok temu je, ker je na dan red-le mesečne seje društveni iz- ^se brate obvestiti pismenim j ^ j razprodajaI m PRAVEGA CALIFORNIJSKLGA j VINA |j MODIC-U I n 6201 St. ClaŽr Ave. % L Na drobno in debelo j l Samo SOD. i r Naročite sedaj in pripravite . H r se za dneve suše. • i POZOR! i (fa Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem ] X pričel z obrtjo popiranja sob. Izdeloval bodem vsa dela J Q od najpriprostejših do najfinejših. Z DELO GARANTIRANO. CENE ZMERNE © Se priporočam S i ANTON COLARIC, I ® Expert Paperhanger, A S 6034 CARRY AVE. SUIT NO. 2. BOLNI LJUDJE. I Ce vi niste mogti dobiti oiajdanja svoje bolezni in ste popolnoma obupali in zgubili vsako nado, da kdaj ozdravite, pridite k nam, da vas 1 zastonj preifiZemo; dajte nam priliko, da vam pokažemo kaj lahko naredimo za vas. Imam dvanajst let prakse v medicini in zdravilstvu hi 8 zdravil sem KRONIČNE, NERVOZNE in KOMPLICIRANE BOLEZNI i pri MOŠKIH in ŽENSKAH, vi imate dobiček od raojb sku&nje, ker vas t vselej osebno vidim, ko se oglasite. Dal vam bodem najboljše moderno znanstveno zdravljenje, električno in zdravilsko. . • J*, * Ih MOŽJE IN ŽENE , ^ - ^'im/M ki trpijo na kronični, nervozni, krvni ali kožni bolezni, Če imate bolezen IJ v želodcu, jetrih ali obintih, aH če imate revmatizem, bolečine v hrbtu, če ste zgubili npetil, imate glavobol, ete zaprti, vrtoglavost, katar, vpra- 11 , Sajte mene SEDAJ. i ODLAŠATI JE NEVARNO. < Uspehi so ki Štejejo. Mnogo bolezni, ki so bile zanemarjene ali nepravilno zdravljene ali katerih niso mogli ozdraveti, so Ae udale moje- I mu zdravljenju. Pridite in jaz vam povem,, kaj morem narediti ia vas. I NASVET IN PREISKAVA ZASTONJ. Moji računi za zdravljenje so jako zmerni in jih lahko vsak plača, i Mi ne sprejemamo bolnikov, ki jih ne moremo ozdraviti. Pridite k meni že dane«, Uradne ure: PREISKAVA OB NEDELJAH Od 9. z j, do 8. z več, IN NASVET od i o. z. do 2. pop p DR. K ENE A L Y I 647 EUCLID AV. DRUGO NAD3TR. CLEVELAND, O i! . NASPROTI v POIFC ff' TAYLOR ARKADI. N STAR GLEDIŠČA. Republic Building. INaznanilo! 1 Cenjenim rojakom in rojakinjam naznaajam, I da sem pričel trgovino, kjer se dobi obilno zalogo SLAŠČIC, SLADOLEDA Hžj tobaka, cigaret, cigar in raznovrstnih drugih po- 9 ^ trebžčin za kadilce. | JOSEPH POZNIK, I S 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. I Bell Main 1441 Cuy central 8821-W II MIHAEL S. ČEREZIN, Hmtsko-sloTenski odveteik Pisarna: 414 ENGINEERS BLDG. 4. NADSTROPJE VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. IftCmlmn. - »-OOP. M. I Iastrsj. jlan|i»wa »;OOP.M. I ■ I An^eBOWAMi . Y1C0 A. M. J »TJIMMMkTim ( Ani« < ^uu»0 7,1» i S I h*?Jtl.Bfft*lt>. Te'Ar. ,j>(i m'.l Kneteai mj&Mfca p^i^r*. ■ ■ In, I - ;'.JB ♦ — buflaJo ffoo« f Jr t-i!v't>crt»uoi am cfr * j_ M $ j —M III ■ m ■ Antonijeta. (Spisal Ivan Lah. I je bila prišla pod raščino. Hudi Časi t enakih niso doži-j reji ljudje. Gospo- n zapreški graščini | z okolici oskrbnik š rut in neusmiljen u zatiral vaščane-tla L ;al jim je novih ro- a al jih je na tlaki, ji je v tu«ke ječe in r njih zemljo. Groz- k iti to tem bolj, ker k gli vaščani poma- j< of - je gospodaril d oji volji s svoji- n in pomagači* Ni ii joda nad njim, ker i lada gospodarica č odpotovala v svet rad brez gospode, d arhofa in njego-tiikov je bil tem s je bila nekaj let s gana nova kmet- n pri Brežicah na t lju in se je hotela n >da maščevati nad ičani. Garhof sam p at v bitki in mu e i puška prebila v tako,, da je ni s ati. Zato je prise- i< ■n maščevanje do n so bili tem huj- e i, ker je bilazem-i od neštetih tur- v 3V. Res so bili pri li Turke in je bilo 10 v deželi, toda k je vrnila v deželo č t ni godilo niko- d vasem, katere je P t Garhof. Stiskali s iljave roke, pretili k rji z železnimi pe- o so jokate po hi- g pa so pripovedo- ši 0 Guri in sinovih l< 1 s eniso vrnili. P bilo že tako, da v i na Posavje in so zmage. In kmetje P i cesarja, toda ce- V č, in molili so k č Bog je visoko, k )opoldne se je po- u isi oskrbnik Gar-iem debelem llsas- n in se je ustavil ob i. vasi. Desna ro- g isela trdo ob stra- o / pogled je bi srep n i. Dvoje hlapcev V i njim. Prestraši- 2 Sani. Slabo zname- r, kadar se je poka- o ik na vasi. Vsak mišljal, ali mu ni H ..•».u. ivjc po neprevidnem 2 ušla kaka beseda zoper Gar- t? hofa in če morda ni pozabil k svoj dolžnost. Oskrbnik je imel povsod svoje ljudi in je zvedel vse, kar se je govori- ^ 10 o njem. Vsakega takega u- bi pomika je dal z biči prete-psti* na vasi. Še bolj pa nego možje, so se bale žene in dekleta oskr- P1 bnika Garhofa, ki je ljubil m žene in dekleta, dasi ni bil ( več mlad. In težko se je bilo & rešiti iz njegovih krutih rok. Hlapca sta odjezdila po vasi in klicala vaščane na vas n pred oskrbnika; vsi: moJje žene in otroci so morali priti tja. S strahom in neradi so se ^ zbirali vaščani okoli oskrb-nika in se mu od daleč priklanjali. Otroci so se skriva- n; 11 materam za krila; vedeli so Že davno, da je na svetu uj dvoje stvari, ki se jih je za treba bati: oskrbni Garhof P* in vrag. Zato so ga gledali fcoieče in od daleč. s t Ko so bili vaščani zbrani, je pogledal oskrbnik po njih da in rekel: "Danes popoldne se pripelje kočija skozi vas. V koči- tili jf bo sedela njena milost Antonijeta . . " po Tih šum radosti je prlha- nij jal od množice, upapolni smehljaji so preleteli izmuče- 1 ne obraze. Oskrbnik je to zapazil in ni mu bilo všeč. pri Ugriznil se je v ustne in pokazal je na prvega starca, ka rekoč: se "Kaj je danes tvoja dolž- ial "Da pozdravim Antonije- ču to,' je odgovoril starec. zu "Ona ni Antonijeta," je tir "njena milost Antonijeta, se pravi." Starec je molčal. Kaj bi mogel odgovoriti na to? Po-|znal je Antonijeto, ko je bila še majhna in se je vozila z urnim konjičkom skozi vas. Lepa je bila kakor kraljica, a ni bila ponosna. Kadar jo je pozdravil navaden človek mu je veselo pokimala; s kmeti je govorila na polju, kadar je prišla tja; beračem je dajala in nihče ji ni rekel drugače nego Antonijeta in i ni se jezila . . . Zakaj bi jo imenoval "njeno milost"? Tako je mislil starec in molčal. Oskrbnik pa je naročal dalje: "Pot po vasi bodi lepa, posuta s peskom in nastlana s svetjem. Vsi stojte pted hišami odkriti—ali ste slišali?— trotie—odkriti in se priklanjajte, ko se bo mimo peljala njena milost. Če bo koga pogledala, naj se prikloni še enkrat—ste slišali? —lenuhi vedno se priklanjajte. Pa ne smeiajte se, kakor norci. Ko jo zagledate od daleč, dvignite roke in kličite: Vivat euer Gnaden!" "IjCako boš klical?" je vprašal fanta pred seboj. Fant ni vedel nič. "ZijaloI" se je razjezil os-krbnnik. "Vsi morate molčati, nihče naj ne zine besede, če ne jih dobite jutri po podplatih. Niti besede, da ste slišali, vi zalega kmets-ka. šele ko se bo nje milost odpeljala iz vsai, smete zopet govoriti . . . Kdor se pregreši najmanj zoper njeno mi« lost, Čutil bo, kdaj se je u-pal kljubovati svoji milostlji-vi gospodarici!" Oskrbnik je umolknil in prežimo gledal na množico Videlo se je, da je hotel reči še nekaj, da pa ni vedel, kako bi začel. Pogledal je temno In dejal: "Ako ima kdo kaj govoriti, naj govori zdaj!" Vse je bilo tiho, mnogim se je zdelo, kaj je hotel oskrbnik. Poznali so Antonijeto, da je blaga tnn dobra. Vedeli so, da se začne lepše življenje, ker bo odslej gos-nodarila Antonijeta in ne oskrbnik. "Pride čas, ko bomo govorili,' so si mislili. Med množico je vstal starec s sivo s?lavo, stopil je pred oskbrni-ka in rek^l: "Sina mi dajte. . . " 4 "Kako se govori z menoj" T kričal nad starcem oskrbnik z divjim obrazom. "Sina mi izpustite, tako se govori." "Aj, čakaj, starec, jaz ti pristriženi greben! Zdelo se mi je, da bo tako. Jaz vas priporočim njeni milosti, da bo poznala vaše uporniŠ ke glave!" Starec se ni ganil. Stal je < na mestu in čakal odgovora. 1 "Kaj hočeš?" je zarohnel oskrbnik nad starcem in vle kel z levico bič izza dolge plenice. "Sina hočem, ki je zaprt i na gradu po nedolžnem." f "O, vi ste vsi nedolžni, vi i uporniki! Še ječa je predobra zanj! Lažeš starec, kakor pes." s "Jaz ne lažem," je reke' s starec ponosno. ( "Ako ga ne izpustite, i Jam!" Med množico je rastel šum Starcu so se v jezi posve- ] ile oči In je rekel: ; "Ako ga nne izpustit^, \ >ovem vse gospodarici Anto- r lijeti." t "Ti se drzneš govoriti . ." 1« "Jaz. — imam napisano." t "Le upaj se, jaz ti dam k jretreti stare kosti!" j Množjca je prestrašena Ča- V cala konca. Videli so vsi, da k »e oskrbnik ne upa tako div- p ati, kakor sicer. To jim je n lalo pogum, zlasti, ker so z to tili, da je Antonijeta bli- p :u in se ji bodo smilili za- k i ran i. ti "Kaj vi, uporniki, vi bo- Al ■ * ,-. ii • jL 'i »i ■ ' - J. ■...... ■ 1 m zle tožili mene, ha, hal" Je li vpil oskrbnik in njegov bič li je zažvižgal nad glavami. Vse je utihnilo. "Primita starca!" je zav- č pil hlapcema. Hlapca sta za->e podila konja proti množici, š ki se je preplašena umikala, ti bi eden od njiju je prijel starca v 0- za rame. k la "V grad ž njim!" je vpil b z oskrbnik. p s. A starec je s trdo močno k a, roko odrinil konja od sebe. o Oskrbnik pa se je zapodil k proti njemu in dolgi bič je s zažvižgal starcu okoli gla-j, ve. . . 21 tl "Ubijte vraga!" so vpili ? i\ nekateri med množico. 12 n "Saj se bliža konec," so n o kričali drugi in od daleč pre- ^ ? tili oskrbniku. 1- In kdo ve,-kaj bi se bilo P zgodilo, da se ni naenkrat n i\ na vasi pokazal nov jezdec v na visokem črnem konju. tl )- Oskrbniku je roka obstala n s in hlapca sta mirila svoja ko- i- nja. Med množico pa so še- - petali: t sl i- "Gospod Vajkard ..." n Mahoma so pokleknili va- d a ščani pred mladim jezdecem n a in slišal se je en glas: tI ii VReši nas, rešite nas!" v e "Kaj se je zgodilo?" je v o vprašal jezdec. S| j- Vsi so kazali na starca, ki tI it je klečal na zemlji jn dvigal- dvoje trdih pesti nad glavo, g e Oskrbnik je začel v tu- 2j jem jeziku nekaj pripovedovati, a mladi jezdec mu je-j- odgovoril: 1- O tem govorimo pozneje, j 5. "Ne mešajte se v mojo ob- g o last!" je velel jezno oskrb- i a nik. s- Jezdec mu ni odgovoril. ;t "Vzdignite starega moža," ;t je ukazal Vajkard vaščanom. Bič je bil priletel starčku [, preko glave glave in solze i- so mu lile iz oči. I_ "To si zapomnite, gospod Vajkard!" je rekel oskrbnik n obrnil konja je v urnem te-) ku zapustil vas. Gospod Vajkard je gledal lt nekaj časa ubogo množico, e Ženske so jokale, možje so stali s povešenimi glavami, vi i, Smilili so se mu ubogi ljudje, vi "Kmalu bo bolje," jih je vi j- *olažil, "ali veste, da pride v danes gospodična Antonije- le J- ta?" v; a. "Vemo, verni), gospod," so v ,e odgovarjali. z' s- "Pozdravite jo lepo, ko se v* e ho neljala skozi vas!" P "Bomo, gospod!" "Jaz poskrbim za vas . .." "Gospod, gospod!" so kli- 61 0 cali hvaležno in , dvigali k i- jemu roke. "Vidimo se kmalu/' je re- sl kel gospod Vajkard in je pi " odjezdil po vasi. te Vaščani so stali skupaj in Ji ^e pogovarjali. Poznnali so g< e gospoda Vajkarda, ki je go- N spodaril na dolski graščini in te 1 srečni so bili kmetje tam. p< e Mnogo jih je pobegnile tja s k svojim sorodnikom, ko je i, oskrbnik Garhof hotel poseči • po niih. Hvalili so vsi dobe rga gospoda, vedeli so tu- e di, da se ga boji oskrbnik . i. Garhof. Mnogokrat jih je že 1 rešil Vajkard. Po bitki pri s'n Sisku se bil vrnil domov in - je živel samotno življenje. £ Počasi so se razšli vaščanje \ t in so pripravljali sVoje hiše in vas za prihod gospoda- mi i rice Antonijete. D< i 2. ™ r Popoldne se je že nagibalo solnce proti zapadu, ko so sa 1 stali vaščanje na vasi in gle- Lf dali od vseh strani, ali se že n bli2a lepa kočija. Med nji- 12 ini-ie hodil starec, ki ga je ha 1 bil zjutraj napadel oskrbnik. - - Beli papir je imel v rokah. ^ 2e zdavnej je bil šel v daljno , vas k cerkovniku, ki so o Cl< • njem vedeli vsi, da zna pisa- na ti. In tam sta napisala vse, va; kako je oskrbnik zaprl v /st turško ječo njeovega sina, leč ker je imel mlado nevesto, ki jo je hotel imeti grajski os- kr; krbnik, A neves\a je zbežala za k sorodnikom, kmetom gos- toC poda Vajkarda. Vse natanč- poi no je tam opisal cerkovnik, nai zato je hodil starec ponosno in po vasi; prišel je danes dan pri ki ga je čakal že dolgo in težko. 13: Cesta je bila posuta z be- 62i -i Jk . ,E£,ii. - ;• •>** ... la nastlana, vse je Silo kakor •praznično. "Gredo, gredo!" se je za-čul klic nad vasjo. Vsi so hiteli pred svoje hiše in se postavili tam v vrsto. Kmalu se ja pokazal sprevod. Spredaj so jezdili grajski služabniki, za njimi oskrbnik Garhof in zadaj se je peljala črna kočija z belimi konji. s Bali« prihodnjič. JAVNA ZAHVALA. Podpisana se najtopleje zahvaljujem društvonf in Je-dnotam za točno in popolno izplačano smrtnino za pokojnim soprogom in sicer dr. sv. Vida, št. 25. KSKJ in dr. Ribnica, št. 12. SDZ. Pri priporočam vsem, da podpirate domače organizacije, ki vam bodo v slučaju nezgode tudi gotovo prihitele na pomoč. Frančiška Muhič, udova. prva in edina" slovenska posredovalnica -za g najemnino (rente) in posre- J dovalnica za vse, kar imate [ naprodaj ali za kupiti, hiše, 1 trgovina, avtomobile, itd. Vsakovrstno prevažanje (mo ving) po mestu in izven mesta. Točna in poštena pos-trežlba. Frank Jelerčič, 6113 St. Clair ave. Princ'ton 2883 W., Rosedale 4559 ^ (82) —-----■---- Soba se odda v najem za 1 ^li 2 fanta brez hrane. Elektrika, kopališče. 824 London Rd. Collinwood. ;_(58) PODPIRAJTE DOMAČINA. Spodaj podpisani Jugoslovan se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plurnberska dela, kaker' ; lpeljavanje toilets, sinkov, boi- [ lers, in tako dalje. Vse delo iz- [ vršujem v vašo popolno zado- U| voljnost in garantirano, po Hj zmernih cenah. Priporočam se J: vyern rojakom v obilna naročila, t Podpirajte domačega Človeka, li Iti vam pošteno postreže. C NICK D^VIDOVICH, \ 6620 St. Clair ave. - . , I POZOR! k . • r slovenske in hrvatske gos- l podi nje! Gotovo ne pozabi- [S re, da dobite pri meni Še ve- n jno najboljše grocerijsko bla ^ £0 ceneje kot kje drugje, c Najboljše vrednosti Pridi- č te v našo. trgovino, da vam k 3ostrežemo. t John Centa, 6105 St. j Clair ave. ^ slovenska grocerija. (jj *(x) t Grocerija i mesnica v Not- t inghamu je naprodaj, v sre r. Ii naselbine. Vzrok proda e ^ io, družinske razmere. Za p zjasnila se obrnite na u- f( ^ravništvo lista. f (58) tf DELO DOBIJO J noije takoj. Delo na prostem. J )obra plača. Oglasite se takoj r- 1a 16700 St Clair ave. (57) ( Naprodaj je hiša 8 sob, \ amo $200 takoj, cena $2000 ,ep prostor, da imate kokoši rf- n vrt. C. A Gardner, stop K 21 Vi, Bell Phone Notting- ? am 170. : ' (57) j Naznanilo in Priporočilo, r Cenjenemu občinstvu v ^ )levelandu in okolici naz-anjava, da sva pričela pre- ažati pohištvo (selilev) in ^ se druge potrebščine na da- f ič in blizu. Kadar se selite iz enega ^ raja v drugi ali imate ka| £ a prevažati in hočete biti [C )čno in za primerno ceno ostreženi, oglasite se pri (j ama, ker sva vam vsak dan | 1 vsak čas na razpolago. Se (J riporočavar občinstvu Q Klemen at Modic, 574 E. 40th St. in 1131 H. K Jnd St M (57) 1 se vrši od 15. maja 1919 naprej. 15.000 paro*) če-vlje-v 4e bo prodalo po 1ox)arnišKi ceni in Jre cene/Je. MOŠKE ČEVLJE V ŽENSKE CIŽME .vredne $12.00 samo ............... $8.50 VTedtne f1*00 samo ..............f*oo vredne $9.00 samo ..............$5.75 vre^ne J^oo samo ..............$575 »vrline $6.00 samo .............. $3.75 vre^ne samo .............. & __•_;__/redne $3.00 samo ................ 90c. MOŠKE DELAVNE ČEVLJE ŽENSKE ŠOLNfc " . _ najnovejše mode v vredne $7.00 «mo..............$4.50 ,redni ^ samo ............... $5.„ ,vredne S5.00 samo....... ......$3.7S vrc(,lni $7.TO samo ..............££0 vredne $4.00 samo ............... $2.00 1 • * ^ ..............* " vredni $6.00 samo ............... $4.50 ' vredni $4.00 'Stamo ............. $2.75 MOŠKE RUBBER BOTTS Pri naA3 dobite vsakovrstne bele čižme in vredne $6.co samo..............$3.75 §0ine 2a ženske in otroke. . J NAJBOLJŠE VRSTE TENES-SHOES POZOR ŽENSKE . ' ... Svilene in druge bluze, obleke za deklice, beie in črne, za moške, ženske in otroke „„ :„ j t . ^ 1 •, r . blago na jarde, vse to se bo kupilo za mali po tovarniški ceni. denar ( Na razprodaji bodo .vse moške .hlače in OBLEKE ZA DEČKE srajce za delo in praznik. vreidine $iS.co samo.............$9.50 -------—---vredne $15.00 samo..............$8.00 MOŠKI KLOBUKI * vredne $io.co samo.............$6.50 vredni $7.00 samo .............. $4.75 SPODNJA OBLEKA ZA DEČKE vredni $5.00 samo .............. $3.50 Union Suit. vrddlni $4.00 samo ............... $2.75 vredna. $1.00 samo . ............... 50c. MOŠKE KAPE PRALNE OBLEKCE ZA DEČKE vredne $4.00 samo.............. $2.75 vredne $3.50 samo.............. $1.75 ____________________ vredne'$2.00 samo .............. . 90c. Nogavice in spodnja obleka za moške, vredne $1.50 samo.............. 75c. ženske in otroke po tovarniški ceni. , j Mi vam prihranimo denar, kadar pridete v našo trgovino. Toraj vdeležite se te RAZPRODAJE, katera največja in najcenejša za vaš denar v tem času. Pridite, da se ne boste pozneje kesali. Kupite kar potrepujete. Ako nimate denarja, vzamemo Liberty bonde na račun. Postrežba točna in solidna pri JOSEPH KOS, I Slovenska trgovina. N I \ 15230-32 WATERLOO RD. COLLINWOOD, OHIO. j \ ODPRTO OD 8. ZJUTRAJ DO 9. ZVEČER, V SOBOTO DO ix. ZVEČER. — f- -•-> r ' ■ , ' m j Zaupno zdravilo dela čudeže. J R] ~ " .......... " " " , flRj/ ^ Skona že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z* največjim zaupanjem. A < \i to tudi radi pravega vzroka, keir zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupa- y nje in ičislanje od strani številnih odjemalcev. Malio povišanje cen je sedania 3 potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo s»e dolgo jjoper ^ Ura gin j o na vseh štev?lnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavelc »nam je spod- ^^ ^ bil še zadnji steber in morali smo ceno jieikoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri- Mu < ^ nerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo vediko več r^cr ^ iplačati za potrebšicine, ini tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče drifginji v iflw y okom priti. Zato 'pa bo vrednost Trinerjevih lelkov povrnila odjemalcem vse j^o || kar več plačajo za nje- 1 TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA- Ii i VILNO GRENKO VINO 1 I tore^j ima tako zaupanje in vspeh med svetom, (ker učini, da bol zgubi svoje sta- rafcj Jj lišče. Izmed* vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spačdiec in odstrani iz hotra- S^S njščine drobovja vse inabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen br- tam ^ log zlotvornih tvadn zavirajolčih pravilno delovanje drobovja. Trinierjevi leki so ^ij ^ prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in Vsebujejo le potrebne zdravillne l^^jfl gtenke kcxreninioet ter krasmo žareče mdeče vino. V zadevi zabasanlosti, nepre- ^ bavnosti, glavobola, pol-^lavobdla, nervoznosti, nava-dne slabeče, (kakor tudi v S^ij J žel"od(č»niih neiprilikah, ki rade nadlegujejo žensk<& ob premembi žitja ali rudarje lWmB J ali druge ktelavce, ko de'lajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dfclbite j'e v vseh lekairnaifi. r^^Vj I TR1NERJEV LINIMENT ' gM prode>re vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protiraa, ali revma- 33 i ^ tizma, nevragije, ^umbago, otrpelosti gležnjev in dru'gih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoč". Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi I N za drgnei»je živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. U j TRINERJEV ANTIPUTRIN M) J je izvrstno inp«rav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Pbsebno za izpi- I3frJ ranje grla wd st; ist^otako za čiščenje ranj, izpruščamje in drugih kožnih otvorov. GFTl J Dobi se v vsefh lekarnah. ^Sl i Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: [VSj Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Pri* —Panama 1916. JOSEPH TRINER, 9 MANUFACTURING CHEMIST. ; 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. l||j