Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODA 20 DIN izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški / odbor — Odgovorni urednik SSEr Odgovorni Igor — Rokopisov ne vr-čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In -sprava v Ljubljani — Uredništvo: Llkozarjava uk 12, uprava: Cankarjeva (. (pasata Nebotičnika) — Poštni predal m - Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 — Telefoni) uprava 21-281, uredništvo: 31-894 (ob ne-deljan tudi 81-193 In 36-278) - Celoletna naročnina loo din, polletna 200 din. Leto XIII. - Zvezna nogometna liga Favoritov ni vec Že sedmič se je zasukalo kolo v zvezni ligi. In spet, ali bolje v -ceno — kot letos običajno — smo doživeli nekaj neverjetnih presenečenj. Split, novince, je kar za šalo v gosteh premagal Spartaka, Črv ena zvezda je »ulovila« samo eno točko v tekmi z Zagrebom doma, pred svojim občinstvom. Samo v velikem srečanju Dinamo : Vojvodina so zagrebški »plavi« nabasali favoriziranemu tekmecu kar 4 gole. Skratka, tudi ta nedelja je pokazala, da favoriziranih moštev ni več. - V današnji' tekmi je bili »koraj ves čas v (premoči, imel je ogromno priložnosti za dosego golov, a Tešil je samo eno točko, edini gol je dosegel iz 11 metrovlke. Napadalci Crvene zvezde so danes pozabili kaj se pravi točno in ostro streljati. Moštvo Zagreba pa je medtem igralo zelp borbeno lin pametno, samo nekajkrat so prišli do gola Beare, toda vseeno je v 31. minuti Dvorni d znali zmesti obrambo im poslati žogo v mreižo. Neodločen rezultat ie lep uspeh za ekipo Zagreba. Dinamo s Vojvodina 4:1 (2:1) Zagreb, 13. oktobra. Dinamo je v današnji tekmi prepričljivo premagal moštvo Vojvodine, ki ie uspešno prodiralo proti vrhiu lestvice. Igra je bila že v prvih minutah zelo živa, prava prvenstvena tekma. V napadih, ki so se menjavali zdaj na to, izdaj na ono stran, so imeli več sreče igralci Dinama im so kar 4 krat ukanili sicer dobrega vratarja Vojvodine, Vereša. Moštvo Dima-Oa je zmagalo popolnoma zasluženo, *a j go njihovi igralci igrali taktično toincgo bolje. Tetk mo je vodil sodnik Erii-h iiz Ljubljane, pred približno 20.000 gledal«. C. zvezda : Zagreb 1:1 (0:1) Beograd, 13. oktobra. Pred približno 18.000 gledalci sta si danes Crve-na zvezda in Zagreb razdelili točki. V tekmi, ki ni bila najboljša, je bil za Zagreb uspešen Dvomi 6 v 31. minuti, za Crvemo zvezdo pa Tasič V 76. minuti (1.1 metrovka). Sodnik Gva rdi jam čič Ljubljana. Po pravici lahko rečemo, da se je bivši državni prvak prav osmešil. Zvezna rokometna liga Senzacija v Trbovljah Trbovlje, 13. okt. Ekipa trboveljskega ^udarja je danes nepričakovano pregnetita precej številno publiko, z zasluženo zmago nad državnim prvakom Dinamom iz Pančeva 17:15 (8:10). Zanimivo je, da so gostje takoj v prvih minutah s hitrimi napadi povsem zmedli domačo obrambo in že v tretji min. Vodili S 4:0!! Po tem začetnem »uraganu« iostov so se domači Igralci zbrali in so bht vse boljši in boljši. V drugem pol-^su so goste povsem nadigrali in za-Muženo zmagali. Najuspešnejša strelca 8ta bila Škrinjar In Radej, ki sta do-SeSla po e golov. ZVEZNA LIGA — MALI ROKOMET Mladost : Borac 120:17 Zagreb : Ml. Bosna 25:16 c- zvezda : Partizan Leskovac 17:11 mali rokomet — Zenske Vojvodina : Železničar 6:2 (3:1) mariborska conska liga Branik : Kovinar 18:13 (7:7) Celje : Sanitet 11:17 (5:6) gorenjska rokometna liga Planika : Mladost B. 21:14 (6:8) Sava : Storžič 3:24 (1:12) BSK : Vardar 0:0 Beograd, 13. oktobra. Neodločen rezini t-at današnje tekme predstavlja realno sliko današnjega srečanja. Obe moštvi sta imeli po nekaj priložnosti, da bi zatresli mrežo, toda njihovi napadalci so bili neprecizni iin so se spuščali v pretirano pre-(Nadaljevanje na 8. strani) Hajduk : Radnički 2:1 (1:0) Split, 13. oktobra. Strelci z,a Hajduk: Va&tič v 23. in Vidoševič v 46. mimuiti, za Radnički Ognjanovič v 75. minuti. Gledalcev 8000, sodnik Pavlič iz Sarajeva. Ves prvi polčas je Hajduk igral na polovici Radničkega, vendar pa je v tei.i delu igre dosegel samo en gtoil. Hajduk je imeli sicer nekaj 100-ods-totnih prilik za zvišanje rezultata, toda branilca Radničkega im vratar Vidinič so bili danes izredni. Radnički je redko in še takrat nenevarno napadal vrata domač ih. V 34. minuti so imeli sijajno priložnost, da bi znižali rezultat. Ognjanovič je streljal v levi kot, toda Vulič je. žogo zadnji hip iz-bokisal v kot. V prvi minuti drugega polčasa je Viidoševič v solo akciji zvišal na 2:0. Ves ostali del igre so igralci Hajduka prevladovali na igrišču, le v 73. minuti je Radnički i-zvedel silovit protinapad itn po Ognjanoviču znižal na 2:1. Partizan lladnički Dinamo Žel jezničar Spar tak Hajduk Vojvodina Vardar Zagreb Split Bodočnost Velež BSK Crvena zvezda 16:10 21:13 . 12:10 18:13 13:12 15:11 13:12 7:7 9:11 9:12 7:12 8:15 5:11 11:15 Na današnjem strelskem dvoboju med reprezentancama Ljubljane in Brna (o dvoboju poročamo na 8. strani) se prav dobro držita mlada ljubljanska strelca Vrbinc" (zgorai) in Mikolič (ob strani). Mikolič je med posamezniki doslej zbral najvišje število krogov LESTVICA I. CONSKE LIGE: Lokomotiva Tckstilac Trešnjevka Šibenik Ljubljana Elektrostroj Metalne Rijeka Branik Odred Orijent Segesta Jadran Uljanik 16:2 17:6 7:3 5:4 16:14 7:8 6:8 9:7 15:10 8:7 8:13 4:9 3:14 1:17 I. conska nogometna liga SMOLA LJUBLJANE V ZAGREBU Dolenc in Čretnik poškodovana — Zupančič najboljši ZAGREB, 13. okt. — Na igrišču »Zagreba« sta se pred 4000 gledalci srečali moštvi Lokomotive in >Ljubljane<. >Ljnb-Ijana« res ni mogla pričakovati kdo ve kako velikega uspeha, toda, če ne bi imela smole že v začetku igre, bi bil morda tudi rezultat drugačen. Lokomotiva : Ljubljana 4:0 (2:0) Strelci: Canjck v 13. in 82., Mezak v 18. in Zuban v 72. minuti za Lokomotivo; sodnik dr. Krstič; teren ugoden za igro. Ljubljana: Zupančič, Čretnik, Pirc, Gruden, Sočan, Blaznik, Bogataj, Perharič, Dolenc, Hacler, Gosar. Zvezna moška košarkarska liga Lokomotiva: Nežmah, Balan, Kukec, Ože-govič, Kesejič, Bobek, čulinovič, Canjek, Blaževič, Zuban, Mezak. Rezultat pravzaprav ne ustreza razmerju sil na 'igrišču. Če tako trdimo, potem imamo v mislih nesrečo Ljubljane, saj sta kar na začetku igre odšla med »statiste« Čretnik in Dolenc. Tako je Ljubljana igrala ves čas le z devetimi igralci in bila skoraj ves čas enakovreden nasprotnik velikemu favoritu. Gostje niso bili slabi. Lokomotiva je igrala samo v začetku in na koncu igre boljše od Ljubljane, sicer pa lahko trdimo, da so bili Ljubljančani med igro kljub tolikšni' smoli celo boljši od domačinov. Z go- ‘Kuhinja, aii nesposobnost? Ljubljana, 13. okt. — Že dalj časa je bilo mod ljubitelji košarke precej razburjenja zaradi nenavadnih odločitev tehnične komisije KZ J, ki so bile pogosto tudi precej pozne. Kot vse kaže, pa so sedaj tik pred koncem nastopile nove komplikacije in skušajo posamezniki v kalnem ribariti. Gre namreč za tekmo Proleter : Lokomotiva, proti • kateri so se sedaj naknadno pojavili protesti, o katerih pa TK še ni izrekla svojega mnenja. Pogled na trenutno lestvico nam pove, da so možne še najrazličnejše kombinacije. V kolikor bi bila ta tekma naknadno razveljavljena, bi Proleter lahko še osvojil naslov državnega prvaka, seveda le v primeru, da zmaga nad BSK in Lokomotivo. Glede na to, da je bila tekma BSK : Proleter odgodena, je vse skupaj še toliko bolj sumljivo. Prav gotovo delo TK KS J ni ravno v čast košarkarskemu športu, kajti težko se je otresti občutka favoriziranja nekaterih moštev. Tako je končna odločitev zopet nekoliko odmaknjena. Vendar lahko upamo, da se naši košarkarji ne bodo dali izpeljati na tanek led in da se Olimpiji zasluženi naslov državnega prvaka ne bo več izmuznil iz rok. Partizan : Jugomontaža 73:58 (35:27) Crvena zvezda : Lokomotiva 73:62 (34:25) LESTVICA ženi. S tekme Željezničar : Sloboda pa do zaključka redakcije še nilsmo prejeli rezultata. dilo se je, da je imela Ljubljana idealne možnosti za dosego golov, toda neodločni strelci niso znali izkoristiti najlepših prilož nosti. Prvi gol je padel v 13. minuti, d o se gel pa ga je Canjek. Vratar Zupančič n mogel posredovati. Samo nekaj minut kas noje je Mezak povedel Lokomotivo na 2:0, Takoj za tem pa je Ljubljana uprizorila nekaj nevarnih predorov, toda strelci niso znali poriniti usnja v mrežo. V drugem polčasu se položaj na igrišču ni spremenil in Lokomotiva je bila nekaj časa --prisiljena stopiti v obrambo. Šele v zadnjih minutah so se domačini spot ogreli in najprej je Zuban povišal na 3:0, dokler ni osem minut pred koncem Canjek dosegel še četrti gol. Pri domačinih sta bila najboljša Kesejič in Canjek, pri gostij pa odlični Zupančič, Perharič in Hacler. Sodnik dr. Krstič ni imel najboljšega dne in je s svojimi odločitvami oškodoval obe moštvi. Metalac : Elektrostroj 1:1 (1:1) Segesta : Šibenik 1:0 (0:0) Orijent : Jadran 1:0 (0:0) Uljanik : Trešnjevka odpovedana in bo odigrana v sredo. Boribeimil prinaša zmago 1. Olimpija 17 13 0 4 1352:1036 26 2. BSK 17 11 2 4 1189:1058 24 3. Proleter 17 ti 1 5 1352:1222 23 4. Ljubljana 17 11 1 5 1241:1137 23 3. C. zvezda 18 10 1 7 1149:1113 21 6. Jugomontaža 18 9 0 9 1183:1328 18 7. Partizan 18 6 1 11 1172:1178 13 8. Lokomotiva 18 5 1 12 1121:1240 11 9. Žel jezničar 17 4 0 13 1035:1239 8 10. Sloboda 17 3 1 14 972:1215 7 Tekmi BSK : Proleter in Olimpija ■ Ljubljana sta bili zaradi bolezni igralcev prclo- Ljubljana, 13. okt. Današnja tekma med Odredom In Rijeko je vzbujala posebno zanimanje, ker je bilo srečanje teh dveh rivalov vedno dokaj razburljivo. In na dostojni kvalitetni ravni. Rijeka je tudi danes predstavljala za ljubljansko rdeče-bele nevarne nasprotnika, zlasti še, ker je preteklo nedeljo proti vodeči Lokomotivi dosegla neodločen rezultat. Zato se je zbralo na stadionu ob Titovi cesti okrog 2500 gledalcev, ki so — deloma zaskrbljeni zaradi zadnjih neuspehov Odreda, deloma pa v upanju na zmago — pričakovali potek dogodkov na tej tekmi. Odredu je uspelo in. menda se mu je končno vendarle »odprlo«, kar po- Atletski dvoboj Hrvatska ; Slovenija OdMifitob Slovenija klonila slavi *la.nes slavi Olimpija tolikšno bol; ’ J,e nedvomno za vse to naj-.v* z®služen Boris Kristančič. Po- DuVi, • , 11 °°ris Kristančič, ro- bt,li“I.,iCristo<< Je z večletnim na-Hinsi. ,\om neumorno »pilil« svoje posialn kkl ga Je nbogalo in tako $fug. 0 homogena celota. Kristo za- ™!d p” Reka, 13. oktobra. Danes popoldne je bilo pred rekordnim številom gledalcev na Reki tradicionalno srečanje moških atletov reprezentanc Sloveni je in Hrvatsike. Slovenska reprezentanca ie nastopila precej oslabljena, brez. Lorgerja, ki je starta! v Rimu in še nekaterih drugih atletov, ki so morali odpovedati svojo udeležbo zaradi bolezni. Tako je Hrvatska, ki tudi ni v vseh disciplinah postavila najmočnejše zasedbe, slavila zasluženo visoko zmago. Kljub temu, da je" atletske sezone že skoraj konec, ni manjkalo odličnih rezultatov. Od slovenskih reprezentantov bi morali omeniti zlasti Važiča, Tratnika, Homana, Kovača, Potrča, Leska, Fenka in Kopitarja. Od predstavnikov Hrvatske pa so si posebno pohvalo zaslužili Murat Vuceiič, Miler, Račič im Bezjak. Izvem konkurence so nastopile tudi atletin je in slovenska štafeta 4X100 m je v postavi Puc, Stamejčič, Lubej in Šikovec dosegla s časom 49.4 nov republiški rekord. Rezultati — 100 m Oslakovič (H) 11.0, Lešeik (S) 11.2, Pokorn • (S) 11.5, 400 m Šmajder (H) 50.0, Vučer (S) 51.7, Vrančič (H) 5B.4, V eh er (S) 53.8, 800 m Muirat (H) 1:53.8, Koščevič (H) 1:53.3, Ingolič (S) 1:55.3, Cajhen (S) 1:57.0, 1500 m Važič (S) 3:50.0, Am-‘ brinac (H) 4:05.0, Naraks (8) 4:07.7, 5000 m Tratnik (S) 15:26.7, Homan (S) 15:28,0, Žtrvela (H) 15:47.6, 110 m ovire Vuceiič (H) 14.9, Kovač (S) 15.3, Brodnik (S) 16.2, višina Miler (H) 195, Markiulin (H) 190, Potrč (S) 185, Koncilija (S) 180, daljina Miler (H) 7.06, Pokorn (S) 6.70, Ledič (H) 6.47, Lešek (S) 6.42, palica Lešek (S) 4.20, Gospod a rič (H) 3.90, Brodnik (S) 3.80, krogla Penko (S) 15.15, Kulaš ič (H) 14.18, Bezjak (H) 13.18, Krunič (S) 12.44, disk Račič (H) 44.74, Penko (Sj 42.33, Peterka (S) 42.52, kladivo Račič (H) 59.15, Bezjak (H) 57.50, Marlkež (S) 51.10, Ledinek (S) 42.31, 4X100 m Hrvatska 42.7, Slovenija 43.8, ženske 100 m Sikov e c li2.4, Stamejčič 12.5, Lubej 12.6, Puc 12.9, 800 m Slamnik 2:22.7. meni precejšnje upanje za nadaljnje uspehe v conskem prvenstvu. Odred : Rijeka 2:0 (0:0) Rijeka: Ravnik, Djorlč, Brusič, Dunaj, Pavkovič, Mihalovič, Radakovlč, Veselica, Naumovič, Osojnjak, Zadelj. Odred; Jazbinšek, Udovič, Zumbar, Berginc, Žižek, Limo, Krajnc, Guban, Halilgalič. Sodnik: Vukotič iz Varaždina — slab, mejna Perko in Radonjič lz Ljubljane. Strelca: Guban v 53. in Krajnc v 67. min. za Odred. Prvi del tekme je bil dokaj razburljiv, saj so Rečani takoj začeli nevarno napadati in Imeli že v 4. minuti zelo zrelo (Nadaljevanje na 8. strani) Branik prepočasen Branik : Tekstilne 1:3 (0:0) Maribor, 13. okt. Preko 2.000 gledalcev je prihitelo danes v Ljudski vrt, da po nedeljski uspešni igri Branika v Šibeniku prisostvuje igri, v kateri naj- bi Branik pospravil obe dragoceni točki. Zal. pa se je zgodilo drugače. Hitrejši ■ gostje, ki so uporabljali tudi boljšo taktiko hitrih napadov preko odličnih kril, so zasluženo premagali domačine In osvojili dve dragoceni točki. Napačno bi bilo, če bi Branlkovcem odrekali požrtvovalnost, vendar je bila njihova igra prepočasna, pa tudi z oddajanjem žoge so preveč odlašali. Najboljši od domačinov, ki Je dosegel tudi edini gol, je bil Elzner, ki Je na trenutke Igral za dva. Prvenstvo Slovenije v dviganju uteil Kljub gripi uspešno enačil drža vini rekord v težki kategoriji s 327.5 kg. Rezultati — bantam: J mr e tič 232.5 (72.5, 70, 90); lahka Jamšek 287.5 (95, 85, 107.51), Lampe 242.5 (75, 72.5, 95); srednja: Godec .282,5 (87.5, 85, 110), Kvas 250 (75, 75, 100); poltežka: Starman 250 (75, 75, 100); srednje težka: Karalič 330 (95, 100. 135); težka Do-125). M. G. Pokal je ostal doma Ljubljana, 13. oktobra. Dvigalci alimipijskem triatilohu je Juretič utieži Slovenije z XI. prvenstvom tudi dosegel boljši rezultat od do-Slovenije niso imeli srečne roke. sedanjega silo venskega rekorda. Zaradi bolezni (gripa namireč raz- Jamšek je bil še uspešnejši. V lahki s a ja tudi med športniki), je bila kategoriji ie v tožnem dvigu s 92.5 udeležba precej sikromna. Letos so kilograma izboljšali državni rekord prvič nastopili tudi novinci. V zad- za 2.5 kg. Pridružil se mu je še Do-njem času simo namreč v Ljubljani lene, ki je v tožnem dvigu postavil dobili kar tri nove klube, in sicer nov državni rekord s 107.5 kg. V Ježica, Polije in Študent. Piri novin- Olimpi jskem triatlonu ie Dolenc iz- lene 327.5 (107.5, 95 cih ie bilo pričakovati, da bo nastopilo vsa j t rideset tekmovalcev. Zal pa se je tekmovanja udeležilo zaradi bolezni le 11 dvigalcev. Rezultati so biili začetniški, vendar kaže, da je tudi ta panoga debila precej novih pristašev. Rezultati — lahka; Dvoržaik 210 (70, 80, 80), Jakupin 200 (65, 60, 75); srednja; Černe 197 (62.5, 55,80), Dobovšek 195 (62.5, 57.5, 75); poltežka: Vrhovnik 180 (55, 50, 75). Prvi pogled na spisek nastopajočih pri člani* je kazal, da tokrat ne bo tako kot običajno. Dvigalci so namreč znani po tem, da sikoro nobeno tekmovanje ne ffliine brez rekordov. Vendar tudi tokrat ni šlo brez tega. Čeprav brez Rozmana, ki že več dni leži in Colariča, .ki sd je po prestani bolezni lahko le ogledali tekmovanje, gledalci niso bili prikrajšani. Komaj 17-1 etni Juretič je v bantam kategoriji postavil nov slovenski rekord v teznem dvigu s 92.5 kg. Uspeh je ponovil tudi v potegu, kjer je dvignil. 70 kg. V Ljubljana, 13. oktobra. Na igrišču Slovana je bil danes iin včeraj organiziran nogometni turnir v počastitev 40. obletnice Oktoberske revolucije. Na turnirju so sodelovala moštva P&pirničarja, Poštarja. Gra-fičarja iin domačega Slovana. V soboto sta bili na sporedu dve tekmi Slovan : Papirni čar in Gra-fičar : Poštar. Prvo srečanje se je končalo z rezultatom 3:0 (1:1) drugo pa s 4:0 (3:0). Obe zmagoviti moštvi sita pokazali boljši nogomet im zasluženo zmagali. Danes dopoldne sita se pa najprej pomerili moštvi Papirničarja in Poštarja. Zmagalo je z nekaj več sireče moštvo Poštarja s 4:3 (2:1). Večje zanimanje je vladalo za srečanje Slovan : Grafi čar. Zmagovalec tega Mladi watee{KiU$li solidni V Bukarešti že skorej ves teden igrajo mlade reprezentance šestih držav turnir v vaterpolu. Naši igralci so' doslej premagali Poljsko s 6:1 in Vzhodno Nemčijo z 8:3, z Romunijo in Madžarsko pa so igrali neodločeno 5:5. Na lestvici vodi Romunija s 7 točkami pred Jugoslavijo 6, Madžarsko 5, Nizozemsko 4, Vzhodno Nemčijo 2 in Poljsko 0. V zadnjem kolu bo Jugoslavija igrala z Nizozemsko, Vahodna Nemčija s Poljsko, Madžarska pa z Romunijo. 'V Luganu je bilo danes kolesarsko tekmovanje za Veliko nagrado Campari na 75 kilometrov dolgi progi, ki so jo vozili na kronometer. Zmagal je Italijan Baldini v Času 1:50:51 pred svojim rojakom Moserijem zaostanek 2:08 in drugim Italijanom Coppijem 3:18. V Stockholmu je nogometna reprezentanca Švedske danes premagala izbrano enajsterico Norveške s 5:2 (1:0). Pred 8000 gledalci so bile danes v Bejrutu svečano odprte druge panarabske športne igre. Na igrah sodeluje okoli 1300 športnikov iz devetih arabskih držav. Nogometna reprezentanca Avstrije je danes na Dunaju igrala neodločeno 'z reprezentanco CSR 2:2 (1:2). Ifaribeffske vesrfi © V sredo je bilo zaključeno teniško tekmovanje sindikalnih moštev, katerega se je udeležilo 12 ekip mariborskega področja: Sodelovala so moštva sindikalnih podružnic TAM, Juristi I., Elektrokovi-na,. Aluminij I. Kidričevo, Komunalna banka. Okrajni ljudski odbor, Zdravstvo, Aluminij II. Kidričevo, Mestna hranilnica, Hidromontaža, Juristi II. in Trgovci. V. finale sta se uveljavila TAM in Mestna hranilnica. Mlajša ekipa TAM (Vlasak-Sipek) je premagala Mestno hranilnico (Bergant-Koser) s 3:0 ter bo zastopala mariborske barve na finalnem tekmovanju v Ljubljani. @ Sanitet JLA : Branik 20:19 (3:10) — V izredno razburljivi igri pred okrog 600 gledalci so v zadnjih minutah hitri igralci Saniteta dosegli- zmago. Mladi vratar Branika ni mogel držati ostrih strelov, dočim je vratar Saniteta uspešno ^branil svoja vrata. Najuspešnejši strelec Saniteta je bil Timotejevih z 10 goli, pri Braniku pa Kancler s 5 goli. Nervoza igralcev je preSIa tudi na sodnika Lajtgeba. 0 Športna šola Branika, ki Jo vodi požrtvovalni Elsner Brane, je spet pričela z rednim delom. @ V Grazu so gostovali sabljači Branika in v prijateljskem srečanju premagali tamkajšnji Fecht Union Handels-kammer z 2:1. Člani so v floretu dosegli zmago s 6:3, v sablji pa s 5:4. Članice so nastopile v močno pomlajeni sestavi in podlegle v floretu s 7:2. Najuspešnejši tekmovalci Branika so bili Papež, Oblat in Preac-Kancierjeva, ki so vsa srečanja odločili v svojo korist. © Teniški klub Branik bi moral te dni nastopil v Wolfsbergu — Koroška, vendar je bilo srečanje zaradi obolelosti avstrijskih Igralcev preloženo na prihodnjo pomlad. 19. in 20. oktobra bodo v Mariboru gostovali teniški igralci Akademischer Sportverein iz Graza. Gračani so člani avstrijske lige in imajo v svojih vrstah vodilne igralce Štajerske. Vrste mariborskih igralcev bo verjetno okrepil slovenski prvak Aleksander Škulj iz Ljubljane. ©Rokometašice Branika so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpovedale naslednje sodelovanje v zvezni ligi. Tako je Slovenija izgubila edinega predstavnika v tem tekmovanju. © Košarkarski prvak Slovenije, ZKK Maribor, ki se bo udeležil kvalifikacijskih tekem za vstop v državno ligo v Zadru, je izjavil, da bi v primem, da da sl pridobi pravico igranja v lig!, najbrž zaradi previsokih stroškov ne mogel nastopati v družbi najboljših v državi. dvoboja bi prejel pokal iin diplomo. Ni čudno, da se je ob igrišču zbralo lepo število gledalcev, največ navijačev za »Jamarja«, Slovana. Prvi so prišli v vodstvo ipo Verbiču igralci Slovana — 1:0. Do konca prvega polčasa sta se obe moštvi trudili spremeniti rezultat, vendar sita obe obrambi, ki sta imeli danes precej dela, uspešno »čistili«. V drugem polčasu je bil! zopet uspešen Verbok, iki je zvlišail na 2:0. GrafiČar je nato izvedel nekaj navadnih napadov, eden izmed teh je bil uspešen — 2:1. Nekaj minut za tem in spet se je zatresla mreža zotpet je bil uspešen igralec Slovana Vertbek — 3:1. Tik pred koncem tekme pa je neumorni Podobnik uspešno preigral Slovanovo obrambo in neubranljivo streljal mimo vratarja v mlrežo — 3:2. S to zmago' ei' ie -moštvo Slovana priborilo lep poikall. P. A. Večina za zamenjave Edini forum, ki odloča o vseh spremembah nogometnih pravil, je International Football Board, kjer imajo Angleži večino. Preteklo leto so odklonili predlog, po katerem bi bilo mogoče zamenjali poškodovanega igralca, predvsem vratarja. Po tej odločitvi pa so napravili anketo pri 87 državah, članicah mednarodne nogometne zveze. 48 držav se je izjasnilo za zamenjave, 16 jih je proti, 23 pa že dolguje odgovor. 7 trdovratnosti... Znana izjava, ko jo je podal na tiskovni konferenci predsednik zveze »Partizan« Slovenije, tov. Mitja Ribičič, je takoj vzbudila živahne razprave. Velika večina telesnovzgojnih delavcev na terenu e to Izjavo soglaša in jo dopolnjuje s konkretnimi primeri, kar med drugim dokazuje tudi široka razprava o teh vprašanjih v našem listu. Nedvomno je predsednik Zveze »Partizan« Slovenije dobro premislil, preden je napisal takšno izjavo za javnost. Vsakemu človeku z normalnim razumom je jasno, da je bila to nadvse tehtna izjava, in če jo je javno podal najvišji funkcionar partizanske organizacije, se je pač zavedal vseh posledic in odgovornosti za to izjavo. Potemtakem je razumljivo, da so stvari takšne, kot smo brali v Izjavi, ln kar so — kot že rečeno — v veliki meri potrdili tudi delavci s terena. Pretekli četrtek je zasedal izvršni odbor »Partizana« Slovenije, ki je razpravljal predvsem o tej izjavi. Ce bi tej seji prisostvoval človek, ki o problemih in stvareh sploh ni poučen, bi utegnil priti dio zaključka, da tov. Ribičič to izjavo napisal kar tja v. en dan, kakor da bi ugotovitve in trditve privlekel nekje iz zraka. Res je sicer, da v predsednikovi izjavi ni bilo imen, krajev, datumov in drugih konkretnih primerov, vendar se nam zdi, da so bile trditve dovolj konkretne za tistega, ki jih je hotel razumeti. Del članov izvršnega odbora pa je vztrajal na stališču, da so očitki pavšalni, izmišljeni, nekonkretni in sploh neutemeljeni. Ce trdovratno zagovarjaš svoja stališča, je to lahko pametno ali tudi nespametno, vsekakor pa je pošteno in dosledno, če v to, kar zagovarjaš, tudi veruješ. NI pa prav, če trdiš, da je to in to belo, če si prej vselej trdil, da Je črno. Ze leta in leta prisostvujem partizanskim sejam, pa se dobro spominjam večurnih razprav o »garjavih ovcah« (beri o društvih, ki so zašla na stran-pota). In koliko odvečnih besed Je bilo izgovorjenih zaradi sekcij, sporazu« mov, konkordatov, pravil, statutov itd. itd. Spominjam se pogostih Izjav, da žoga »kvari telovadnico«, spominjam se hudih reakcij, če je ta ali oni novinar grajal stvari, ki Jih po mnenju nekaterih članov IO ne bi smel grajati. Kako je mogoče te stvari čez noč zanikati? Ce tega ne bi bilo, prav gotovo tov. Ribičič ne bi objavil svoje izjave. Po večurni razpravi je nekdo vendarle priznal, da so bile seje IO marsikdaj — sama birokracija. In res Je to! Preneka-tera seja se je izprevrgla v reševanje najdrobnejših zadevic, glavni in res načelni problemi pa so se odrl-. vali vstran"— za Kranjsko goro. Večkrat je izvršni odbor po ure in ure razpravljal n. pr. o tem, ali inštruktorjem pripada na leto brezplačno ena trenirka ali dve, torej o stvari, ki bi jo brez težave lahko rešila sama gospodarska komisija. In po večurni razpravi smo slišali glasove, da bi bilo res dobro pomladiti izvršni odbor (zakaj že prej ni prišlo do tega?), ki ga v takšnem sestavu poznamo že celo vrsto let. Ce bi seja trajala še kakšno uro ali dve (že itak se je zavlekla na polne 4 ure), bi morda še kdo priznal, dr vse tisto, kar so napisali znani telesnovzgojni delavci v »Poletu«, niso same neumnosti (tako je nekdo označil to pisanje). In morda bi še kdo pripomnil, da tudi novinarji včasih napišejo kakšno upravičeno kritiko, čeprav jc še pred zaključkom seje nekdo pripomnil, da bi bilo dobro vplivsti na novinarje, da bi s seje upravnega odbora (ki bo 27. t. m ) poročali objektivno (verjetno ima avtor te pripombe sebe za merilo objektivnosti in samo on odloča, kaj je in kaj ni objektivno). Kako bi rekli vsemu temu? Trdovratnost? Morda pa noj z glavo v pesku? Ali pa še kaj drugega? Presodite sami. Prešern Igor _________________________1___________— Lorger v Rimu dvakrat 14.2! ZAPOR ZA STRANSKEGA SODNIKA Sodišče v Offenbachu je obsodilo nekega nogometnega sodnika zaradi nevarne telesne poškodbe na dva meseca zapora in 50 mark globe. Sodnik, ki je bil na tekmi med Offenbachom in Dietzenbachom v funkciji stranskega sodnika, je toliko časa mahal s palico svoje zastavice po nekem igralcu, da se je ta nezavesten zgrudil. IZZVANI FANGIO Petkratni svetovni prvak v avtomobilizmu, Argentinec Manne 1 Fangio, se je nedavno razjezil. Mnogi dirkači iz ZDA so Se namreč precej zasmehljivo izražali o sposobnosti evropskih dirkačev, kamor so seveda prišteli tudi Fangia. Njegov odgovor je bil napad. »Vsakemu Ameriikanou, ki bo. potolkel moj rekord na Nurburgringii, ki znaša za en krog 140.80 km na uro, bom izplačal 10.000 dolarjev.« Doslej se ni javi) še nihče. Govorica Prav iz nič je v Belgiji nastala govorica, da se je svetovni kolesarski prvak Rik van Steenbergen smrtno ponesrečil. 32-letni dirkač vozi že od leta 1941 in v svoji 15-letni proiesio-nalni karieri je dosegel že 197 zmag. Sedaj naj bi le kratek čas po tretji osvojitvi svetovnega prvaka postal žrtev avtomobilske nesreče. Vest se je bliskovito razširila po Flandriji in Valoniji. Nihče je ni preklical, nihče je ni potrdil. Nazadnje pa so »umrlega« le dosegli telefonično na domu. Toda iz govorice je medtem nastala že prava lavinaj ki se je valilo skozi deželo. Tako je preostal le en način. Radio je prekinil svojo oddajo in pomiril prebivalce. Lahko se samo še vprašamo, če je kje na svetu narod, ki tako živi s svojimi športniki. NEUNIČLJIVA KOLESARJA V mnogih športih najdemo sicer lepo število starejših tekmovalcev, vendar leta okoli 50 pomenijo v večini športov konec aktivnega udejstvovanja. Seveda pa imamo tu pa tam tudi izjeme. Takšni -izjemi sta nedvomno tudi dva kolesarja, eden iz Avstralije, drugi iz Anglije. Erik OIds je bil nekdaj eden najbolj priljubljenih kolesarjev Avstralije in kljub svojim 83 letom še ni »obesil na klin« svojega železnega konjička. Nedavno se je odločil, da bo s kolesom napravil pot okoli Avstralije in tako prevozil 16.000 km. Drugi starec, Billi Steer, je star samo 75 let. To pa ga ni motilo, da ni Rim, 13. oktobra. Včeraj popoldne se je na olimpijskem stadionu v Rimu pričelo veliko mednarodno atletsko tekmovanje, ki se ga udeležujejo razen najboiljših italijanskih atletov še tekmovalci Sovjetske zveze, Poljske, Francije, Nemčije, Bolgarije, Romunije, Velike Britanije Švice, Avstrije. Švedske, Finske, Norveške in Jugoslavije. Dvajset tisoč gledalcev je prisostvovalo lepim borbam v večini disciplin, ki so prinesle tudi mnoge odlične re- zmagal v Birminghamu na nekakš- zulllate. Od Jugoslovanov je bil naj-nera prvenstvu najstarejših, kjer je uspešnejši Stanko Lorger, ki je dva-p rev ožil 100 milj v nekaj več kot 5 urah. Pri njem >e zanimivo zlasti to, da se je seznanil s kolesarstvom . šele, ko je bil star že skoraj 40 let. Pri 60. letih je moral zaradi neke operacije opustiti ta šport, toda čeiz 5 let so ga zopet videli na kolesu. krat zmagal in dvakrat izenačil jugoslovanski rekord v teku na 110 metrov ovire. Najhujši nasprotnik mu je bil Francoz Dohen, ki ga je v p red teku premagal le za pol metra. v finalu ,pa je bila razili k a nekoliko večja. Lorger je potrdil svo- KUC - svetovni rekorder n 50001 V nadaljevanju velikega mednarodnega tekmovanja v Rimu je bil danes v središču pozornosti tek nad 5000 m, kjer je razen ostalih odličnih tekačev nastopil tudi dvakratni olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder Vladimir Kuc. Plavolasi ruski atlet se je kmalu otresel svojih zasledovalcev, nazadnje pa še svojega rojaka Bolotnikova in potem se je boril samo še s časom. Do drugega kilometra je bil s svojimi vmesnimi časi nekoliko v zaostanku proti rekordnemu teku Angleža Pirieja. Tisoč metrov je pretekel v 2:37.8, 2000 m v 5:24,3, potem pa je tempo pojačal in imel na >000 m (8:08.7) že sekundo naskoka proti Piriejevem rekordnem teku. Tisoč metrov pred ciljem je njegov naskok znašal že skoraj 5 sek., proti koncu pa se je nekoliko zmanjšal in znašal na cilju I. 8 sek. Kuc je torej v svojem poizkusu uspel in ponovno povrnil rekord, ki mu ga je lani odvzel Anglež. Naš rekorder v skoku ob palici Lukman je v dokaj slabi konkurenci zmagal. Rezultati: 200 m: Bartenjev (SZ 21.3, 800 m: Depastas (Gr) 1:49.2, Scavo (It) 1:49.3, Ravvsen (V. B.) 1:49.5; 5000 metrov: Kuc (SZ) 13:35.0, troskok: Rjakovski (SZ) 15.80, palica: Lukman (Jug) 4.20, Balotta (It) 4.10, Gras (Fr)) 4.10, kopje: Aveniiemi (Fin) 77.28, Kuz-ne*cov (SZ) 76.42, Sidlo (Polj) 73.45, kladivo: Krivo nosov (SZ) 63.55, Asplund (šv) 60.42, ienske: 100 m: Leone (It) 11.7. Young (V. B.) II. 8, Hcndrix (N) 12.0, 4 X 100 m: Nemčija 46.3, Italija 46.5. German spet 10.2! Najboljši rezultat prvega dne dvoboja atletskih reprezentanc: Madžarske in Zahodne Nemčije v Budimpešti je dosegel evropski rekorder Nemec Manfred Germar, ki je s časom 10.2 zopet izenačil evropski rekord v teku na 100 m. Po prvem dnevu vodi reprezentanca Nemčije z 59:47 točkami. — Nekaj važnejših rezultatov: 400 m: Haas (N) 47.3, Pbrschke (N) 47 4; 1500 ni: Rozsavolgvi (M) 3:48.4, Brenner (N) 3:48.5, 5000 m: Ih^ros (M) 14:23 8, Laufer (N) 14:25.8, Szabo (M) 14:24.0: 110 m ovire: Lauer (N) 14.1; daljina: Witter (N) 7.52; palica Horvath (M) 4.10; disk: Szecscnvi (M) 52.81, Klics -52.04; kopje: Ko-schel 76.34, \yiravijo v red, Žele si odgovora in pojasnil na Najrazličnejše stvari, ki so na videz ?6olj tehnične narave; zanima jih, kakšna naj bi bila nasprotja med telovadbo in športom in danes celo Njed telesno vzgojo in športom, ni hm povsem jasen pojem splošne telesne vzgoje in v zvezi s tem, kakš-?a naj bi bila posebna telesna vzgo-la kot protiutež splošni, prihajajo v Navzkrižje pri vprašanjih reševanja jNnažičnosti, zelo ak-iiten je problem tekmovanja, kljub temu, da prav-??prav nikomur ni jasno, zakaj naj m zdravo in pošteno tekmovanje bl|o škodljivo itd. Na terenu sem tudi že slišal ugotovitev, češ da pri njih teli stvari Nt in da se oni, to je člani »Parti-Zanai jn športniki, kar dobro razumejo in drug drugega ne motijo, jkratka, skušajo nekako zavreči poreko reševanja pri njih. Bral sem v, časopis,^ da nekje celo predstav Ntki političnih organizacij zani-kuje-1° ta problem pri njih, toda kljub emu problem obstaja. Če ne bi bilo Problema, ne -bi bilo festivalske mi- ■ > ki je telesno-kulturne delavce Na. terenu opozorila na nekaj, kar P H nas ni v redu, če problema ne ■! bilo, tudi današnje razprave ne * bilo. Pri tem se moram takoj za-arovati pred peščico trstih, ki še toneš trdijo, da problema v resnici l,jn da so stvari več ali manj izmišljene ali napihnjene; naj samo Vestno in pazljivo preberejo vse ti-SK>, kar je bilo do sedaj .napisanega, Pa jim bo problem ob količkaj do-bre volje jasen in viden. Ne gre to-^e.i za ttiševainje zgolj zunanjih teh-to-ai-h vprašanj — ali so bolj ko- ■ lSWe proste vaje ali vaje na orodji,11' ali pa morda igre z žogo itd. J“e ne znamo rešiti vprašanja sploš- e telesne vzgoje, ki naj ima svoje ns.Protje v športu, če nastajajo pre-i; ri zuradi vloge tekmovanja, če be-nto 0 pogani partizanski vzgoji L Posebni športni zaenkrat še ni ° Usov) itd., ne gre samo za tehnič-q vprašanje, temveč gre za načela, knh Za nučela gledanja na telesno uitiiro in s tem v zvezi na dejav-], st> s pomočjo katere dosegamo te-no-kultnrno raven — telesno že8r °’ Gre enostavno za to, da smo j- ,‘.§ta 1945 v dneh, ko smo postavim • PVve organizacijske temelje D vi socialistični telesni -kulturi, na-L^vt-li, rekel bi temeljno napako: ni, a.* * * * vM* smo formalno enotno orga-mjNdjo .nove fizikult-ure, kot smo «.r.3t rekli, toda v te} novi orgami-'-I' nismo znali uresničiti novih laki ‘ na P-odlagi -katerih bi res šele emt tlr'čeli zidati novo. Nova zdr”^ Uz-ku-lturna organizacija je ,, '!z‘la v svojem okrilju takrat {. ''Vsem predstavnike nekdanje te-. adne smeri — v glavnem Sokola Predstavnike starih športnih ot-gaN'?acij. 10$(|; ol in šport sta v naši pretek-si 1 .Predstavlja nekaj več kot pa '*/ navadno predstavljamo pod kol-° b-lovadba im šport.ZlastiSo-ziv 1® kljub temu, da je imel na-zita,elt>vadne organizacije, bil izrabe,.- ...^Kanizacija meščanstva v po-‘iumn m smlate,ln- P® katerih je ko radensko ljudstvo v boljšo bo- dočnost. Če sje*treba v tem okviru govoriti o zaslugah levega krila Sokolov, ki so znali v najtežjih dneh borbe slovenskega naroda najti pravo pot, -se je to zgodilo po zaslugi Partije in njenega političnega vpliva med našimi ljudmi, vsekakor pa no po idejah, ki jih je izžarevalo takratno sokolsko vodstvo. Sokoli iz levega krila zaslužijo zato vse priznanje iti spoštovanje, saj je bila odločitev v teh dneh marsikomu morda tudi težka, kajti s tradicijo prelomiti je vedno težko. Opozoriti pa je treba takoj na to, da so vse metode dela v nekdanji sokolski telovadbi bile prilagojene tem političnim ciljem in morda bo zadostovalo, če povemo, da je takrat veljala »celota vse, posameznik nič«. Metode dela so torej bile ideološko zavarovane in seveda tudi preračunane. Vsak odstop od metode je v resnici pomenil tudi odstop od splošnih idej in tako lahko govorimo o nekaki telovadni ideologiji s posebnimi lastnostmi. Fo že prej omenjenem načelu »celota • vse — posameznik nič«, je bilo vzgojno delo tudi v -telovadnici, od tu izvirajo postavke o splošni telesni vzgoji, ki jih je sokolska stran vedno branila. Proti k-om-u? Idejni nasprotnik teh vzgojnih načel je bil šport. Tudi šport je uporabljaj v svojem življenju telesno vajo (veslanje, p la vanje, razne igre itd.), tudi šport jc nastal v kapitalistični državi, toda iz povsem drugih izvorov. Športnika je v vodo, na igrišče in te-kališče pripeljala biološka potreba, ki mu je narekovala, da se je treba otresti zidov in mestnega prahu ter v sveži naravi nadoknaditi tisto, česar je človeka bivanje y mestu in tovarni oro-pavalo. Kljub istim družbenim osnovam pa je športna organizacija v bistvu le predstavljala nasprotje telovadni; če se že ne bi spuščali v globlje razpravljanje o večjih ali manjših možnostih individualnega razvoja v eni ali dru-gi organiza- Stepišiiik Drago, direktor Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani ciji, bi predvsem omenili dejstvo, da so telovadne organizacije imele političen vzrok, da so se športnih branile in jih napadale. Šport je po njihovem mnenju zavajal mladino v društva, kjer je bila telesna vaja osnovnega in politični prizvok sekundarnega pomena, dočim je bilo to v telovadnih društvih ravno obratno. Prvotni očitki telovadcev športnikom zato tildi niso bili tehničnega značaja (očitek enostrano-sti in poudarek na v-sestranos-M je nastal nekoliko kasneje), temveč so športnikom očitali nacionalno mlačnost ali celo nezavednost, ker so prirejali mednarodne tekme, očitali so jim neskromnost zaradi pisanih dresov itd. Seveda je v kapitalistični družbi tudi šport šel svoja posebna, družbenim razmeram ustrezajoča pota. Bil je več-ali manj področje redkih izbrancev, predvsem bogatejših meščanov, ki so se tu lahko izživljali, zašel je v pretirano tekmovalnost iai zasledovanje absolutnih rekordov, vse v duhu časa in razmer, v katerih se je meščanski šport razvijal in v katerih živi še danes. Prepad med telovadnimi in športnimi društvi je bil vedino večji i-n le od časa do časa so, kar je bilo seveda odvisno "od večje ali manjše strpnosti, športniki i-n telovadci prišli skupaj, če je šlo za uporabo igrišča, skupno proslavo kakega nacionalnega praznika itd. Poleg sokolske ideologi-je in s tem posebne ideološko usmerjene vzgoje, smo torej imeli tudi športno ideologijo. Za eno kot diru-go lahiko rečemo, da jima v naših razmerah ni več mesta. Ko smo, k5t sem že omenil, po osvoboditvi ustvarjali novo organizacijo, te ugotovitve nismo upoštevali. Združiti smo skušali skupaj dvoje nam tujih miselnosti, nekdanjo telovadno in nekdanjo športno. Nosilci te miselnosti so bili nekdanji delavci s -teh področij, novih ljudi iitaik takrat nismo imeli i-n tako smo nujno zapadli v napako. Nimam namena podrobneje razčlenjevati življenje naše enotne telesnovzgojne organizacije im njenih poti do razbitja, o tem je bilo že dovolj napisanega. Ugotovil bi rad samo še posebej, da je do vsega tega prišlo samo zato, ker se nismo dovol j potrudili, da bi miselno ^prebrodili staro. Dokaz za to so neštete polemične razprave, v katerih je ena ali druga slran skušala opravičiti in uveljaviti svoja stara načela. Med temi razpravami je vsekakor treba omeniti in pravilno oceniti ukrepe Športne zveze Slovenije, ki jih je napravila v zvezi s pretiranim rekorderstvom, pretiranim vrhu n sk im tekmovanjem itd. Treba je pravilno gledati na odinos, ki ga ima ia zveza do vrhunskih rezultatov, katerih eksistenco bo vedno zasledovala, toda na pravilni množičn-i osnovi in pravilnem tehničnem delu.' Vse to pa iz ene same izhodiščne točke: vse je namenjeno izključno samo človeku, vse od sredstev pa do metode in organizacijskih oblik. To ■ pomeni, da se mora vse dogajanje pričeti in tudi razviti samo v osnovnih edi-nicah, ta-ko imenovani nadrejeni forumi pa so samo v tehnično ia usmerjevalno pomoč ter so nadrejeni samo po imenu, odločilni vpli-v na njih delovanje pa imaio društva na terenu. Tu slovenski športniki danes odstopajo od stare ideologije, od pretiranega tekmovanja, ki je vodilo v izolacijo, tu se danes športniki odločilno spoprijemajo z najbo-lj demokratično pridobitvijo naše telesne kulture, z množičnostjo. Ta množičnost sloni na principu, da mora človek (potem seveda, ko je fizično dovolj razvi-t) imeti polno možnost in tudi pravico. da se na področju telesne kulture izživlja predvsem po lastnih željah, nagonih in potrebah, teles-no-kalturne organizacije pa mu morajo poskrbeti za pravilno delo v strokovnem pogleda. Napake, ki jih še delamo, seveda ne morejo biti odločilne za to, ali jc smer pravilna ali ne. Smer je pravilna, izboljšanje dela pa je zgolj tehnično vprašanje, ki ga bomo ob primernih naporih lahko rešili. Sodim, da je tovariš Ribičič, ko je izrekel očitke-na račun okorelosti i-n zastarelosti, mislil prav na pojave, ki izvirajo iz nekdanje telovadne ideologije. Pojav nepravilnega dela je po mojem mnenju najbolj viden prav v dejstvu, da se društva »Partizan« danes imenujejo z najširšo oznako društev za telesno 'vzgojo. . Povsem razumljivo je zato, da je treba ta široki naziv nekako opravičiti in iz tega nujno nastaja težnja po monopolu v telesni vzgoji, težnja, proti kateri vlada danes, kot to tovariši iz »Partizana« priznavajo, v lastnih društvih odpor. Pojem telesne vzgoje se namreč tam razlaga po svoje in samovoljno. Predpisuje se ena sama metoda, na moč podobna nekdanji sokolski, pri čemer tovariši pozab: Ijajo, da pogojev, v katerih je bil tak način dela razumljiv im včasih celo upravičen, mi več. Pozablja se, da tudi športne ideologije ni več In da mi od vsega tega lanko porabimo samo tehnična sredstva, v nobenem primeru pa ne kakršnih koli »pozitivnih izkušenj« iz starih časov, kot se to bere v prvih zapisnikih FOS. Zato tudi borba proti športu ni več umestna i-n razumljiva. Ena od stvari, ki zasluži največ pozornosti, je vprašanje množičnosti. Stvar je od vsega začetka pri nas tako postavljena in mislim, da ni človeka pri nas, ki ne bi odobraval tega, da bi telesno-kukurino udejstvovanje moralo biti dostopno čim širšemu krogu ljudi. Na tem področju smo zaostali in moramo napraviti vse, da se zaostalosti iznebimo čim preje. Izkušnje pa nam kažejo, da se tako imenovane splošne telesne vzgoje telovadbe, ki ji skušajo dati danes odločilni in edino vzgojni, pomen, ljudje otresajo. Dokaz temu so statistični podatki, o katerih je bilo govora že tudi na posvetih v Kranjski gori in kjer so stvar napačno ocenjevali ter odločili, da nosi krivdo za to mladina, ki da je slaba in se za take stvari ne zanima. Krivda pa leži v nas samih; premalo smo storili za to, da bi mladino privabili v telovadnice in na igrišča, predvsem pa smo grešili, ko mladini nismo znali odpreti poti na igrišča "in v telovadnice na način, ki si ga sama želi. Mislim, da je prvi pogoj za množičnost prostovoljna udeležba naših ljudi v društvih ia tudi metode dela morajo biti take, Ha bo Ta -prostovoljnost vedno odgovarjala težnjam in osebnim sposobnostim ljudi, vprašanje »vzgoje« pa je treba, rešiti skrajno previdno in tako, da prostovoljnost prt tem ne bo prizadeta, Tu je eno glavnih žarišč neuspehov v našem delu. Pozabili smo, da so tudi partizanska društva'enote, nastale na prostovoljni pobudi, Ta prostovoljna pobuda mora priti v' njih do čim širšega razmaha. Predvsem mora odpasti vse, kar diši po kakršnem koli pritisku, šabloni, prisiljevanju. Tu mislim na udejstvovanje naših ljudi od dobe, ko se svoje osebnoisiti p-nično zavedati, od dobe, ko njihovo delo in življenje v društvu ne prenese ve-^ prisiljenih šolskih metod. Ali ni značilno, da so partizanska društva povsod, kjer obstajajo, prepolna cicibanov in pionirjev, mladincev in mlajših članov pa tam, kjer je delo preveč šablonsko in prisiljeno ter podrejeno idejam stalne »pravilne telovadbe«, manjka? Ali ni značilno, da se Člani izvršnega odbora »Partizana« pritožujejo, da je čedalje več društev, ki uhajajo na svoja pota in celo tekmujejo! Kako naj potem razumemo besede o »resničnem po- slanstvu« partizanskih društev v zvezi z njih sodelovanjem v športnih organizacijah? Ali je morda delo športnih organizacij nasprotno socialističnemu duhu in bi jih bilo treba zato razpustiti? Koliko je še tovarišev, ki jim je ljubša konservativnost na tein področju kot to sami priznavajo, kot pa »nepresia-no hlastanje po modernosti«, pod čemer vsaj jaz razumem željo po naprednem, po boljšem? Ne morem se strinjati z današnjim razlaganjem pojmov splošne telesne vzgoje in s tem množičnosti na eni strani in z vzgajanjem vrhunskih športnikov in ozkega kroga izoliranih rekorderjev na drugi strani, To je v vsem svojem bistvu nazadnjaško gledanje na probleme naše telesne kulture, ki izvira samo iz poskusov, da bi za vsako ceno obdržali dvojni tir in s tem še naprej podpirali notranja nasprotjk, ki naš razvoj samo hromijo in zavirajo. Telesna vzgoja je lahko samo ena in to pravilna in človek od rojstva do smrti pri svojem teles-no-iktiltiirnem udejstvovanju preživlja tudi tu različne razvojne faze. Tem fazam morajo biti prilagojena tako izbira sredstev, kot metode dela, predvsem pa, kot sem že poudaril, na stopnji zrelejšega fizičnega razvoja možnost svobodnega individualnega razvijanja tudi na našem področju." . Tovariši s terena sedaj pogosto sprašujejo, kaj bo in kako nameravamo stvar rešiti. Sodim, da je, vsaj kar se vrhov naših organizacij tiče, mogoča hitra in enostavna rešitev. Treba je spremeniti gledanje in odnose, treba je — priznam, da to ni vedno lahko — s polnim razumevanjem in občutkom za našo stvarnost korigirati vse, kar je napačnega. Predvsem pa bo lahko stvar popraviti zato, ker teiren sam čuti, da stvari niso v redu in že sam izvaja konsekvence. Vsi se strinjamo, da je treba do-ra.ščajoči mladlini pametnega in doslednega vodstva, tudi če gre za življenje te mladine v društvih prostovoljne pobude. Kot rečeno, žanje tu »Partizan« mnogo uspeha in vsaj v današnjih časih marsikje uspešno maši luknje v naši obvezni šolski vzgoji. Zelo veliko uspeha imajo partizanska društva, ki znajo mladince in mlajše člane pravilno privabiti in ki se ne ozirajo več na stare s ideologije«, ki se ne boje več žoge in čelo nogometa, skratka, mladini dopuščajo, da se izživlja športno, seveda v našem novem družbeno-političnem pomenu besede. Neprecenljive usluge bodo partizanska društva napravila starejšim članom, če bodo odstopila od zahtev po strogih metodah »edino koristne telovadbe« im jim odprla balinišča, kegljišča, organizirala kolesarski izlet in podobno. V smislu teh misli je seveda popolnoma napačno in zgrešeno odvračati kogarkoli od telovadbe po starih metodah. Ta je lahko prav tako koristna in uspešna, izpolniti pa mora seveda predvsem eno zahtevo; načelo prostovoljnosti. Kot sem že rekel, nastajajo na terenu nove oblike. Poznamo partizanska društva, ki so prevzela v svojo metodo dela tudi Šport im društvo v Kočevju je zato poleg drugega ponosno tudi na ugotovitev, da je tam politični faktor prve vrste, kot se to za partizansko društvo tudi -spodobi. Imamo društva, kjer so pričeli s postopnim miseln,im pre-obraževanjem' članstva, naslov in dokončno formo pa bodo izbrali, ko bodo pri njih doma, v njihovih razmerah in potrebah stvari dozorele. Morda so kje tudi društva, ki prav tako kot nekatera športna društva še ne delajo po pravilnih metodah in greše pri svojem tehničnem delu «proti načelom pravilnega telesnega in duševnega vzgajanja. Takih društev je morda še precej, ozdravili pa jih bomo samo, če jim pomagamo s primernim kadrom, kadrom, ki bo osvobojen starih gledanj in nazorov. Recept za rešitev vseh teh vprašanj bo torej nastal na terenti samem, stvar vrhov pa je, da želje in potrebe terena razume im da vsaj, če že drugega ne, želj po napredku ne duši to zavira. TURISTI IN ŠPORTNIKU Pravo volno la pletenje raznih šporinlh puloverjev ln ostalih pletenin dobite v največji izbiri » v trgovini (palača Slavita' Ljubljana, THova ulica 17 Celjski košarkarji v enotni tdomniki žigi Košarka, ki je po vsej Sloveniji napravila v zadnjih letih velik korak naprej, ni našla v Celju plodnih tal. Ne moremo govoriti o tem, da se mladina ne navdušuje za to igro, kjer dobi potrebne osnove v celjskih srednjih šolah. Ljubezni za to igro je med mladino več kot dovoljI Doislej ni bilo športnih delavcev niti" odgovarjajočih trenerjev, ki bil navdušenje mladine znali pravilno usmeriti im doseči potrebno kvaliteto. Celje pravzaprav tudi ni imelo ustreznih igrišč za to igro. Gimnazijsko igrišče je bilo vedno zasedeno po šolski telesni vzgoji, igrišče pri AD Kladivar je služilo več ali manj le interni uporabi, košarkarji ŽSD Celja pa so dejansko bili vsa leta brez svojega igrišča. Sedat so končno le dobili v okviru svojega športnega parka asfaltno igrišče na Skalni kleti, kjer je v zadnjih dneh vse živo. Vztpodbudno je vsekakor dejstvo, da ob teli pogojih celjski košarkarji niso obupali in so se trudili, da bi v tekmovalnem sistemu le prišli za spoznanje naprej. Moški ekipi je končno le uspelo, da se je po nedeljski zmag« nad Litijo s 113:80 (5*5:35) prerinila, naprej. Osvojili so namreč prvenstvo v II. slovenski ligi in &edaj jih bomo ponovno srečali v družbi najboljših slovenskih zastopnikov te igre. Upajmo, da bo tudi v njihovem matičnem društvu sedaj več razumevanja za njihove potrebe, da bo formiran močan sek-tijski odbor, ki bo pomagal mladimi pri njihovi nadaljnji poti 1. K. Krava - nogometni »vratar« Nogometni stadion v Kosovski Mitroviči je prava posebnost med športnimi objekti v naši domovini. Fod tribuno za gledalce je nameščen hlev za ovce im krave in te živali se vsak dan mirno pasejo po igrišču. Čuvaj igrišča je toliko brezbrižen, da jih ne prežene s prostora niti tedaj, kadar nogometaši trenirajo. Pred nedavnim pa je prišlo celo na nogometni tekmi do komičnega dogodka. Ena izmed krav je meni nič tebi uič »odkorakala« med obe moštvi na igrišče, se nekaj časa vrtila okrog vrat in se nato ulegla med obe vratnici, kot da bi hotela domačemu vratarju »pomagati« pri obrambi. Zaleglo ni niti preganjanje niti tepež, krava je mirno ležal* v vratih in tekmo so morali za nekaj časa prekiniti. Prav goto to si domači vratar v vratih ni zaželel iako obsežne in prijateljske »obrambne« pomoč1..< LETO XIII. Štev. 41 Slrnn 3 e Moštvo, ki je izločilo URUGVAJ- dvakratnega svetovnega prvaka Po senzacionalni zmagi nogometne reprezentance Paragvaja s 5:0 nad Urugvajem v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo, so ljubitelji nogometa v Asuncionu in vsem Paragvaju skoraj ponoreli. Po cestah glavnega mesta so se zbirale v sprevode, na bližnjih gričih so kurili kresove in spuščali v zrak rakete, in potomci Chaco-Indijancev, imenovani Guaranis, so ob zvokih bobnov plesali stari ples zmage. Že precej časa je preteklo od tega zmagoslavja in seda) je stopila na mesto veselja zavest, da »vozovnica« za Stockholm tni le velik usipeh, ampak tudi velika odgovornost za nogometaše Paragvaja. Dežela je uboga in tudi injen pcgomet živi v istem »slogu«. Vsega skupaj ima 1,700.000 prebivalcev, od tega jih živi ali životari 250.000 v Asuncionu. Ves nogomet, vsaj kvaliteten, je osredotočen, v tem glavnem mestu. Vsi bolj znani klubi, kot Olimpio, National, Gua-ramii, Presidente Hayes, državni prvak Deportivo Urcpieno »o doma v Asnncionu. 'V prvi ligi je deset moštev in talko ima Asuntiom vsako nedeljo kar pet lokalnih derbyjev, ki si seveda »odžirajo« gledalce. Ne smemo se čuditi, če so klubske blagajne skoraj vedino prazne. Zato tudi igralci živijo bolj iz rok v usta. Nogometaš prve. lige je do nedavnega zaslužil lahko približno 30.000 dinarjev na mesec. Sedaj imajo igralci nekoliko višje dohodke, ker so prešli skoraj v profesionalizem. Toda v domači deželi paragvajski-m.ojster okroglega usnja ne more obogateti. IGRALCI NA RAZPRODAJI Edina rešitev za paragvajske klube je prodaja najboljših igralcev v inozemstvo. Zlasti po več kot presenetljivi zmagi Paragvaja na prvenstvu Južne Amerike pred štirimi leti je prišlo do prave razprodaje. Najboljši so odšli: Rome-rito v Urugvaj, Medina v Chile, Femandez v Brazilijo. Če bi ne prišlo do tega, bi se Paragvajci morda že leta 1954 kvalificirali za svetovno prvenstvo. Ob skromni iz- Mladinci Triglava prvaki Na Gorenjskem je bilo nedavno odigrano III. kolo prvenstva gorenjske nogometne podzveze, istočasno pa je bilo zaključeno prvenstvo v mladinski' ligi Gorenjske ter v jeseniški pionirski ligi. Mladinci kranjskega Triglava so postali jesenski prvaki GNP, saj niso izgubili niti ene tekme im ne prejeli nobenega gola. Pionirji Jesenic pa so z zmago nad sovrstniki z Bleda zasedli prvo mesto v jeseniški skupini. V jeseniški članski skupini je zmagala Planika iz Kranja. Končne lestvice jesenskega prvenstva gorenjske podizveze so naslednje: člani — jeseniška skupina Piami,ka 3 3 0 0 12:4 6 Prešeren 3’ 1 1 1 9:9 3 Bled 3 1 1 1 . 9:10 3 Bohinj 3 0 0 3 5:12 0 mladinci Triglav 3 3 0 0 18:0 6 Mladost 3 1 1 1 7:5 3 Tržič 2 0 1 1 1:7 1 Jesenice 2 0 0 2 0:14 0 pionirji — jeseniška skupina Jesenice 3 3 0 0 5:0 6 Bled 3 1 1 1 4:3 3 Prešeren 3 1 1 1 4:3 3 Bolnimi 3 0 0 3 0:7 0 biri igralcev pa to ni bilo mogoče taiko hitro popraviti in šele prihodnje Jelo se 'bodo Paragvajci predstavili evropskim gledalcem kot eden od treh južnoameriških zastopnikov na svetovnem prvenstvu. Njihova pot ni bila lahka, saj so bjli v težki skupini s Kolumbijo, in Urugvajem, toda z dvema zmagama nad prvo iin z eno nad drugjo ekipo so napravili doslej na j večje presenečenje svetovnega prvenstva za leto 1956. DEVETMESEČNI NAČRT Grenke izkušnje iz leta 1934 so privedle do predvsem drugačnega dela sedaj. Brez hrupa so pripravili načrt priprav, začasno ukinili izvoz igralcev in novi trener reprezentance Aurelio Gonzales vsak teden enkrat zbere vse kandidate za izbrano moštvo na skupen trening. To ni težko, saj so vsi iz Asutnciona. Največ pozornosti po- svečajo kondiciji im v tem pogledu bodo Paragvajci najbrž od vseh Južnoameričamov najbolje pripravljeni. To vidimo tudi po zanimivih rezultatih tekem v tej deželi. Obrat ■od V—2 do 3—2 v zadnji fazi igre ni nič posebnega, kajti ekipe se odlikujejo z odličnim »finišem«. Težnja po golih, kondicija im velika borbenost Paragvajcev bodo morda udarili pečat tudi svetovnemu prvenstvu. Trener Gonzales je napravil za preostali čais od prvenstva devetmesečni načrt priprav. Skupini treningi se bodo stopnjevali, da hi se še povečala vdgranost, ki je že danes takšna, kot jo vidimo le pri reprezentancah, ki so domala sestavljene iz igralcev enega kluba. Prav v tem te velika prednost pred Argentino im Brazilijo, pa tudi pred evropskimi ekipami. Udeležba Paragvaja na svetovnem prvenstvu bo vsekakor zanimivost tega tekmovanja obogatila. Nastopilo bo minogo igralcev indijanskega porekla. Izločeni Urugvaj ima bollj znana imena, boljšo tehniko in lepšo igro, zato pa se bo Paragvaj predstavil z odlično kondicijo. veliiko hitrostjo, borbenostjo im veliko napadalnostjo, kar bo dovolj, da se me bo potegoval le za zadnja mesta. Madžari si želijo zopet takšne slike: Puskas na čelu-njihove nogometne reprezentance. Pravijo, da bi to zadostovalo tudi za osvojitev svetovnega prvenstva. Slika je z lanskoletnega srečanja Madžarska : Sovjetska zveza Polfinale m nogometni pokal FLRJ Odred in Maribor finalista V četrtek stg bili v Ljubljani in Mariboru odigrani republiški polfinalni tekmi za nogometni pokal FLRJ, in sicer med Odredom im Triglavom ter med Mariborom in Rudarjem iz Hrastnika. Zmagala sta Na področju Celjske nogometne podzveze je tekmovalna aktivnost zelo razgibana. Vse polno je življenja na nogometnih igriščih med tednom, nič manj pa ob nedeljah. Reorganizacija tekmovalnega sistema z uvedbo enotne podzvezne lige je pokazala bogate sadove. Limo (Odred) se zadnje čase vse bolj uveljavlja z dobro igro Kar poglejmo podrobneje sliko: trboveljski Rudar in Kladtvar se 'krepko držita vrha MVC lige, v enotmii podzvezini ligi sodeluje 12 klubov, v II. podzvezmi ligi 8, v dveh mladinskih ligah nastopa 15 in v štirih pionirskih pa 17 moštev. V jesenskem tekmovanju nastopa torej 54 nogometnih enajstoric ali vsako nedeljo 594 nogometašev! To je vsekakor izredno lep uspeh, ki ga CNP še ni dosegla v času svojega obstoja. In funkcionarji še niso zadovoljni I V prihodnjem letu nameravajo ob tesnem sodelovanju s partizansko organizacijo še poživeti nogometna tekmovanja po občinah z izvedbo pionirskih in mladinskih občinskih prvenstev. Kako poteka tekmovanje v enotni podzivezmi ligi? Poglejmo le rezultate zadnjih dveh kol, pa še lestvico po kqnčani tretjini prvenstva: III. kolo — Svoboda : Usnjar 5:0, Sloga : Celje 3:1, Olimp : Rudar Velenje 1:4. Brežice : Kovinar 3:2, Rudar — Hrastnik : Bratstvo — Rogatec 4:1, Bratstvo — Hrastnik : Proletarec 1:1. IV. kolo — Usnjar : Proletarec 1:5, Bratstvo — Hr. : Bratstvo — Rog. 5:2. Kovinar : Rudar — Hrastnik 2:2.• Rudar 'V. : Brežice 0:1. Cel. : Olimp. 1:3, Svoboda : Sloga 5:0. Več kaže, da se bodo za naslov jesenskega prvaka spoprijela tri moštva, ki se nahamjo na čelu ta- bele: Brežice, Svoboda (Trbovlje) in Bratstvo šz Hrastnika. V podzvezmi ligi H. razreda nastopa 8 klubov, ki so doslej nastopili že v treh kolih. Položaj pa še ni razčiščen, d,a bi kaj več spre-, govorili o najboljših. Pionirska in mladinska tekmovanja so v polnem teku. V celjski skupini sta pri pionirjih najboljša ŽSD Celje in Kladiva*, pri mladini pa Kladi var, v zasavski skupini pa pri pionirjih trboveljski Rudar, pri mladincih pa še ni opaziti potrebne jasnosti. Sicer pa — čez mesec dni bo pri mladincih, pa tudi v vseh ostalih ligah položaj jasen! Zato pa počakajmo še neke i nedelj in se izognimo ugiban j, ki so pri nogometu tako nehvaležna ... J, K. LESTVICA Brežice Bratstvo IIr. Svoboda Trb. Olimp Celje Sloga Trb. Proletarec Rudar Hr. Rudar Vel. ZSD Celje Kovinar Št. Usnjar Šošt. Bratstvo Rog. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 0 1 1 1 1 2 2 1 2 2 1 0 11:7 12:4 18:7 10:8 10:9 8:5 7:7 6:8 9:13 7:12 6:15 1 8:18 0 GOL z daljave S®5 m Samozavestni Spaiič Ko so bili člani B-reprezentance zbrani v Skopju, so se v prostem času pogovarjali o tem, kakšen bo plasma moštev v zvezni nogometni ligi. Vsak je zagovarjal svoj klub im trdil, da bo njegov plasma ugoden. Najbolj so se seveda razvneli člani tistih klubov, ki so trenutno pri vrhu lestvice. Zelo pa so bili presenečeni, ko je kapetan B-re-prezentance Spajič smelo dejal: »Čeprav smo trenutno v slabem položaju, bo Crvena zvezda tudi letos državni prvak.« Najprej je bilo vse tiho, nato pa ga je nekdo od igralcev zafrknil: »Seveda. Zvezda bo že prvak, če bomo letos plasma v zvezni nogometni ligi šteli od zadaj naprej.« To je bilo še pred porazom Crvene zvezde proti Železničarju v Sarajevu... Medtem ko beležimo v košarkarskem prvenstvu različne rekorde, in ko hkrati tožimo, da so naši nogometaši pri streljanju na gol neučinkoviti, je prišlo tudi v nogometu pri nas do izrednega rekorda. V Našicah je bila na sporedu prijateljska nogometna tekma med domačim NAŠK in DŠK iz Djakova. Na tej tekmi so nogometaši obeh klubov zadnjič preizkusili svoje sposobnosti pred pričetkom prvenstva. NAŠK je že vodil z 1:0, do konca tekme pa so manjkale še 3 minute. Vsi so bili prepričani v zmago NAŠK in vratar DŠK je v 87. minuti lepo ubranil še močno streljano žogo. To žogo pa je z močnim udarcem degažiral proti vratom svojega kolege Čmelaka. Nekoliko je pomagal še veter in žoga je padla točno na enajstmetrovko pred vrata na NAŠK. Vratar je hotel žogo ujeti, ta pa se ga je samo malo dotaknila in mu ušla med nogami v mrežo. Rezultat je bil 1:1 in s tem se je tekma zaključila. Dosežen pa je bil vsekakor svojevrsten rekord, Če pomislimo, da je bila razdalja med obemi vrati 105 m! Užaljeni Subotičani Navijači subotiškega Spartaka, pa menda tudi člani uprave tega kluba, nikakor ne morejo preboleti, da zvezni kapetan Tirnanič pri sestavi nogometne reprezentance tokrat ni upošteval tudi dosedanjega repre- zentanta Bate Ognjano-va. Mnenja so, da bi bil prav on sposoben dirigirati napad državne reprezentance, ki je sicer sestavljen iz 4 igral-cev-individualistov. Vsa njihova užaljenost pa je seveda glas vpijočega v puščavi... Če je nogometaš yojak Reprezentant Miloš Milutinovič je v pripravah za srečanje z Romunijo igral zlasti v Novem Sadu na trening tekmi precej neučinkovito, nasprotno pa se je izkazal na tekmi proti CDNA. Ko so ga vprašali, kako bi on razložil takšno razliko med učinkovitostjo in neučinkovitostjo, se je izrazil kar po vojaško: »V Novem Sadu mi krogla ni zadela v tarčo, torej je bil ,podbačaj‘. V Beogradu pa sem zadeval vse v .strogi center'.« Kaže torej, da se je Milutinovič kaj hitro naučil vojaškega izrazoslovja. Romuni bi bežali... Ko so se nogometaši jugoslovanske B-reprezemtance vrnili domov, so imeli med seboj tudi bolnike. To je igralec Crvene zvezde Vlado Popovič, ki je v Skoriju zbolel za azijsko gripo. »Bežite, imam azijsko gripo. sem nevaren za okužbo...« je dejal Popovič navijačem, ki so prišli dočakat ■ reprezentante na postajo. Kapetan reprezentance Spajič ga je prijel pod 'roko, da bi ga hitro odpeljal domov, pri tem pa je dejal: »Trener Lehner je naredil hudo napako, ker Popoviča ni dal v .moštvo. Romuni bi se iz strahu, da se ne hi od Popoviča okužili, kar razbežali in naši nogometaši bi imeli prav golov o lažje delo.« Seveda je*~ta pripomba vzbudila med navzočimi precej smeha, saj je bila prav duhovita. če je železničar mejni sodnik Na neki nogometni tekmi je bil določen za mejnega sodnika tudi neki železničar, ki je sicer premi-kač na železniški postaji. Ta je glavnega sodnika silno motil, tako da ga je moral le-ta odstraniti z igrišča. Kakor hitro je namreč mejni sodnik vzdignil zastavioo, je zraven tudi zažvižgal na piščalko, ki jo je imel stalno v ustili. Ko so ga pri disciplinskem sodišču vprašali, zakaj je to delal, je rekel: »Kadar vzdignem zastavico, moram tudi zažvižgati. To je pri meni stara navada, ki je ne morem izkoreniniti. Sem pač pri svojem poklicu kot premikač na to tako navajen, da 6'ko'raj ne vem, da tudi žvižgam.« Toda to mu ni nič pomagalo in sodniško kariero je moral zaključili. . Odred in Maribor in se bosta srečala v finalni tekmi med seboj. ODRED : TRIGLAV 3:1 (0:0) Tekma je bila na zelo nizki kvalitetni ravni, zlasti v prvem polčasu. Odred je imel ves čas terensko premoč, ki pa je ni znal izrazili tudi z goli, čeprav so imeli napadalci precej priložnosti za realiza-ranje svojih napadalnih akcij. Kompletno moštvo Triglava tokrat ni zaigralo tako dobro, kot preteklo nedeljo proti Krimu in sploh ni nudilo pravega odpora. Ker je bil vratar Marjan Brezar precej nezanesljiv — ubranili . bi moral dva gola — se te Odiredovcem posrečilo doseči tri gole, katerih strelec je bil Kranjc. Častni gol so po krivdi Jazbinška dosegli Kranjčani po Mihelčiču v zadniih minutah igre. Sodnik Erlich ni sodil v »mednarodnem slogu«. MARIBOR : RUDAR 12:1 (3:0) Mariborčani so že v prvem polčasu povsem gospodarili na .igrišču, čeprav so Se jiim sicer neizkušeni gostje požrtvovalno upirali. V drugem delu igre pa so jih povsem potisnili v obrambo. Hrastničani pa so še naprej igrali taktično nepravilno tn pustili igro odprto. Vedino bolj proti koncu igre pa so popuščali in tako so jim domači »nasuli« polno mrežo golov. Gole za Maribor so dosegli Vidic in Pirc po 3, Glazer in Sinovčič po 2, Degan in Bračič po 1, za Rudarja pa Kozlo. Mladinci Odreda trdno v vodstvu Mladinsko nogometno tekmovanje NPL se bliža k svojemu koncu. Odigrano je bilo predzadnje kolo, kjer je bil najbolj presenetljiv poraz Ilirije proti Papirničarju. Odred je doslej v vseh tekmah zmagal in tako je brez izgubljene točke na prvem mestu. Tik za njim je trboveljski Rudar, ki ima tekmo manj, igra pa izven konkurence. V II. skupini mladinskega prvenstva vodi Sava. prav tako brez izgubljene točke. Rezultati predzadnjega kola prvenstva so bili: Krim — Ljubljana 1:1. Odred —Domžale 4:0. Ilirija — Papirničar 1:4, Sava — Mengeš 4:2. Vrstni red je naslednji — I. skupina: Odred 10 točk (24:2). Slovan 8 (19:11), Papirničar 8 (15:18). Ilirija 4 (8:14). Krim 3 (11:13). Ljubljana 2 (7:9), Domžale 0 12:19). Rudar T (izven) 8 (16:5). — II. skupina: Sava 6 (14:6). Grafi čar 6 (8:4). Svoboda 2 (10:7), Duplca 2 (4:6), Mengeš <) (3:14). Tirnanič je »dezertiral« Tekma med Romunijo in Jugoslavijo v Bukarešti je vzbudil8 precej nervoze. V redakciji »Borbe« so nekaj dni po vrsti precej debatirali o tem srečanju vn Pfe' Ustavah dnevno časopisje. Nenadoma je nekdo dejal: »Čujte. Tirnanič je dezertiral...« Vsi so se spogledali, kaiko to? »Poglejte, javlja se »Borbi« Smedereva.« Pogledali so časopis in videli članek z naslovom »Majhne rekonstrukcije. dvakrat večja proizvodnja.« k;i je bil podpisan z imenom A. Tirnanič. Toda to je bil le ncj-^ dopisnik z enakim imenom, kot -ima zvezni kapetan naše nogomc ne reprezentance. Ali bodo v Kranju prvi ? Ob pripravah na mladinski dvoboj z Italijo je PZJ zagrešila kup napak Pred kratkim so doživeli naši mladi plavalci v Rimu precejšen poraz. Čeprav smo ■pričakovali, da se bo dvoboj Končal z zmago italijanske reprezentance, pa vendar nismo pričakovali, da bo premoč mladih italijanskih plavalcev in celo vaterpolistov tolikšna, saj so še pred nekaj leti jugoslovanski mladinci visoko po-J razili naše današnje »učitelje«. , y razgovoru z Marjeto Horvatovo, je to pot prvikrat »deibutlrala« v državni reprezentanci, smo dobili vMs, da so se naši plavalci vrnili si-Cer polni leipih vtisoiv in doiživetij, toda tudi s prepričanjem, da bi se 7 Boljših okoliščinah dvoboj lahko jtoščal povolneje za jugoslovanske Reprezentanca prezgodaj izbrana Prva nepravilnost, ki jo je na-Pravii PSj v zvem s tekmovanjem v Italiji, je bila izbira državne reprezentance. Takoj po državnem prvenstvu (89. aviguista), je bila dokončno določena reprezentanca, toedtem ko je bil dvoboj z Italijo točno mesec dni kasneje. Seveda se lo v tem mesecu forma plavalcev Precej spremenila in tako je prišlo S? številnih nesorazmerij. Prav Horvatovi se ie dogodilo, da je bila Ppclicana v Split, kjer je na tre-PS|ngu dosegla svoj najboljši rezul-tat 1:22,4. Toda keir sta bili v reprezentanco določeni Koncilja in "-rajtmajerjeva, se ni v tem pri-meru dalo prav nič Več popraviti. ye,le po dolgotrajnih prepričevanjih o Prerekanjih je Horvatova na dr-avni meji v Sežani zvedela, da tu* t ona potuje v Italijo. Kako je "lorala več kot enotedenska živčna apetost vplivati na mlado tekmo-, , aiiso, prepustimo v presojo onim, ‘TSo sestavljali reprezentanco, toda primer »Horvat« ni bil edi-'* ki se je dogodil pri izbiri, reprezentance. Trinajstletna pionirka j-aiiKlžiičeva iz Hercegnovega, odkritje letošnjega državnega prvenca, je na treningu v Splitu plavala (90 m prosto 1:11.4 in bi prav go-7^0 sodila v reprezentančno štafe-fodg tudi njej tam ni bilo pro-^ ker so bile plavalke že preje k°točcne. In končno se vprašujemo, ako bj se (jaueg končal troboj /Haba — Kičevič — Koenik na 400 _'! 1500 m prosto, kako dvoboj To-se'nSek — Vijatov in podobno. Zdi 1)8 m. če so bili vsi reprezentanti e ^ranl že 14 dni v Splitu, da bi bile bi P°*rebne izbirne tekme, kar večjega impulza mladim Vincem«, one »standardne« re-. .Jrntaiite pa bi prisililo k še res-neJsemu delu. Zakaj priprave v Splitu? Že s,0 na:gi plavalci v začetku or»a.odhajali v London, je FSJ Dr«n Uzilral Izbirno tekmovanje in Pot $av® za la nast<>P v Splitu. To vai fe Je ta napaka ponovila. Pla-Spjj! 80 se 14 dni pripravljali v Rlln U’ v morski vodi, za nastop v Č6l)u’ kjer je bazen s sladko vodo!! nin'‘lav ie bij prvi sklep, da bo tre-oVt? v Krškem, je bil ta pozneje, r ze*. iz razloga, češ da je večina teiu ezentantov iz Splita in da bi s obve I)rfVeič trpele njihove šolske ta-.; n<)sti. Toda ko so se reprezen-da /e zbrali v Splitu, smo ugotovili, deme«.vn® med 26 kandidati le.seli Splitčanov in še ti so bili zaradi treninga oproščeni šolskega pouka! Tako se je zgodilo, da so nekateri mlajši reprezentant j e z morja prvikrat nastopali v sladki vodi. Pa tudi »sladkovodni« so se v teh 14 dneh dobro privadili®)norja, tako da so tudi ti plavali močno pod svojimi običajnimi rezultati. Gripa nas je močno oslabila Naši tekmovalci so bili močno prizadeti, saj je skoraj polovica komaj prebolela ali še bolehala za gripo. Prav v Splitu, kjer so bile priprave, je bila epidemija najhujša. Tudii temu bi se lahko izognili, če bi bil trening v Krškem, saj so za gripo zboleli večidel 'oni tekmovalci, ki so pripotovali v Split (Vdl-čanŠek, Jelačič, Matekalo, Vijatov, Pelc itd.) im se tam okužili. In končno se vprašujem, ali ne bi bilo morda pametneje dvoboj odpovedati, če je bilo stanje naše ekipe tako, da smo po eni strani zmanjšali naš ugled (kolikor ga še imamo), po drugi strani pa celo zdravstveno ogrožali naše tekmovalce, ki so nastopili kot rekonvalescenti ali celo bolniki. Skoki — edina svetla točka Pred nekaj leti, kadar je nastopala naša plavalna ekipa na mednarodnih tekmah kot celota (plavanje, ■»vaterpolo in skoki), so bili običajno vedno skakalci tisita »črna ovca«, ki so izgubljali težko pridobljene točke plavalcev in »vaterpolistov. To stanje je privedlo FSJ tako daleč, da je nekajkrat zaključil dvoboje brez skokov. Danes se je položaj spremenil. V Rimu so trium-fi-rali naši skakalci. Toda tudi tu ne .moremo mimo brez kritike PSJ. Naš vrhovni plavalni organ je v razgovorih z Italijani pristal, da na dvoboju niso tekmovale mladinke v skokih s stolpa (verjetno so Italijanke preslabe). Tako smo izgubili dragocene, točke, obenem pa nismo dali priložnost našim tekmovalkam, da nastopijo na mednarodni prireditvi. M. P. Zimski bazen — to so sanje in dolgoletne želje vseh slovenskih plavalcev. Pa ne samo želje, to je danes tudi eden glavnih pogojev, če hočemo kvalitetno raven tega športa, ki se je zadnje čase začel spet lepo uveljavljati v državnem merilu, spraviti še na višjo stopnjo. Brez zimskega bazena pa ni upati na kakšno občutno povečanje kvalitete — o tem so si na jasnem danes vsi strokovnjaki. O zimskem bazenu govorimo že več let. Prvi so v tem perečem problemu spregovorili plavalci Ljubljane, ko )e" bivši Železničar gradil svoje objekte v Šiški. Takrat se je nekaj šušljalo o projektu in o »koprodukciji« tovrstne gradnje z Litostrojem, ki Ima dovolj tople odpadne volde. Ostalo pa je samo pri načrtih. Potem so se pojavile govorice v Mariboru, Trbovljah, KršRem, Kidričevem in kdo ve še kje. Toda govorice so eno, resni načrti pa drugo. Toplo odpadno vodo imajo sicer marsikje, toda za zimski bazen morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji. Predvsem mora imeti ttiti kraj, ki bi se lotil te gradnje, dovolj razvito kvaliteto in kvantiteto plavalnega športa, razen tega pa tudi primerno število prebivalstva ler materialno osnovo. , J A N J Tudi pri klubih na Goreniskem težave — Lepo tovarištvo Ko smo v pretekli številki našega lita naredili kratek »sprehod« med. vodilnimi klubi ljubljanske kegljaške podzveze, smo seveda pri. tem že mislili tudi na Gorenjce, ki so se v zadnjih letih, dokaj, razgibali v tein športu. Kot »naročen« se je oglasil v Ljubljani znani kegljaški strokovnjak in neumorni delavec Stane Rebolj in nam povedal nekaj misli o pripravah gorenjskih kegljačev na prvenstvo, hkrati pa seveda tudi o njihovih težavah, ki jih tudi ni malo. Goirenjslki kegljači ne klonejo, kot smo razbrali iiz razgovora s tov. Reboljem, in so zlasti v zadnjem času dobili precej vzpodbude za nadaljnje^ delo. Nekateri se borijo e finančnimi problemi, drugi po trpijo zaradi pomanjkanja kegljišč. Tipičen primer za to ie kegljaški klub v Kranjski gori. Klub sestavljajo predvsem kmečki sinovi, med katerimi je nekaj znanih tekmovalcev (nekdanji smučar Sl. Urbar) in dobrih sodnikov. Imajo leseno kegljišče, tarejo jih pa finančne težave. Prav zaradi teh se niso preteklo nedeljo udeležili republiškega prvenstva v borbenih partijah v Mariboru. Na Jesenicah se je kegljaško življenje po otvoritvi novega štiristez-nega kegljišča zelo razgibalo. V ■klubu imajo okrog 130 članov, sicer pa so že doslej organizirali številna medoforatna tekmovanja Železarne Jesenice. Pričaiknjejo poveča,nje števila članstva na 300, hkrati pa se resno pripravljajo na prvenstveno sezono. Poleg KK »Jesenice« deluje tudi »Gradis«, ki je sicer bolj .sezonski klub, vendar ima stallno moštvo, ki se ‘redno udeležuje prvenstvenih tekmovanj. Na svojem enostezinem kegljišču so do zgraditve novega kegljišča sprejemali v gasite tudi člane »Jesenic«. LEP PRIMER SODELOVANJA Kot so kegljači Gradisa svojim krajevnim tovarišem pomagali s kegljiščem, talko velja omeniti isto tudi za kegljače na Bledu, ki imajo svoje tristezho kegljišče in zelo dobro sodelujejo s »Prešernom« iz Radovljice. Na Bledu sestavljajo čla,nst»-o klubov predvsem študentje, obrtniki im kmetje, ki sodelujejo na vseh tekmovanjih. V Radovljici pa so se borili, da bi odpravili gostilniško kegljanje, kar pa je klubskemu vodstvu preprečil privatni lastnik kegljišča in tako gostujejo sedaj na Bledu. Del članov pa je prešel tudi h kegljaškemu klubu Bled. Takšno sodelovanje med klubi je vsekakor hvalevredno in ga velja omeniti. Položaj pa za kegljače na Goren jskem, kot vidimo, res ni najbolj rožnat. V KRANJU MOČNA KEGLJAŠKA TRDNJAVA Brez dvoma nas najbolj zanima položaj pri lanskem državnem prvaku Triglavu v Kranju.. Le-ta ima že sedaj 380 članov, ki sestavljajo številne klubske ekipe. To so moška in mladinska ekipa, več moštev starejših članov, dve ženski ekipi, invalidi, pripadniki JLA in najnovejša v zadnjem času zbrana ekipa študentov. Treningi pri tem klubu so bili ves čas redni, hkrati pa so prirejali velika sindikalna tekmovanja, pri katerih so v največji meri sodelovali delavci in uslužbenci »Iskre«. Na novem štiristez-nem kegljišču je torej zelo živahno in kaže, da bo Kranj še v naprej obdržal upravičeni ugled največjega kegljaškega središča v Sloveniji. Zanimalo nas je, kako je kaj s formo najboljših tekmovalcev. Zelo dobri so trenutno Starc. Martelanc, brata Ambrožiča ter Turk P'ri moških. med ženskami pa Kavčičeva in Martela.nčeva, ter nekaj novih članic iz kolektiva »Planika«. Zbrano je res veliko tekmovalcev, kar daje upanje, da bo Triglav še naprej nadaljeval svojo uspešno poit. Tovariš Rebolj je sicer dejal, da ne ve, ikaiko bo šlo v bodoče, vendar lahko upamo, da bodo Trigla-vani uspešni. In še kratek skok v Tržič. Pri »Ljubelju« deluje o-krog 100 članov, ki so večinoma delavci. Prirejajo prav tako medobratna tekmovanja, udeležujejo pa se vseh prvenstev. Enostezino kegljišče jim sicer ne zadošča, upajo pa. da bodo tudi ta problem v kratkem rešili. Na koncu še nekaj besed o novo ustanovljeni ekipi kegljačev pri »Partizanu« v Smledniku. Le-tri so izključno kmetje, izživljajo pa se na kegljišču Triglava. Pričakujejo, da bodo dosegli lahko marsikaj, ker imajo dobro podporo svojega društva. Takšen je torej položaj pri gorenjskih kegljaških klubih. Okrajna zveza v Kranju jih dobro vodi, ■pri tem pa uživa polno pomoč s strani OLO Kranj. To pa daje spodbudo vsem tekmovalcem na Gorenjskem za čim bolj živahno delo. Zadnje čase kaže, da se bodo go-. vorice nehale v Kranju in da bo slovenska »plavalna prestolnica•■< od besed prešla k dejnajem. Res je > cer, da je načrt o gradnji zimskega bazena zaenkrat tudi v Kranju samo zamisel, ima pa ta ideja zelo veliko resnih zagovornikov. Po našem mnenju je Kranj zelo prikladno in tudi najbolj upravičeno mesto, da dobi prvi ta objekt, saj je tu doma cela vrsta državnih in slovenskih prvakov. Kranjčani se ukvarjajo z mi&lijo, da bi poleg tovarne »lnteks«, ki ima toplo odpadno vodo, zgradili ta objekt sprva z zelo skromnimi sredstvi (baje br za prvo' silo zadostovalo 20 milijonov). Bazen-bi bil dolg 25, širok pa 12 m. To bi bil torej prav lep objekt zveznega pomena in bi nekaj časa izdatno koristil ne samo kranjskim, marveč tudi vsem ljubljanskim plavalcem. Ze v kratkem bo Kranj obiskat inž. Bloudek, ki bo povedal svoje mnenje, nato pa bodo spregovorili tisti, ki bi lahko prispevali k finansiranju objekta (OLO, MLO, tovarna »lnteks« in morda še kdo). Če se bodo stvari ugodno zasukale, bodo že spomladi na gradilišču zaropotali buldožerji, jeseni pa bi plavalci že trenirali v prvem slovenskem — zimskem bazenu. Drobiž iz Kranja Na 11. okrajnem namiznoteniškem turnirju Gorenjske je sodelovalo 6 klubov z okoli 80 igralci. Največji uspeh so. dosegli igralci kranjske Mladosti, saj so ekipno zmagali pri moških, mladincih in piouirjih. Pri posameznikih je med člani zmagal Svoljša.k (9k. Loka), ki je v finalu premagal Kranjčana Dolenca. Pri mladincih je bil najboljši Bajželj, član Mladosti. Na nogometnem turnirju partizanskih moštev Gorenjske, ki je bil pred dnevi v Dupljah, so prvo mesto osvojila domačina pred Železniki in Kamno gorico. Na strelskem dvoboju med reprezentancama Slovenije in Gorenjske so člani reprezentance Slovenije zmagali s 1337 : 1289 krogi, Članice pa s 778 : 767. Med posamezniki ie bil pri članih najuspešnejši Planinc (Sl.), med članicami pa Minka Bertoncelj. Poslopje štiristeznega kegljišča na Jesenicah ni več prazno in zapuščeno. Marljive roke so ga d ograd ile do konca in sedaj prirejajo Jeseničani na njem številna tekmova nja. Ta športni objekt je sedaj dopolnil celotni športni park ŠD »Jes enice« pod Mežakl ;o in bo delovnim ljudem nudil veliko razvedrila v njihovem prostem času. Qymond Lambert: REKORD NA HIMALAJI skorja se udira v celih ploščah in to nama stang ezuie k°jo- Nato se strmina vzboči, sneg po-0b n ®9akomeren, trd in dereze dobro prijemljejo. 2 Cl Pustiva smuške palice in primeva za cepine. haj11 besni veter kakor vse dni. Zaletava se v stresa1D n.aiu Poriva nazaj. Poskušava se upirati, toda «Va T>r-na^u tak° močno, da izgubljava ravnotežje in kler • Im°rana varovati se na vsako dolžino vrvi, do-duj6y6 |eren ugoden in lahko hodiva skupaj. Napre-okoj; 4 f0t s^ePca> zaganjaje se, ne da bi kaj videla v K" v * sklonj°nCno °dkrijeva v pravi smeri skalo in se s ^Vaisetn0 g*avo Poženeva proti njej. Raymond naredi iti preb ]ae^r0V’ se us*avi iu zasadi cepin. Dohitim ga h j i,g i1 lm ter se vzpnem kakih dvajset metrov nad £ a ga potem zavarujem. Ua ei)am ,ert se mora večkrat ustavljati, da si poprav-o derez, ki jo je bil pred odhodom .slabo pri- trdil. Držati ga moram pod pazduho, da ne omahne. Stalno morava biti na preži, kajti veter je lokav. Zaganja se v sunkih. Napredujeva kot preveč natovorjena kulija in se v rednih premorih ustavljava, da greva po sapo. Ko gledam, kako lezeva po vseh štirih po strmini, me pograbi otroška togota in rada bi zakričala vetru, da se zaman trudi, da bi nama onemogočil bivanje, ker sva prav tako zagrizena kot on. Na misel mi pride pozabljen distih: »Veter, oj, veterč bedak, neumen si, kot da bi živ bil. A vendar odšel bom v grob, ne da bi te pokončal.« Toda bolje je, da se ne razburjava in da načrtno napredujeva. Sključena v dve gubi poizkusim izkoristiti veter in se naslonim nanj, toda nenadoma upade in znajdem se z nosom na zemlji. Brez sape sem in s široko odprtimi usti hlastam po malenkosti kisika. Nikoli se se še nisem borila proti tako pobesnelim elementom. Ob vsakem sunku zapreva oči in sneg nama para kožo. Ledeni veter, pronikne povsod in naju duši. Vendar pa zgrbljena napredujeva korak za korakom na krilih svoje volje. Govoriva le malo* »Saj gre!« — »O da! GreJ« To je vse. se ustavi Raymond, da si natakne de* na uro in na višinomer. Vem, kaj bo upam si ga pogledati. 7.730 metrov je dve popoldne. Računava, da potre* okoliščinah do vrha, 8.150 metrov, doda jih v najboljšem primeru rabiva pot do taborišča IV. nazaj. zavleklo do osme ure zvečer, znoči se Se enkrat režo. Pogleda povedal in ne visoko in ura bujeva v takih bre tri ure in prav toliko za Tako bi se pa ob šestih. Peklenski veter naju je preveč zadržal, naprej ni več mogoče. Na vrh bi še prišla pred nočjo, toda na povratku bi morala bivakirati. Deset ur ždenja brez zavetja na taki višini in pri vetru, ki gre skozi kosti, tak bivak bi bil usoden. Grlo imam kot zadrgnjeno in ne upam si ziniti, da ne bi planila v jok. Popustiti, odnehati po tolikem trpljenju! Čutim, kako v meni vse vre nemočnega srda in pripravljena sem tvegati vse, da bi se bojevala naprej. Nikoli nisem doživela nič hujšega. Moja srce se upira priznati to. za kar sodi razum, da je edino na mestu. 1 T r Stockholm v znamenju atletike O nogometnem Stockholmu 1958 smo že marsikaj napisali Tokrat se bomo podali v glavno mesto švedske z drugim športom — atletiko. V obliki kratkih vesti vas bomo seznanili s številnimi podrobnostmi evropskega prvenstva v atletiki leta 1958. Prvenstvo bo od 19. do 24. avgusta 1958 na olimpijskem stadionu, ki ga bodo za to< tekmovanje povečali, da bo lahko sprejel 28.000 gledalcev. Organizatorji pričakujejo več kot 1000 tekmovalcev iz najmanj 25 držav. Pokrovitelj prvenstva bo princ Bertij, ki bo tudi odprl kongres Mednarodne atletske zveze, ki bo v času prvenstva v Stockholmu. Na sporedu bo 24 disciplin za moške in 12 za ženske, med katerimi bo prvič tudi tek na 700 m. Čase tekov bodo merili električno in vse naprave bo oskrbela švicarska tovarna »Omega«. Vabila za udeležbo so poslali 29 državam in doslej jih je že lt potrdilo udeležbo. Zaenkrat sicer pogrešamo Jugoslavijo, toda do konca prijavnega roka je še dovolj časa. Rusi so že rezervirali stanovanja za 100 ljudi v bližini prostora za trening. V Stockholm bodo prispeli že 14 dni pred začetkom tekmovanja. Vstopnice bodo pričeli prodajati te dni, in sicer najprej le skupne za vseh Šest 'dni. Po vsej verjetnosti bodo že na (a način več kot pol leta pred prvenstvom vsa mesta razprodana. Zanimanje liska, radia in televizije je ogromno. Na razpolago bo 800 sedežev za novinarje, kar bo pa seyeda mnogo premalo ffl mnogi listi, bodo morali svojim novinarjem vstopnice kupiti. V teku so pogajanja organizatorjev z Eurovision (nekakšnim združenjem evropskih televizijskih družb) za televizijski prenos tekmovanja. Več Ulmskih družb je hotelo le kupiti izključna pravico do kimanja prvenstva. Odločitev za to ali ono družbo še ni padla. 2. in 3. novembra bo zasedal v Beogradu evropski Komite mednarodne atletske zveze, kjer bodo sklepali o različnih stvareh v zvezi s prvenstvom. Določili bodo dokončni razpored in urnik, kvalifikacijske rezultate v skokih in metih, dalje določili število prostih mest za posamezne države itd. Organizator prvenstva nosi namreč vse stroške za 150 udeležencev, ki jih bodo- Izbrali na podlagi letošnjih rezultatov. V. Začelo se je evropsko prvenstvo za članice in mladince Sovjetski tekmovalci SO OOIIOlIkriljivi Jugoslovanski mladinci na častnem drugem mestu Trije naslovi za SZ Ko je v nedeljo podpredsednik zveznega Izvršnega sveta tov. Aleksander Rankovlč Izstrelil prvi čtfstni strd v tarčo in zadel »devetič©«, se je uradno začelo II. evropsko strelsko prvenstvo za članice in mladince v Beogradu. Na startu se je pojavilo 12 držav z nad 100 izbranimi tekmovalci in tedaj so bila možna se vsa ugibanja ter prognoze. Na tihem smo upali — in seveda tudi želeli — da bi se naši zastopniki kar najbolje odrezali in sc uvrstili na častna mesta, pričkovali smo celo presenečenja... _y Predstavljamo vam mladinsko šiafeio ŽAK„ Ljubljana1 Kdor se zanima za atletiko, je gotovo že slišal ali bral o mladih efletih-tekačih Ljubljane, ki ima vsako leto zelo dobre mladinske i štafete. Tudi letos so se fantje tega kluba posta vila z nekaj lepimi uspehi v štafetah. Tako so postavili jugoslovanski in slovenski 'rekord v štafetnem teku 4 X 40ol ( so bili veseli naslova državnega prvaka v isti disciplini letos v Beogradu, kjer eo nepričakovano premagali vse štafete. Pred dnevi pa so dosegli naslov prvaka LRS tudi v štafeti 4 X 200 m, ikjer so bili boljši od starejših mladincev. Če bodo marljivi ter ostali skromni, bodo lahko postavili še marsikakšen rekord in pobrali še več prvih mest. Kdo pa so ti mladi tekači, ki pod vodstvom svojega trenerja Gaberška dosegajo take uspehe? To so: Korošec Vlado, dijak Gradbene sred. šole. Star je 13 let linije doma iz Ljubljane. Z atletiko se ukvarja 4 leta in ie slovenski in jugoslovanski rekorder na 300m ea mlajše mladince. Polič Vasja, dijak 8. razreda gimnazije.' Star je 17 let in je doma iz Ljubljane. Z atletiko se ukvarja 3 leta, največ teče čez ovire in je slovenski prvak na llOrn za mlajše mladince. Taljat Viuko je po poklicu kvalificiran mizar, doma je na Pri morske m in je star 16 let. Z atletiko se ukvarja komaj 2 leti in je letos zasedel 3. mesto na prvenstvu Ju-goslaviie za mladince na 300m. Je zelo" dober 5or;nter. KECLJANJ E Kranjski »A brakami« najboljši Na republiškem kegljaškem prvenstvu starejših članov, ki je bilo v Nov L Gorici, je sodelovalo 7 moštev in 32 posameznikov iz 11 klubov. Od znanih klubov nista poslala svojih zastopnikov Ilirija itn Obrtnik, največ lovorik pa so dosegli kegljači kranjskega Triglava, ki so ponovno osvojiti naslova republiških prvakov med posamezniki in moštvi. Lanski prvak Puntar ni obranil naslova in se je uvrstil šele na 1(2. mesto. Med moštvi je bilo še bolj napeto in je Triglav le s težavo osvojit prvenstvo, kajti le za 28 kegljev je za njim Lokomotivi iz Maribora. Rezultati so bili naslednji —- moštva: Triglav T 1131, Lokomotiva Mrb 1103, Poštar L j. 1084, Novo mesto 994, Triglav lil 979. Triglav 11 969, Kovinar Štore 963; posamezniki; Cencič (Tr.) 423, Leme« (Lj.) 401, Nemire (Gradis LJ.) 367, Matjaš (Beton) 386, Zupančič (Invalid L j.) 375 itd. LETO XIII Štev. 41 Stran 6 'Munih Tadej, dijak učiteljišča, je doma iz Tolmina in se ukvarja z atletiko 2 leti. Tudi on je dober sprint er in je bil finalist na državnem prvenstvu na 100 m za mladince. V. P. Atleti v Podpeči zmagali Preteklo nedeljo je bil aa igrišču »Partizana- v Podpeči tradicionalni atletski dvoboj med Litijo in »Partizanom« Podpeč. Obe ekipi sta nastopili precej pomlajeni in so se nekateri mlajša mladinci zelo dobro odrezali ter premagali stare rutinirane tekmovalce (Zadnikar, Novljan). Ženski ekipi sta bili oslabljeni zaradi gripe in jih zato raiso ocenjevali. Na jboljša med dekleti je bila Pristavčeva z odličnima rezultatoma na 60. in 100 m. Zmagovalci — moški: 100 m; Po-nebšek 11.6 (L), 400 m: Ponebšek 52.8 (P), 1000 m: Pristavec 2.44.0 (P), 4 X 100 m: AK Liti ja 47.4, 2. TVD Partizan Podpeč 48.2. daljina: Igličar 5.82 (P), višina: Cimperman 155 (P), krogla: Meršol 11.60 (P), disk (2 kg); Novljan 29.06 (P), kopje: Zadnikar 48.56 (P). Mladinke: 60 m: Pristavec 7.8, 100 m: Pristavec 12.9, daljina: Pristavec 4.30. višina: Lapajne 127 (P), krogla (4 kg): Turk 9.67 (P), disk: Dečman 31.000 [Lt. Rezultat dvoboja: »Partizan«, Podpeč : AK Litija 47 : 39. V ponedeljek pa so dogodikli na novem strelišču za malokalibrsko orožje ina Čare vi č upri ji že začeli kazati drugačno sliko. Nihče ni pomislil, da bo premoč Sovjetske zveze tako izrazita Mladinci in članice so najprej tekmovali v disciplini 3 X 20 strelov za medaljo mojsitra-istrelca. Jugoslovanski tekmovalci in tekmovalke eo tedaj dosegli zelo lep uspeh, saj' se je mladinec Jevtič uvrstil na prvo _mesto s 363 krogi pred Kudrijašoviim (SZ) in Zieglom (Z. Nem.), Anic (578), Lončar (577) la Bašič (576) pa eo zasedli šesto, sedmo in deveto mesto. Tudi s startom naših članic smo bili v tej disciplini zadovoljni. Zmagala je Lomovoa (SZ) s 584 krogi pred Rarnovo (OSR) s 578, na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstili Jugoslovanki Heroldova (578) in Dozetova (576) ter pustili za seboj vse Romunke, Madžarke in Poljakinje, ki so jim bile najresnejše nasprotnice. Razen teh dveh jugoslovanskih tekmovalk, fot sta osvojili zlati medalji, so ostale Jugoslovanke osvojile še dve srebrni in dve bronasti medalji, mladinci pa štirje srebrno in štirje bronasto medaljo. V nadaljevanju tekmovanja v enaki disciplini pa so najprej np~ kazale svojo kvaliteto strelke Sovjetske zveze, ki so osvojile naslova evropskih prvakov med posameznicami in ekipami, nato pa še mladinci, ki so ekipno prav tako poslali evropski prvaki. Za las se je sovjetskemu tekmovalcu izmuznil tudi naslov prvaka med posa- Tudi v angleškem matchu nič bolje Zadnja disiciptina tekmovanja je bik angleški match. Spet so pobrali vise lovorike Sovjeti, talko med Slamicama im mladinci, ekipno iu med posamezniki. Zanimivo pri tem je. da st« oba zmagovalca dosegla enak rezultat 595 krogov in da so so-vjetsike tekmovalke bile z$ 4 kroge boljše od svojih mladincev, Jugoslovani so v ekipnem tekmovanju, skoraj kot »ipo dogovoru«, osvojili obe 4. mesiti, med mladinci pa je bil tokrat zelo dober Karašič, ki je s 591 krogfi dosegel 2. mesto. Najboljša Jugoslovanka je bila Heroldova na 8. mestu. Torej'so naši strelci — če izvza- Avlo-moto kiožek v Borovnici ie delaven mejniki, ki ga je za 1 'krog osvojil Nemec Ziegl. Tako so strelci Sovjetske zveze dokazali, da jim nobena konkurenca ni nevarna. čast rešujejo mladinci Medtem ko so se jugoslovanske članice r disciplini 3 X 20 zadetkov izkazale precej slabo — saj je bila najboljša Jugoslovanka Heroldova šele dvanajsta, Dozetova pa osemnajsta, vrh tega pa je ekipa 'zasedla šele četrto mesto — so nas presenetili mladinci, ki so zasedli 2. mesto takoj za mladinci Sovjetske zveze, med posamezniki pa je najboljši Jugoslovan Grozd a novic osvojil 4. mesto. S tem smo vsaj delno rešili čast našega strelskega .Športa, za kar gre pohvala torej predvsem mladincem. Nedavno smo prejeli vest iz Borovnice, kjer je pred 3 meseci začel delovati v okviru AMD Vrhnika domači avto-moto krožek. Le-ta je nastal na pobudo domačinov, ki so se v zadnjem času zelo vneli za ta šport. Veliko članov ima motoma vozila in zalo je nadaljnji razvoj tega krožka na najboljši poti. Pretekli teden je opravljalo izpit za voznike amaterje 3t članov, od katerih je uspešno prestalo preizkušnjo 25 kandidattov. Spočetka se je ta krožek boril z velikimi fioačnimi težavami, sedaj pa tega ne občutijo. Izposodili so si avtomobil za šolske vožnje, AMD Vrhnika pa jim je nudilo prvo pomoč z motociklom, tako da zdaj nemoteno delajo. Imajo veliko veselje do tega športa im, ko se bodo nekateri član i bolj usposobili v vožnji, imajo namen budi tekmovati. Članov je Okrog 80, največ zaslug za uspešno delo imajo utanovitelj in neumorni predavatelj Brenčič, njegova desna roka inštruktor Alič — ki je žrtvoval za praktični pouk Članov ves svoj dopust — ter komandir LM Selan. Pametno je, da se je tem predelu ljubljanske okolice mladina zbrala v skupni organizaciji, ki bo pospeševala dvig kvalitetne ravni moto športa. memo uspehe mladincev — dosegli le povprečne uspehe, čeprav so bila ugibanja v začetku precej naklonjena jugoslovanom. Velja menda .prav tako pravilo — kot pri nogometu, kjer je okrogla žoga — da je tudi tarča precej okrogla. Novi rekordi Na tem prvenstvu, ki je bilo r glavnem organizirano v zadovoljstvo vseh nastopajočih — razen vremena, ika ni balo povsem naklonjeno tekmovalcem, saj ga je nekaj Časa oviral veter — so Sili po večini v vseh disciplinah doseženi novi evropski rekordi, razen v disciplini angleški match, To hkrati dokazuje veliko kvaliteto na tem prvenstvu, zlasti med zmagovitimi ekipami. Ob kotneu pa lahko poudarimo, da je to prvenstvo med jugoslovanskim strelci vzbudilo veliko živahnosti in vzpobudo za širjenje tega športa med našimi ljudmi. Rezultati — medalja mojstra strelca — članice: Lomov a (SZ) 584, Ramova (ČSR) 578, Heroldova (J) 578, Dozetova (J) 576; mladinci: Jevtič (J) 563, Kudsri jalov (SZ) 582, Ziegl (ZN) 5SI. - 3X20 na 50 m članice ekipno: Sovjetska zveza 2510 (evr. rek.), CSR 2292, Madžarska 2261. Jugoslavija 2255, itd. posamezno: Kormuškina (SZ) 584 (e. Tak.). Mladinci ekipno: SZ 2504 (e. rek.), Jugoslavija 2287, Z. Nemčija 2279. Romunija 2270, Jugoslavija H 2264, posameznp: Ziegl (ŽN) 585 (e. rek.' Sapu nov (SZ) 579, Kodri jašov (SZ) 578, Grozdanovič (J) 577. — Angleški match — članice: SZ 2356, Madž arnika, CSR, Jugoslavi ja, posamezno: Novodjorova (SZ) 593; mladinci: SZ 3552, 4. Jugoslavija, posamezno: Svedok (SZ) 593. Karašič (J) 591. Bajte om Zelena! Tekmo med Madžarsko in Sovjetsko zvezo je obiskal tudi sodelavec »Futbaia« Paja Stankovič, Po končani tekmi se je razgovarjal s trenerjem sovje Iške državne reprezentance Kačatiuom. Ta mu ie dejal: »Sovjetskemu okusu bi od vaših igralcev najbolj odgovarjal Zebec. Gledal sem ga igrati že nekolikra* in vedno mi je najbolj ugajal. Dajte nam Zebeca, pa bo sovjetska reprezentanca postala svetovna sila.* Kaže torej, da Zebec na sovjet-avto. skem »trgu, kot nogometaš visoko notira... • Se in mojstrska pasova je v torek zvečer. Pošteno je mo vsak torek in petek. Včasih jih deževalo. Ulice so bile prazne in je več, včasih manj kakor je Srce kakor Zaiopek... Ko je na letošnjem državnem prvenstvu v Splitu 16-let ni Vlado Brinovec pomaknil mejo državnega rekorda v plavanju na 1500 m prosto zelo blizu meje 19 mirni t (19:04.4), so vsi plavalni strokovnjaki ostrmeli. Nihče ni pričakoval, »da bo mladi Kranjčan od lani naredil tak izdaten skok. Celo njegov trener, Dušan Brozovič, je Vladu »prognozi ral« precej slabši čas — nekako med 19:30 in !9:40. istočasno, ko so se vsi čudili izrednemu napredku mladega plavalca, pa so nekateri začeli govoriti, da bo takšno delo fanta uničilo, da se bo prezgodaj izčrpal in podobno. Ko sem pred kratkim obiskal gorenjsko metropolo, me je zanesla pot tudi k predsedniku PK Triglav tov. Trefaltu, ki že vsa leta po vojni skrbi za napredek kranjskih plavalcev. V pogovoru sem mu omenil tudi te govorice. »Bodi brez skrbi,« je odvrnil tov. Trefalt, »da v klubu sami pazimo na te stvari. Fant je stalno pod zdravniškim nadzorstvom, tako da bi lahko o pravem času preprečili kakršno koli poslabšanje zdravstvenega stanja, če bi mu to grozilo. Pred kratkim je bil Vlado tudi v Ljubljani, kjer so ga pregledali specialisti za pljuča in srce. Posebno zanimive rezultate je pokazal elck-trokardiograf, s katerim so mu pregledali srce. Zdravniki so potrdili, da le redkokdaj vidijo tako močno in odporno srce.« Tov. Trefalt mi je še povedal, da so zdravniki v Ljubljani izrazili željo, da bi Vlada oziroma njegovo i,z-redtfo močno srce še kdaj pa kdaj pregledali in opazovali v študijske namene. Vlado ima namreč skoraj takšno srce, kakor češki tekač Za-topek. Njegova krepka srčna mišica utriplje zelo močno in počasi. Nor, malen utrip ima 54, po najhujših naporih pri plavanju se mu zvišan utrip vrtie v normalno stanje že po eni minuti. To je vsekakor dokaz, da je srce mladega plavalca izredno vzdržljivo in sposobno premagovati , naj več je napore. V RAZREDU NAJBOLJŠI V pogovoru mi je tov. Trefalt razkril še eno zanimivost mladega plavalca. Vlado namreč ni samo odličen športnik, ampak tudi odličen dijak . Obiskuje 6. razred gimnazije v Kranju in je v svojem razredu najboljši — odličnjak. To je spet nov dokaz, da • lahko dober športnik, če je marljiv in resen, doseže lepe uspehe ne samo na športnih poljanah, marveč tudi v šoli ali v Svojem poklicu. v NESREČNA GRIPA! Medtem je v klubske prostore Triglava, kjer sva se pogovarjala s tov. Trefaltom, vstopil Vlado Bri- nehote se je vsilila misel: »Kje so Ljubljančani? Morda v kinu, gostilni, doma?« Verjetno je tako. So pa tudi v telovadnicah, judoisti so že bili. Ko si sezuje! čevlje, te spustijo v telovadnico in po mili volji se jih lahko nagledaš. Tisti večer jih je vodil njihov predsednik Hojan Franc. Rad je povedal o vsem, kar nas je zanimalo. »Judoisti kluba 01ympia trenira- novec. Pred nekaj dnevi se je vrnil iz Rima, kjer je nastopil v državni reprezentanci. Mudilo se mu je v šolo, zato ni imel dosti časa za raz-. govor. »Kako ti je bilo všeč v Rimu?« Potrdil je, da zelo. Kako tudi ne, saj je bila jugoslovanska reprezentanca nastanjena v enem najlepših rimskih hotelov. Videli so mnogo lepega in občudovali impozantne zgradbe, kjer bodo čez tri leta letne olimpijske igre, »Pa rezultati? Si zadovoljen?« Odkimal je z glavo. Na 1500 m bi še kar šlo, na 400 m pa ni bil zadovoljen s svojim rezultatom. Povedal je, da jih je v Benetkah pri ogledu mesta zajel dež in pošteno premočil. Skoraj vsi so se temeljito ' prehladili in dobili gripo, Mnogi so kdo " razpoložen. Večinoma so štu denti, zato t-udi nimamo v svojih vrstah izrazitih borcev, temveč snto usmerjeni bolj na »produkcijo5 kadrov. Povedati moram tudi toda imamo Slovenci sedaj tri mojstrske pasove. Nosijo jih Reia, Kop nik in Vrabl. Kolnik in. Vrabl sta 51 ta pas pridobila na nedavnem tečaju v Mariboru. Podelil jima je Francoz Van Der Vekeo, ki 1B nosilec tretjega Dan pasu.« Da bo bolj jasno tudi za tiste. ^ tega športa še ne poznajo: ^poles šolskih pasov imajo v judo šport' tudi 12 mojstrskih pasov. Nosile® naj višjih je na svetu prav malo-številko 12 je imel samo eden .in »’ ta je bil — ustanovitelj. Za ni mi'-je tudi to, da je v Jugoslaviji 1 judo klubov, od tega jih je 6 v Sl" veni ji. Mojstrskih pasov je troje 1 nosilci teh so Slovenci. »Pa, da ne bo pomote,« je nad" 1 je val predsednik Hojan. »Post* • član kluba ni lahka stvar. N a i PE A moraš obiskovati tromesečni te® J jiu-jitsu, nato napraviti izpit. 8® , ko je to opravljeno, lahko za®11 trenirati judo. Naš klub 01yril,^lj. organizira dvakrat na leto začeto ške tečaje. Vadba se začne v nato j polni telovadnici, nabere se tudi j18, 1(>0 ljudi. Nato pa počasi odpadaj Letos so bila sprejeta slovens f pravila o razvrstitvi tekmovalce1' plavali z vročino, med njimi "tudi pravna o razvrsmv: , Vlado. Seveda so bili zato. rezultati P<>sam^ne kategorije Tako bod,,, ues nikomur, pa naj bo nogometaš, do bS kg), srednja (do 80 n atlet, odbojkar ali plavalec. te7jka (nad 80 kg). Pl. * * fciEOMAftoD Preteklo nedeljo je l)il. v Kopru na progi Izola—Koper I. jadranski tek v Počastitev 10. obletnice priključitve Slov. Primorja k FLRJ. Organizacija celotne prireditve je bila odlična, za kar gre zahvala predvsem funkcionarjem OLO Koper in telesnovzgojnili organizacij ter neuinor-nemu nekdanjemu odličnemu atletu Olivieriju. Med štafetami je po astri borbi zmagal ljubljanski »Odred« v postavi Majcen, Seliškar, Stamejčič in Ingolič pred ljubljansko »Svobodo« in Mariborom. Med Posamezniki na progi 6300 m je bil v skupini športnikov najboljši Iratnik pred Aljančičem in Svetino (vsi »Odred«), v skupini »Parti- Bruselj želi ©hmpisdo 1964 Mestni občinski svet Bruslja je sprejel sklep, da se bo potegoval za olimpijske igre leta 1964. Zaenkrat so kandidaturo za te olimpijske igre že postavila naslednja mesto: Tokio, Moskva, Karači, Auckland in.Sf nekaj ameriških mest. Odločitev o ijŠkielitvi olimpijskih iger leta 1964 bo padla na kongresu mednarodnega olimpijskega komiteja leta 1959 v Monacu. Amaterska boksarska reprezentanca Zahodne Nemčije je v Paisleyu premagala odgovarjajočo ekipo Škotske s 14:6. V Modeni je gostovala boksarska reprezentanca Poljske, ki je premagala reprezentanco Italije s 13:7. Košarkarska reprezentanca CSR je v Rimu premagala najbolje košarkarje Italije z 58:49 točkami. Vse zaradi novih sprinteric 2an« pa Janez Pavčič' (Postojna) pred Veselom (Kočevje) in Debevcem (Postojna). — Po končanem tekmovanju, katerega si je ogledalo okoli «00 ljudi, je bila v klubu LM svečana podelitev spominskih značk* pokalov in dragocenih praktičnih daril. — Od leve proti desni: Pav-Clč J. (Postojna), Tratnik in Aljančič (oba Odreti) Naročaiie se NA POL El »METKA« Mehanična ikalrvca CELJE Izdeluje raznovrstne cefirie, popeline, kretene, ilanele vseh vrst, damast za perilo in posteljnino, inlete surove in barvane v širini 80 in 120 cm, duble ilanele, jacquardski kc*nuk, kanafase listne in jacq;ardske, žepovino, krojaški kanafas, hlačevine vseh vist, štruks, keper za delovne obleke, gradelj za madrace, baihent karo in črtaste tka-n’ue za ženske obleke Telefon: 23-90, 27-33 Br icjavni naslov: METKA C L JE Pojava novih ruskih sprinteric za skok v višino je prinesla vrsto novih rekordov v tej disciplini. V Atenah je naš Marjanovič skočil 204 cm, v Genovi je Italijan Roveraro potisnil rekordno znamko na 262 cm, Madžar Bodo je skef-čil v Budimpešti 204, Lewandowski v Chorzowu 205 (nov rekord Poljske), Ceh Lansky pa »e je celo povzpel na 208. Kitajska skakalka v višino Cen Fen Jung je dosegla na tekmovanju v Pekingu nav o odlično znamko 173 cm, kar je četrti najboljši rezultat vseh časov na svetu. Dvoboj atletskih reprezentanc Zahodne Nemčije in Francije v Duisburgu se je končal z zmago Nemcev s 118:94 točkami. Važnejši rezultati tega tekmovanja: 100 » i Germar (N) 10.1, 200 m Germa r (N) 21.1, 400 m Porschke (N) 47.5, 800 m Stracke (N) 1:51.8, 1500 m Jazy (Fr) 3:43.6, 5000 m Chiclet (Fr) 14:20.2, 10000 m Mimoun 29:53.2, 110 m ovire Lauer (N) 14.1, 400 m ovire Janz (N) 52.1, 3000 m zapreke Thumm (N) 9:05.2, višina Pilil (N) 196, daljina Braknhi (Fr) 7.?3, troskok Battista (Fr) 15.37, palica Gras (Fi) 4.20, krogla Lingnau (N) 16.96, disk Koppen-hdfer (N) 50-60, kopje Will (N) 80.00, kladivo Hušson (Fr) 57.64, 4 X 100 m Nem- čija 40.6, Francija 41.0, 4 X 400 m Nemčija 3:14.4. Važnejši rezultati mednarodnega tekmovanja v Meranu, ki so se ga udeležili tudi nekateri jugoslovanski atleti: 100 m Bar-cnjev (SZ) 10.7, 400 m Seidl (N) 48.2, 800 m Csegledi (Av) 1:49.9, 5000 m Bolot-nikov (SZ) 14.17.0, višina Šepa (Jug) 185, daljina Rjakovski (SZ) 7.34, palica Bal-lotta (It) 4.20, disk Krivonosov (SZ) 49.72, kopje Kuznecov (SZ) 80.69, Mayer (N) 72.57. Na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju v Pragi so bili doseženi številni odlični rezultati, med katerimi se je najbolj odlikoval rezultat dvakratnega olimpijskega zmagovalca Vladimirja Kuca na 5000 m, kjer je ruski tekač le za 1.2 sekunde zgrešil svetovni rekord Angleža Gordona Pirieja, Rezultati: 200 f Mach (Polj) 21.3, 400 m Jira-sek (CSR) 47.7, 800 m Hanka (CSR) 1 -50.6, 1030 m Jungwirt (CSR) 2:19 8, 5000 m Kuc (SZ) 13:38 0, 10000 m Zatopek (CSR) 29:29.4, 100 m ovire Litujev (SZ) 14 7, 400 m ovire Litujev (SZ) 52.3, 3000 m zapreke Ržiščin 8:45.2, višina Stepanov (SZ) 206, daljina Ivvanski (Polj) 7.36, disk Merta (CSR) 52.34, kopje Cibulenko (SZ) 79.80, kladivo Nikulin (S*) 64.27. De Bruyne zmagovalec za „Desgrange Colombo" Norrkiping nasprotnik Crvene zvezde so sestavljena takole: Manches-: Dukla, Glasgotv Rangers f.j Madridu so izžrebali pare za osmino j,r a Pokala evropskih nogometnih tla Predstavnik Jugoslavije, Crve- Prv fVezda’ Je dobila za nasprotnika t aka Švedske Norrkoping. Ostala sre-)a s° s ^ United V0'agova!ec srečanja Milan : Ra pid, Aja^g B°ys : Vasas, Sevilla : Aarhus, tVis' Alnsterdam : zmagovalec srečanja p&n (Chemmltz) : Gwardia, Antwer-Cca ^ea' Madrid, Borussia Dortmund : Bukarešta. ;e v8”metna B-reprezentanca Francije štv0 6 Avivu premagala izbrano mo- krael a s 5:4 (:2l). o brve Če bi imeli POSKfiSA.... Se ,bo Puška s vrnil Prihodnje leto v domovino, Vehstv lcto osvojili svetovno *zjav*i nfek funkcionar ^rahcija t nogometne zveze po srečanju m° S sy "" Madžarska. »Puskas bi že sa-n°st, ijj0 ° Prisotnostjo dal moštvu trd-VeČje u 1 mu bila potrebna za naj-sPehe. Trenutno potrebujemo organizatorja v napadu in pa strelca. Z vrnitvijo Pušk asa, ki bi jo vsi pozdravili, bi bilo to v trenutku rešeno. Brez Puskasa pa so vse možnosti na svetovnem prvenstvu minimalne.« Madžarska nogometna zveza je sporočila, da bodo odslej sodili srečanja prve lige tudi inozemski sodniki. Prvi bo »nastopil« Nizozemec Horn, ki je preteklo nedeljo vodil srečanje Madžarska : Francija. V povratni tekmi za pokal evropskih nogometnih prvakov je na Dunaju domači Rapid premagal Milan s 5:2 (2:1). Ker je v prvi tekmi zmagal Milan s 4:1, bo potrebno še tretje srečanje na nevtralnem igrišču. Gole za Rapid se dosegli Korner, Dienst, Riegler, Hanappi in Bertalan, za Milan pa Grillo in Bean. Nogometno moštoo Torpedo iz Moskve je v Marseillu premagalo istoimensko francosko moštvo s 7:1 (2:0). Nogometna reprezentanca angleške lige je včfcraj v Leedsu premagala reprezentanco se-\enioigrske lige s 3:1. V Glasgovvu pa sta igrali reprezentanci škotske in irske lige. Domačini so zmagali s 7:0. Amater tka nogometna reprezentanca Zahodne Nemčije je v Illfordu odpravila odgovarjajočo reprezentanco Anglije s 3:2 (0:2). V polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Mexico Cityju so se uvrstili Avstralec Howe, Cileancc Ayaln, Anglež Davies in Šved Davidson. Opomba: 1.—5. zvezna nogometna liga, 6.—10. conska nogometna liga, 11.—15. ljubljansko-primorska liga, 13.—15. rezervni pari. Preteklo nedeljo je bila na spoiedu predzadnja letošnja dirka za veliko nagrado Desgrange Colombo, Pariz-Tours. 134 kolesarjev se je borilo na 215 km dolgi progi in večina najboljših se je držala ves čas skupaj, tako da je šele končni sprint odločal o vrstnem redu. Najuspešnejši kolesar letošnje sezone Alfred de Bruyne je bil zopet enkrat najhitrejši in si je s to zmago že zagotovil prvo mesto v končni razvrstitvi Desgrange Colombo. Vrstni red dirke Pariz-Tours: 1. De Bruyne (Belg) 5:51:31, 2. L. Bobet (Fr), 3. Conterno (It). 4. Dolhats (Fr), 5. Baudechon (Fr), 6 Van Looy (Belg), 7. Poblet (Špan). Vrstni red v nagradi Desgrange Colombo: 1 De Bruyne (Belg) 90, 2. Nencini (It) 70, 3. Impanis (Belg) 65, 4. L. Bobet (Fr) 58, 5. Poblet (Sp) 49, 6 Plankaert (Belg) 48, 7. Janssens (Belg) 47, 8. Anquetil (Fr) 46, 9. Defilippis (It) 43, 10. Christian (Av) 36. . Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — 5. kolo: Alesandria : Lazio 4:0, Bologna : Torino 2:1, Internazio-nale : Milan 1:0, Juventus : Padova 2:1, Lanerossi : Fiorentina 3:0, N a poli : Verona 6:0, Roma : Genoa 2:1, Sampdoria : Spal 1:1, Udinese : Atalanta 1:0. Vrstni red: Juventus 10, Napoli 9, Roma 7, Ale sandria 6, Internazionale 6, Sampdoria 6. AVSTRIJA — 6. kolo: 01ympia : Sport-klub 1:3, Kapfenberg : Krems 3:1, FC WLen : Aostria 1:5, WAC i Admira 7:2, vse ostale tekme so bile odpovedane zaradi epidemije gripe. Vrstni red: Sport-klub 10, Simmering 9, Rapid 8. NEMČIJA — južna liga 9. kolo: Offenbach : Regensburg 5:0, Karlsruhe : Ba-yern 1:0, Nurnbcrg : Aschaffenburg 4:2, Frankfurt : Stuttgart 2:1, Augsburg : Mannheim 1:1, Munchen : Fiirth 0:0, Reutlingen : Eintracht 1:1, Kickers : Schvveinfurt 1:3. Vrstni red: Ntirnberg 15, Eintracht 13, Karlsruhe 12. ŠPANIJA — 4. kolo: Granada : Gl j on 1:0, Saragossa : Valladolid 3:0, Las Pal-mas : Celta 1:6, Valencia : Real Madrid 2:2, Atletico Madrid ; Espanol 2:3. Barcelona : Jaen 6:1, Sevilla : Sociedad 3:0, Osasuna : Atletico Bilbao 2:2. Vrstni red: Real Madrid 7, Espanol 6, Barcelona 5. ŠVICA — 6. kolo: Basel : Grenchen 3:4, Biel Chaux de Fon ds 2:2, Chaisso : Servette 3:2, Lugano : Young Bov? 1:1, Urania : Grasshoppers 2:3. Winterthur : Bellinzona 0:1, Young Fellows : Lausanne 1:1. Vrstni red: Young Boys 10, Lausanne 10, Chiasso 10, Grasshoppers 8. ČSR — 20. kolo: Dinamo . S pa rta k 4:1, Slovan : Ruda Hvezda (Bratislava) 1:1, Ostrava Pardubice 6:1, Kralovo • Pre-šov 3:2, Ruda Hvezda (Brno) : Kladno 2:0. Vrstni red: Spartak 26, Slovan 24, Dukla 23. §l x 14. Ilirija Slovan Mod. 15 Grafi čar : Izola I Favoritov ni več Nogometna prvenstva evropskih držav Mariborsko-varaždinsko-celjska nogometna liga (Nadaljevanje s 1. strani) igra vanje. Pomlajeno moštvo BS K je morda imelo več možnosti za zmago, toda njihov najboljši igralec Jesie, zaradi poškodbe ni igral več ‘kot 20 minut. Vardar je igral precej ostro, njegova obramba pa celo tako, da bi j'ih lahko sodnik izključili. Velež : Željezničar 1:3 (1:1) Mostar, 13. oktobra. Pred približno 10.000 gledalci je sarajevski Že-ljezničar danes prepričljivo premagal moštvo Veleža. Za Velež so bili uspešni: Ribar (avtogol) v 02. min., za Željeizindčar pa Bukvič v 31. in 38.-minu.ti, ter Zigante v 75. minuti. Sodnik Kostič iz Beograda. Rclpuiblišiki derbi so v Mostarju pričakovali z velikim zanimanjem. Takoj v začettlkn je Željezničar silovito napadel. Gledalci sv že videli gol, toda vratar Veleža Barbarič'je v lepi paradi žogo ujel 'Velež je z avto golom Ribara prišel sicer v vodstvo, toda 9 minut za tem ie Bukvič s silovitim udarcem izenačil. Isti igralec ie bil tudi realizator drugega gola. Ko je pri stanju 2:1 za goste Mujič zastreljal 11-metirov-ko, so gostje popolnoma zagospodarili na igrišču in imeli do konca igre inicijativo v svojih rolkah. V moštvu Željezničarja se ie posebno odlikoval reprezentant Pasič, ki je svojim soigralcem pripravljal in podajal lepe žoge. Spartak : Split 0:^ (0:1) Budučnost : Partizan 2:2 (1:2) Ilalija — 6. kolo: Atalanta : Lazio 1:1, Bologna : Sampdorla 3:3, Genova : Fioren-tiina 1:3, Internazionale : Alessandria 1:1, Lanerossi : Spal 2:0, Napoli : Padova 4:0, Roma : Verona 2:1, Torino : Juventus 0:1, Udinese : Milano 1:1. — Vestni red: Juventus 12, Napoli 11, Roma 9, Alessandria 7, Internazionale 7, Sampdoria 7, Fiorentina 7, Lanerossi 7, Udinese 6, Padova 5, Verona 3, Lazio 5, Bologna 5, Spol 4, Milano 4, Torino 3, Atalanta 3, Genova 1. Anglija — Birmingham : Wolverhampton 1:5, Brnley : Sunderland 6:0, Chelsea : Aston Ville 4:2, Manchester C. : Leicester 4:3, Nevvcastle : Evcrest 2:3, Nottingham : Manchester U. 1:2, Portsmouth : Leeds 1:2, Pre-ston : Huton 1:0, Sheffield : Blackpool 0:3, Tottenhan : Arsenal 3:1, West Bronvvich i Bolto n 2:2. Mlačna tekma v Celja Kladivar : Maribor 1:2 (0:1) Celje, 11. okt. — Celjani že dolgo niso gledali tako mlačne in nezanimive nogometne tekme, kot je bilo to danes v Celju, kjer so igralci Kladavarja igrali, kot da ne gre za točke. Mariborčani so bili prizadevnejši. Čeprav eni kot drugi niso prikazali dobrega nogometa. Dva prodora Vidica sta prinesla zmago gostom. V 38. minuti je Rojnik povedel • domače moštvo v vodstvo, v 52. minuti pa je Vidic izenačil. V zadnjih desetih minutah, ko so igralci Kladivarja zaigrali bolj smotrno, so v 85. minuti po Vidicu Mariborčani postavili končni rezultat. Drava : Rudar 0:5 (0:2) Strelski dvoboj Ljubljana : Brno Izdatia vodstvo doiačioev Ljubrana, 13. okt. Strelišče ob Dolenjski cesti se je včeraj popoldne po dolgem času spet odelo v slavnostno oblačilo Ljubljanski strelci so namreč prvič sprejeli v goste češkoslovaške strelce, in sicer reprezentanco moških iz Brna, s katerimi je bil dvoboj že dolgo časa napovedan. Povedal je še, da je računal na zmago Ptuj, 11. okt. — Danes je domača Drava doživela visok poraz. V začetku je bila igra še dokaj enakovredna, toda tehnično boljši gostje so vse bolj in bolj prevladovali na igrišču. Prvi gol je v 15. minuti dosegel Opresnik, nato pa je v 36. minuti Knavs povišal na 2:0. V drugem polčasu so domači igralci z ostro igro zoskušati izboljšati rezultat, kar pa jim ni uspelo. Gbstje so stalno napadali in proti koncu povišali rezultat na 5:0. Gole so dosegli Opresnik 3 Knavs 2. * Pišek Ljubljančani so sicer pričakovali, da bodo sprejeli v goste tudi žensko ekipo iz Brna, vendar le-ta ni prispela. To pa pravzaprav pomeni za naše strelke precejšnjo škodo, ker so trenutno v mrrogo boljši formi kot so bile na državnem prvenstvu in bi jim dvoboj s Čehinjami precej koristil. Tekmovanje se Je začelo e slovesno otvoritvijo včeraj ob 13. uri, ko je po odigranju obeh državnih himen pozdravil goste v njihovem jeziku — kar so seveda le ti sprejeli -z velikim navdušenjem — predsednik SOL generalmajor Ivan Lokovšek-Jan. Izrazil je veselje Pad obiskom čeških gostov, na dobrodošlico pa je odgovoril vodja reprezentance Brna tov. Linhard. Cehi so prispeli z 11 tekmovalci, Ljubljančani pa so prav tako nastopili v najmočnejši sestavi. Zato se je obetal prav lep dvoboj, ki pa je že po prvem dnevu pokazal, da bodo ljubljanski strelci tokrat pobrali večino lovorik. Zal so gostje prispeli v Ljubljano nekoliko prehlajeni, kar jih je ob prvem nastopu v streljanju s precizno pištolo jsrecej oviralo. Kljub temu pa je njihov tekmovalec Odersky dosegel med posamezniki najboljši rezultat 523 krogov pred Delorenzom, ki nas je tokrat razočaral, čeprav je pred tem tekmovanjem celo napovedoval nov državni rekord. Ostali ljubljanski tekmovalci so prav tako dosegli povprečne rezultate, čeprav je bilo vreme za streljanje dokaj ugodno. Dvoboj v prvi disciplini se je torej končal z'zmago Ljubljane z rezultatom 2546:2519, posamezni rezultati pa so naslednji: Ljubljana Delorenzo 521, Umek 513, Alavanja 493, Planinc 516, Kranjc '493. Brno Odersky 529, Kapounek 511, Švajda 502, Lačnak 509, Edinka 477. in sicer v popolnem olimpijskem spo-redu, stoje, kleče in leže. Ljubljana sl je že leže zagotovila rahlo prednost, kleče jo povečala na 80 krogov, po streljanju stoje pa je ta razlika narasla celo na 200 krogov. Tako so danes zmagali spet Ljubljančani, uspeh pa je tem pomembnejši, ker je vseh pet ljubljanskih tekmovalcev zasedlo prva mesta. Za prvo mesto med posamezniki so se borili Jež, Vrbinc In Mikolič. Jež je najprej Izpadel iz ožje konkurence, nato pa je potekala borba med Vrbincem in Mikoličem. Presenetil je mladi Mikolič, ki je z zadnjimi streli odločil ta dvoboj v svojo korist, čeprav je dopoldne kazalo, da bo Vrbinc celo potolkel republiški rekord v tej disciplini... Kaže, da bo ta mladi tekmovalec dosegel v nadaljnji svoji karijeri še prav lepe uspehe. Tekmovanje v malokalibrski precizni puški je odločila Ljubljana v svojo korist z rezultatom 5700:55CO, rezultati posameznikov pa so bili naslednji: Mikolič 1153, Vrbinc 1147, Jež 1139, Planinc 1137, Mlinarič 1124. Na šesto mesto se je uvrstil najboljši predstavnik gostov Petrlk z 1113 krogi. TAKSNIH Strelišč NIMAMO PRI NAS ODLIČNI MIKOLIČ Dvoboj se je danes nadaljeval v stre- ljanju z malokalibrsko precizno puško, Med dvobojem smo imeli priložnost za kratek razgovor z vodjo reprezentance Brna, tov. Linhardom. Na vprašanje, kako se kaj v Ljubljani češki strelci počutijo, je dejal: »Zelo smo presenečeni nad lepoto vašega mesta, ki smo ga poznali samo v šoli pri učenju zemljepisa pod imenom »bela Ljubljana«. Prvič smo v Ljubljani in smo tega zelo veseli, saj nas je slovensko brastvo med Jugoslovani In Cehi vedno družilo. Posebej moram poudariti, da sem nad vašim zares krasno urejenim streliščem izredno presenečen, kajti takšnih strelskih objektov pri nas nimamo.« Republiška rokometna liga Zaslužena zmaga Krima Ljubljana, 13. okt. Danes se je nadaljevalo republiško tekmovanje v rokometu v moški in ženski skupini. Med moškimi je naj-veeje presenečenje zanesljiva zmaga »Partizana« Krim nad Svobodo. V žehskem tekmovanju pa je presenetila kranjska Mladost, ki je iz tekme v tekmo boljša. Na splošno lahko ugotovimo, da ekipe šele sedaj prihajajo v formo in je tekmovanje vedno bolj kvalitetno. niki dosegli veliko golov zaradi hitrih in odločnih protinapadov. Najboljši strelec tekme je Sobar, ki je dosegel 10 golov. Odred »Fart.«-Krim Slovan Svoboda »Part.«-Crnomelj Mladost 76:22 41:33 43:30 14:20 13:30 18:75 SVOBODA II : SLOVAN 10:1 (3:0) ODRED : ČRNOMELJ -80:13 (12:1) Kot je bilo pričakovati, je bil Odred Izrazito boljši in je kljub temu, da je nastopil nekompleten, povsem pregazil borbene, toda veliko slabše Črnomeljčane. Za spremembo je bil tokrat najuspešnejši ■ strelec znani smučar — reprezentant Pavčič Cveto, ki je dosegel 8 golov. Skoda je, da Odred ni v zvezni ligi, kajti v tem tekmovanju resnično nima enakovrednih nasprotnikov. Druga ženska ekipa Svobode igra iz tekme v tekmo bolje in je danes katastrofalno porazila ekipo Slovana. Zlasti v prvem polčasu so bile v.ste Slovana povsem razbite. V drugem polčasu pa se je stanje na igrišču precej izpreme-nilo v korist Slovana, vendar to ni več moglo bistveno popraviti rezultata. Najuspešnejše strelke so bile Samardžija (4) in Kovač (3 gole). PAPIRNIČAR : MLADOST 5:5 (2:3) SLOVAN : MLADOST 29:9 (13:6) Mladi Kranjčani so se samo v začetku uspešno upirali boljšemu nasprotniku, nato pa so zlasti v drugem polčasu povsem popustili. Pri tem lahko mr.rsi-kak gol pripišemo tudi precej slabemu vratarju Mladosti. Poleg vratarja sta bila pri Slovanu najboljša Medle in Stojan, ki sta dosegla vsak po 9 golov. Pri Kranjčanih pa se je kot navadno najbolj izkazal Polka. ska ln jugoslovanska igralka Palčič Mota. KRIM : SVOBODA 20:14 (8:5) Moštvo Krima je danes v zelo ostri Igri zasluženo premagalo igralce Svobode, ki so v obrambi igrali povsem začetniško. Medtem ko so hili igralci Svobode izredno počasni, so nasprot- Svoboda I 3 3 0 0 37:7 Svoboda II 4 2 1 1 21*: 10 Odred 3 2 0 1 4:10 »Part.«-Crnomelj 1 1 9 0 6:0 Papirničar 3 0 2 1 10:11 Slovan 4 1 0 3 10:30 Mladost 4 0 1 3 8:23 svojih tekmovalcev v streljanju s pištolo, škoda pa, da so strelci iz Brna med Rezultatov Podravka : Zagorac ln 1 vožnjo oboleli. Kot zanimivost Je omenil tudi to, da so njihove športne organiza- dost : Aluminij smo* prejeli. do zaključka redakcije cije začele v zadnjem času akcijo in Rudar 5 4 1 0 15:2 9 bodo uvedle športno stavo, katere čisti Maribor 3 3 0 2 49:12 6 dohodek (okrog 50 %) bo šel za gradnjo Sloga 5 2 2 1 13:14 6 športnih objektov. Iz tega sl obetajo Aluminij 4 2 1 1 10:5 3 velike koristi. Kladivar 3 2 1 2 13:9 3 Tekmovanje med Brnom in Ljubljano Zagdrac 4 2 0 2 10:5 4 se bo nadaljevalo še jutri v streljanju Tekstilac 3 2 0 3 12:12 4 z vojaško puško ter v hitrem streljanju Drava 5 2 0 3 3:19 4 z malokalibrsko pištolo. Po doslej do- Mladost 3 1 1 1 13:7 3 slej doseženih rezultatih so favoriti za Podravka 4 1 1 2 11:9 3 končno zmago Ljubljančani. Jedinstvo 3 0 3 2 5:10 3 Tone Bančlč * Sloboda 4 0 2 2 1:11 3 1. republiški namiznoteniški turnir za člane linici tiiislani iiiilii Ljubljana, 13. oktobra. V domu Partizana v Zg. Šiški je bil danes končan I. republiški turnir v namiznem tenisu za člane in članice. Ce 'govorimo o udeležbi na tem turnirju, moramo, omeniti, da Kočevje in Kovinar nista poslala svojih tekmovalcev, z druige strani pa moramo pohvaliti udeležbo Kopra in Slov. Konjic. Tekmovalci Ljubljane so v ekipnem tekmovanju slavili dvojno zmago. Uspešni so bili p'ri moških in pri ženskah. Piri moških je nastopilo štirinajst ekip in sta se v finalu pomerila Ljubljana in Triglav. Zmagali so Ljubljančani 5:1. Ženske ekipe so nastopile štiri. Vrstni rej je naslednji: 1. Ljubljana, 2. Triglav, 3. Iliri ja, 4. Slov. Konjice. Pri. moških posamezno v A skupini v času Republiška odbojkarska liga Ljubljana, 13. okt. Od petih lig, v katerih nastopajo odbojkarji ljubljanske cone, so danes znani že štirje prvaki. Pri moških v I. ligi je postal novi prvak »Partizane Novo mesto pred Ljubljano in Jesenicami. rovniaa : Kočevje 3.1. Žirovnica si današnjo zmago zasluženo priborila mesto v tej skupini kljub temu, da prvič nastopa v tej ligi. V’ I. republiški ligi za ženske so prav tako že .znani končni rezultati. Tudi tu so bile najboljše odbojkarice iz Novega mesta, slede pa jim tekmovalke Ljubljane in Krima. Na igrišču Ilirije je bila danes odigrana zadnja tekma v tej skupini med Krimom, in Ilirijo. Zmagale ~so igralke Krima 3:2 (6:15, 0:15, 15:11, 15:7, 15:3). spet v ligi? Sloga : Sloboda Tekstilac 3:0 Jedinstvo 0:0 Gonzales in Tilden Enega najboljših teniških igralceV na svetu v zadnjih letih pred vojno, Amerikanca Donalda Budgea, so vpia' šali, če bi prolesionalni svetovni pl' vak Pancho Gonzales premagal nekdaj nepremagljivega Tildena. Takole pravi Budge: »Seveda bi ga premagal. Ima namreč prednost, da lahko uP°“ rablja vsa spoznanja, ki so jih na' pravili veliki mojstri bele žoge Pf> Tildenu. Oni so namreč privedli tenii Iz »predzgodovinskih časov« v modelno dobo. Gonzalez ni boljši igralec od Tildena, toda svojega nasprotnika bolj pritiska. Tudi teče boljše, razen tega pa še uživa v igri na mreži. Da' nes igralec dobi ali izgubi igro le na mreži.« Olimpija : Svoboda (Trb) 1:0 (1:0) Kovinar (St) : Bratstvo (Ur) 1:2 Rudar B : Edinost (Rog. Slatina) 10:0 (0 Mlad. — Rudar : Ilirija 0:1 (0:0) Maribor B s Pohorje (Ruše) 3:4 (1:4) Pionirji — Branik : Kovinar 3:0 (3’Af Mia- ni Vodi še vedno BETON" Maribor, 13. okt. V nadaljevanja prve®-stva Slovenije so bili danes na štiriste** nem kegljišču Konstruktorja doseže®* naslednji rezufltati: 1. Triglav (KranJ) 1636 točk, 2. Rudar (Trb.) 1577, Lokom®-tiva (Mrb.) 1541, Primorje (Ajdovščini 1529, Elektro (Šempeter) 1473, Drava U6Č' V vodstvu je še vedno Beton iz Celi®’ ki je preteklo nedeljo zbral 1694 toči® 22 TENIŠKIH IGRALCEV Maribor, 13. okt. Na tekmovanju Branik za »belo žogico« pri mladincih V »srebrni lopar« pri pionirjih je med & tekmovalci zmagal med mladinci Bere®-čak, ki je v finalu premagal Muleja 8 6:4, 6:3, pri pionirjih pa Štajner * zmago nad Gradišnikom s 6:2, 6:4. poročanja tekmovanje še ni bilo zaključeno. Znani pa so polfinalni re1 zultati, ki so prav zanimivi. Najprej je Zajc premagal Podobnika 5:2, nato pa Kern Tomažiča 3:1. Zajc je z današnjim uspehom prav gotovo dosegel enega svojih naj večjih uspehov. Pri moških B je nastopilo 5-7 tekmovalcev. Rezultati ,pa so naslednji — polfinale: Jamšek (Fu-ž) : Pe-tročnik (II) 2:1, Črešnjevec (II) : Zidar (Mrb) 2:0, finale: Črešnjevec : Jamšek 2:0. Žensk je pri posameznicah nastopilo, deset. Finalni rezultat pa je takle: Plut : Teirečik 3:2. Rezultati dvojic so naslednji — moški: Zidair-Godina (Mrtb) : Ko-stamjšek-Zaje (Lj) 2:0; ženske: Phvt-Knap (Tr) : Pogačar-Terečiik (Lj) 2:0; mešane dvojice: Terečik-Kern (Lj) : Pogačar-Za jc (Lj) 2:0. AMBROŽIČ 13.28 m V KROGLI Maribor, 13. okt. Na propagandne®1 tekmovanju Branika so bili doseženi n®-kateri boljši rezultati. Mladinci — 1C0®>' Porle 11.9, krogla (5 lig): Ambrožič 13-2*' Cerpez je skočil v višino brez trening8 171 cm. Zvezna moška odbojkarska li C. zvezda ze Beograd, 13. pi vak llVi pf VOkl' Sovo mesili', Oreličsr in Žirovnico ■oktobra. Danes ie ’ tekmovanju moških ekip za prve®-fitvo države v odbojki beograjs* Crvena zvezda premagala Fužinari. iz Raven s 3:0 (15:10, 15:8, 16:14)-čeprav je včeraj Crvena zve Izgubila srečanje z odlično ek’Tj beograjskega Željezničarja s (15:9, 16:14, 15:10) je kljub 16»" osvojila, naziv državnega tvrvaka. Ženske: Crvena zvezda : Olimpija 3:* Olimpija : Partizan 3:0 za vstop v košarkarsko zvezno M na katerem igrajo prvaki treh J, cer Maribor (SlovenW Zadar, 13. oktobra. Včeraj se je v Zadru začel kvalifikacijski turnir publik in sicer Maribor (Sloven Borac (BiH) ih Zadar (Hrvatska)- ^ prvi tekmi je Maribor prem8?t Borca z 90:80, v drugi pa je Za®' premagal Borca s 105:66. Zmagat’ lec bo znan šele po današnji o«11 Silni tekmi Zadar : Maribor. Ce izvzamemo igralke Papirničarja, lahko rečemo, da so migde Kranjčanke danes vse prisotne prijetno presenetile.' Kljub temu, da so dejansko storile šele prvi.korak v spoznavanju rokometa, so iz tekme v tekmo boljše in se ne ustrašijo tudi veliko bolj znanih, nasprotnikov. Danes Je malo manjkalo, da niso osvojile obe točki. Najboljša igralka je bila Kranjčanka Vodopivec Irma. Tekmo je sodila prav dobro prva sloven- Rezultati II.. lige pri- moških so naslednji: Ele-ktra : Vrhnika 1:3, Kamnik : Papirničar 3:1, Prešeren : Olimpija 3:0, Kropa : Ljubljana zaradi bolezni ni bila odigrana. V II. ligi pri ženskah je postal novi prvak Grafičar pred Jesenica-' mi, Elektro in Prešernom. Današnje srečnaje med Jesenicami in Elektro se je končalo 3:1 za Jeseničanke. V conski ligi pri moških so bili najuspešnejši odbojkarji Žirovnice pred . tekmovalci s Kočevja. Današnji rezultati v. tej sku- Borbonosl prinaša zmago pini so naslednji: Kočevje : Ježica 3:0, Ži- Invalidi so kegljali sodnica znana Kranj, 13. okt. Danes je bilo na štiri-steznem kegljišču Triglava v Kranju III. gorenjsko prvenstvo invalidov v kegljanju, na katerem je nastopilo 39 tekmovalcev. Najboljši iz vsake kategorije so se uvrstili na republiško invalidsko prvenstvo, ki bo v Kranju 2. in 3, novembra, Tekmovali so posamezno v disciplini 4 X 25 mešano. Rezultati: II. kat.: Bizjak 191, III. kat. Košenina 375, IV. kat. Ropret 392, V. kat. Ivec 324, VI. kat. Fidelj 420. Zenske: I. kat. Ivec 214. (Nadaljevanje s 1. strani) priložnost za dosego gola. Te priložnosti pa napadalci niso izkoristili, ampak so izsilili le kot, ki pa je ostal zanje prav tako brez uspeha. Ne dolgo za tem je postala igra zelo živahna in so se menjavali napadi, zdaj na tej zdaj na oni strani. Tudi Odred je imel kmalu pri-iožnos za dosego gola, ki pa je Limo v 10. min. ni izkoristil. Tudi v 11. ipin. se je Limo znašel v enakem položaju ln je ostro streljal, toda odlični vratar Ravnik je s krasnim padcem žogo zanesljivo ujel. Odred je imel za tem rahlo premoč in začel prodirati vse bolj in bolj do kazenskega prostora gostov. V 20. min. je Ravnik preprečil skoraj siguren gol, ko je Krajnc podano žogo streljal zelo lepo z glavo, v 22. minuti pa je na nasprotni strani Jazbinšek lovil oster strel Osojnjaka. Minuto za tem je Osoj-njak dosegel gol za svoje moštvo, ki pa ga je sodnik zaradi prekrška razveljavil in tako so se menjavale nevarne situacije zdaj pred vrati enega, zdaj drugega moštva. je prvič potresla mreža gostov. Od Halilgalič na levem krilu Je nsiP < prevaril vratarja Ravnika, ki se je v , v prazno, nato podal žogo prost® . Cubanu, le-ta pa jo je z glavo Pot'5 je v prazna vrata — 1:0. Med gleda1®1 ^ zavladalo veliko veselje in kazalo le’ je se bo Odred še bolj razživel. To kasneje tudi uresničilo, čeprav so gostje nekajkrat nevarna prodrli rambnl prostor domačih. Igra je P0$ta razburljiva, Odred pa je imel Pre0,t oč' Zal so se začeli nekateri igralci s8- boj za hrbtom sodnika obdelavati P* tembolj njem očitno zaradi tega, ker so opazUto^ negotovost pri presol8 ^ •* na5 prekrškov, kajti sodnik Vukotič »»•- y krat v veliki meri ni . zadovoljil- P ji butljive so bile še 63. min. — K° p) Krar.jc lepo podal žogo Halilagiču, t3 j i pa je strel zgrešil — 67. min. K° J Krajnc iz daljave 18 metrov do5 ^ krasen gol v levi zgornji kot, s t®1” j« končni rezultat — in 79, min., K° Naumovič streljal v vratnico in malo manjkalo, da ni dosegel gola, nato pa je igra postala mlad®3^-do konca. V 85. min. bi moral nez3tpi<' ljivi sodnik Kukotič prisoditi enels ,e\\ Je Precej drugačen položaj je nastal po odmoru. Odred je začel s hitrejšimi napadi, Rijeka je nekaj napadov vrnila, kasneje pa je Odred povsem prevzel pobudo v svoje roke In že v 53. min. se trovko v korist domačih, ko lovil žogo v kazenskem prostoru, na veliko presenečenje vseh ni st®1