230
Gospod Pajik — in pa odpis gruntnega davka v okolici ljubljanski.
Gospod Pajik, c. kr. okrajni predstojnik okolice ljubljanske, kakor smo že od več strani slišali, se do-brika kmetom, da je zadnje leto odpisal kmetom 37000 gold. Da je to za odpis nasvetoval, to mu verjamemo; odpisa pa ne dovrši on, ampak viša vlada.
231
Al zakaj mi te vrstice danes pišemo, temu je vzrok drug, namreč ta, da gospodu Pajku tisto glorijo vzamemo, s ktero ga tu in tam kak neveden kmet obdaja, češ, da ta odpis je le dobrota in milost Pajkova in da njemu gre zahvala za to, da se odpisujejo ena leta sem gruntni davki.
To ni res. Gosp. Pajik spolnuje le dolžnost okrajnega predstojnika, da se zgodi blaga volja pre-svitlega cesarja, ktero si je kranjski deželni zbor izprosil od Njih Veličanstva leta 1864.
Prajšajte gosp. Pajka le, naj Vam pove: ali mu je kterikrat na misel prišlo, da bi bil on prosil pre-svitlega cesarja, da bi se ubogemu kmetu zlajšal davek? Odpisaval je po starodavni postavi, kakor vsak drug predstojnik, kadar je kmetu toča ali kaka druga uima vzela pridelek. In če bi se bil on tudi za zlajšanje davka na višem mestu potegnil — kar nam ni znano — le glas vpijočega v puščavi bila bi ostala njegova beseda, ktera, naj se mož še tako velicega dela, nima nič več veljave kakor vsacega druzega uradnika, ktero „ad acta" položi viša oblast.
Odpis davka zunaj slabe letine ni tedaj gospod Pajkova zasluga; da ga odpiše, to je le njegova dolžnost po sklepu Njih Veličanstva cesarja od 31. decembra 1864. leta, kterega si je izprosil deželni zbor in noben drug, s podporo deželne vlade.
Kdor „Novice" in druge naše časnike bere, dobro ve, kako je prišlo do tega, da se odpisuje gruntni davek; nevedni ljudje* pobero lahko kaj, kar ni resnica. Zato je treba, da možje, ki „Novice" bero, jim razjasnijo stvar, da vsak ve, kako in kaj.
Že deželni z&stop (takrat deželni stanovi) se je, in to prav krepko leta 1844. potegnil za to, da bi deželi kranjski, ktera v razmeri z drugimi deželami preveč davka plačuje, znižal davek. Al njegova prošnja ni bila vsiišana, zato ker nekdanjih deželnih stanov absolutistična viša vlada ni porajtala več kakor toliko, kolikor je sama hotela.
Ustavni   deželni  zbor  kranjski  (in  to   enoglasno brez razločka strank)  si je  v  eno  svojih prvih dolžnosti   štel,   da je   povzdignil  glas   za   znižanje gruntnega davka, in v 40. svoji seji leta 1863. (glej „stenografični zapisnik" str. 32 itd.)  je   sklenil   prošnjo do Njih Veličanstva, ki je merila na to, naj bi se do onega časa,   ko   se  bode predrugačii  davek po vseh deželah našega cesarstva,   navadni gruntni davek od 16 odstotkov znižal na 12,   in  se po  tej   meri  tudi  prenaredile doklade;   zbor je ob enem tudi  sklenil,  da posebna deputacija gr6  na Dunaj prosit Njih Veličanstva te milosti. —  Kaj pa je gosp. Pajik takrat delal?   Davkarijam svojega okraja je ukazoval, da pobirajo davek po ostrem predpisu, in po eksekuciji, kjer z lepo ne gre. Presvitli cesar je milostljivo sprejel deputacijo deželnega  zbora  in  njeno prošnjo  dal ministerstvu,   naj poseben ozir  na-njo jemlje.    Al ministerstvo denar-stva  takrat   ni  imelo  srca za našo ubogo deželo;   14. svečana 1864. leta je došel deželnemu odboru odpis, da se  ne da  vslišati   prošnja  deželnega  zbora   kranjskega, ker potem bi utegnile tudi druge dežele isto zahtevati.    Ta  ministerski  odpis je  deželni zbor bridko presunil (glej stenogr. zapisnik 1864. leta str. 5); al ni mu poguma vzel vnovič potrkati  na  vrata više vlade;   ponovil je svoje  pritožbe  in  svojo  prošnjo (glej stenograf. zapisnik str. 9 itd.) v 40. seji 1864. leta.   In 21. decembra 1864. se mu je posrečilo,  da je bila prošnja deželnega zbora vsiišana po milostljivem ukazu cesarjevem, po kterem c. k. ministerstvo denarstva kranjski deželi ukazuje,  da se ima od leta 1865.   začenši,   vsako leto in tako dolgo, dokler ne bo gruntni davek po novih uredbah vpeljan, v vseh krajih, kteri so z grunt-
nim davkom najbolj preobloženi, odpisovati čeloma ali deloma in to ne le samo posamesnim gruntnim gospodarjem, temuč tudi celim soseskam ali celim okrajem.
Kakor zelo je bil deželni zbor vesel te cesarjeve milosti in hvaležen za to dobroto, tako nevoljen je bil zarad tega, da kranjska c. kr. finančna direkcija in c. kr. okrajne gosposke so kratile milostni cesarski ukaz, in imel je hud boj zarad tega s c. kr. deželnim glavarjem v 23. seji leta 1866. (glej stenogr. zapisnik str. 396). Misliti je bilo potem, da bojo gosposke ukaz cesarski odsihmal vestnejše spolno-vale; al sporočilo dotičnega odbora v deželnem zboru 2. oktobra 1868. leta (glej stenogr. zapisnik str. 535 itd.) kaže, da se žalibog! spet niso popolnoma spolnovali predpisi cesarskega ukaza. „Tako ne sme dalje trpeti. Dobrota, po Njih Veličanstvu deželi podeljena, ne smeodvisnabitiod dobre volje posamesnih uradnikov, ampak naj pride popolnoma in enakomerno na dobro vsem, kterim je po Naj-višem sklepu namenjena" — tako so se glasile pritožbe deželnega zbora lanskega.
To je na kratko povzeta zgodovina tega, kdo je deželi naši izprosil po ministerstvu pri Njih Veličanstvu milostljivi sklep, da si gruntni davek odpisuje. Gosp. Pajik bi še dandanes rubil in na kant deval kmete po predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1864. leta, ako bi deželnega zbora ne bilo. In če odpisuje ubogim kmetom gruntni davek, ne stori druzega kakor da spolnuje svojo dolžnost. Zahvala grč le Njih Veličanstvu, da so milostno vslišali, za kar je deželni zbor kranjski (a ne Pajik) prosil, in čemur je ministerstvo saj drugi pot pritrdilo, da smo prejeli blagi sklep od 31. decembra 1864. leta.
Da se resnica prav spoznd, je slišat' treba dva zvond — pravi slovenski pregovor. V ta namen so spisane te vrstice, da resnico izvedo, ki je dozdaj še niso vedeli ali so jo nalašč zakrivali.