List 4.
Velika kmetijska razstava na Dunaji.
Oklic vsem živinorejcom in kmetovavcom.
V 78. in 79. listu lanskih „Novic" smo govorili obširno od te imenitne razstave in smo na drobno povedali: kdaj bo in kako, kaj bo obsegla, kdo se je more udeležiti in kaj je nje namen ali ciij in konec?
Naši bravci tedaj že od lanskega leta vse to vedo; kteri pa morebiti naš list še le letos berejo, in pa hočejo v razstavo kaj poslati, naj si izposodijo imenovana dva lista, da zvedo kako in kaj.
Ker pa bo ta razstava, kakor se iz vseh krajev našega cesarstva sliši, res zlo imenitna in bi se utegnil marsikdo pozneje kesati, da se je ni udeležil, se nam potreba zdi, še enkrat glas povzdigniti in vabiti naše posestnike, velike in male, naj v svojo in svoje dežele čast stopijo na noge in se začno izpraševati: kaj tudi oni imajo, kar bi vredno bilo, da bi poslali v razstavo. Saj jim ne bo, naj pošljejo karkoli hočejo, poslanje nobenih dragih stroškov prizadjalo, kakor to, da do bližnje dunajske železnice živino ali ta in iini pridelk pripeljejo, da so žita ali karkoli bodi v pripravnih in čednih tružicah in kištah, in pa, da dunajskemu odboru tiste male stroške povernejo, ki bojo za od-peljanje živine ali blaga od železnice do razstave in za pospravo po razstavi plačati, ako nimajo zato kakošnega človeka na Dunaji.
Po železnici se bo vse na Dunaj in iz Dunaja nazaj brez plačila peljalo; le z živino mora kak človek iti, kteri pa bo na železnici potnino po najnižji tarifi 3.  klasa plačati imel.
Z drugo kmetijsko robo pa ni nikomur treba samemu iti, le odda se na železnici s tistim pismom, ki ga je .   že poprej od razstavne komisije iz Dunaja prejel, ko je napovedal, kaj ji bo poslal.
Lani še nismo mogli gotovo povedati, kteri dan se bo razstava začela, in kdaj da mora živina ali druga roba na Dunaji biti; sedaj pa smo že v stanu, to natanko povedati.
Karkoli misli kdo na Dunaj v razstavo poslati (žita mora biti najmanj pol mernika, oljnatih semen najmanj 5 funtov), mora poprej in sicer zadnji čas do 1. marca (su-sca) odboru te razstave s pismom na znanje dati pod nadpisom „An das General-Comite fiir die landvvirthschaft-liche Ausstellung in VVien." V tem pismu mora natanko povedati: kaj želi poslati, in svoje ime in stanovanje razločno podpisati, da bo odbor vedil, kam mu poslati odgovor: ali se bo njegovo blago v razstavo vzelo ali ne, in pa mu poslati tiste karte, s kterimi se bo potem njegova živina ali drugo blago brez plačila na voz železnice vzelo itd.
Dobro si je tedaj zapomniti, da ta napoved je per-vo opravilo, in sicer, kakor smo že rekli, se mora to zadnji čas v 6 tednih, tedaj  pred mcscom sušcom zgoditi.
Kdor je iz Dunaja zagotovilo v roke dobil, da se bo njegova živina ali druga roba v razstavo vzela, mora potem to reč tako napraviti, da I ode živina do 10. dan rnaj-nika na Dunaji — žita in vsake sorte kmetijski in gojzdni pridelki od 14. aprila (malega travna) do 4. majnika #
zadnji čas, —  vina   od 3.  do 8. majnika, — maši ne in orodja pa tudi od  14. aprila do 4. majnika.
Kdor nima na Dunaji človeka, kterega bi pooblastil za razkladanje blaga in za pospravo po razstavi, mora to povedati razstavnemu odboru, da bo on to na njegove stroške, ki pa ne bojo veliki, storiti dal. Spremljavci živine naj bojo v obleki svojega kraja, ker tudi Dunajčani bodo opravo avstrijanskih narodov radi ogledovali kakor so jo lani Parižani. Kdor pošlje vina, ga mora poslati saj 6 steklenic (flašk), na steklenici mora biti zapisano ime vina in letina, in vsaka steklenica mora dobro zapečatena biti.
Ker se bojo v razstavo zraven živine jemali vsi poljski, senožetni in gojzdni pridelki, tedaj vse žita, sočivje, lan, ogeršica, predivo, konoplje, krompir, repa, pesa, buče, brošč, hmelj, čreslo, jezice, doge za sode, deske, škodlje itd., volna, svila, med, vosek, moka, vino, ol, olje, žganje, sir, suho sadje, z eno besedo: vse kar se v kmetijstvu prideluje in iz pridelkov izdeluje, se vidi iz tega, kako veliko stvari je za razstavo pripravnih, se ve da posebno takih, ki so posebno lepe, dobre in  koristne.
Komur pa se morebiti pretežavno zdi, da bi sam svojo robo na Dunaj spravil, naj se oberne do kmetijske družbe svoje dežele: vsaka bode menda rada namesto njega prevzela poslanje.
Krajnska kmetijska družba nam pa je še posebno naročila, naj razglasimo po „Novicahtt k raj iis k i m gospodarjem, kteri imajo posebno lepih in dobro, ne v d i mu, posušenih in tedaj ne zakajenih češpelj in pa medu (sterdi) v lepem belem in polnem sa to vj i v če d nih tružicah: naj pošljejo to in uno kmetijski družbi v Ljubljano; kar velja, bo plačala; le to prosi, naj se ji poprej po pismu na znanje da, da bo izbrala potem med ponujenim blagom najlepše. Izmed druži h domačih pridelkov so med pa tudi suhe češplje poglaviten pridelk; tedaj kmetijska družba želj, da bi bile v dunajski razstavi vredno nadome-stovane. Ce pa ima kdo še tudi kaj druzcga lepega blaga izmed imenovanih pridelkov, naj se oglasi tudi s tem pri družbi v Ljubljani (v Salendrovih ulicah od Brega gori), da se pomenimo in tako z },združeno močjo" pošljemo le lepega blaga na Dunaj  na ogled.
Vemo sicer, da marsikdo ima kako posebno lepo žito ali kaj druzega lepega, in da bo tudi to naše povabilo bral, pa bo s nosom pomerdal rekoč: „pojte se solit; kaj se bom še s tem ukvarjal", — vemo tudi, da dosti takih grajšakov je, kteri se še zmenili ne bojo za to imenitno razstavo; če pa bi po tem zabavljice brali v časnikih , da se je njih dežela tako slabo obnesla, bojo pa pehali sramoto na kmetijske družbe, kakor da bi te mogle za celo deželo orati in sejati; — al vemo tudi, da tudi verlih domoljubov med grajšaki in kmeti ne manjka , ki se bojo pri priložnosti, ktera je perva v našem cesarstvu, potegnili za čast domačo, in ki ne bojo rok križem deržali, ko se bo dalo z m a j h ni m t r u d o m in s še m a n j š i m i stroški za dobro ime domovine kaj storiti.
Posebno pa se zanašajo kmetijske družbe na p o d-družnice svoje po deželi, da bojo pomagale z besedo iu djanjem.