Pregledni prispevek/Review article NETOPIR V NAŠEM OKOLJU BAT IN OUR ENVIRONMENT Mirjana Stantič-Pavlinič1, Jože Grom2 1 Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, 1000 Ljubljana 2 Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana Prispelo 2003-08-18, sprejeto 2005-03-15; ZDRAV VESTN 2005; 74: 245-7 Ključne besede: netopir; lyssavirus; steklina; cepljenje; raziskave netopirjev Izvleček - Izhodišča. Po svetu poznajo več kot tisoč vrst netopirjev. Poleg nekaterih koristnih lastnosti, kijih predvsem žužkojede vrste predstavljajo za okolje, prenaša netopir tudi različne povzročitelje nalezljivih bolezni. Med te sodi lyssavirus, virus Nipah, glivica Hystoplasma capsulatum in druge. V evropskem prostoru so spoznali okoli 28 vrst netopirjev. Največ dokazanih primerov lyssavirusne okužbe, povzročene z EBL1 (European bat lyssavirus) in EBL je zaznanih med vrsto Eptesicus serotinus, ki se nahaja tudi na ozemlju Slovenije. Predstavili bomo dosegljive podatke o izvajanju zaščite pred steklino. Delež post ekspozicijske zaščite v skupnem številu cepljenih oseb znaša na našem ozemlju manj kot 1% vseh cepljenih in je primerljiv s tovrstnimi podatki v Evropi. Zaključki. V večini evropskih državah in tudi v Sloveniji se netopir uvršča med živalske vrste, ki so s predpisi zaščiteni. Kljub temu poteka izvajanje programov preučevanja netopirjev, v sestavi katerih je tudi spoznavanje in preprečevanje bolezni, ki se prenašajo z netopirji. Menimo, da je potrebno tudi v Sloveniji pripraviti tovrstne programe. V ta namen je potrebno vzpostaviti sodelovanje med zdravstveno in veterinarsko službo, jamarskimi društvi, društvom za zaščito netopirjev in ostalimi zainteresiranimi ustanovami. Geografska razprostranjenost in vrste netopirjev Netopirji so razširjeni skoraj po vsem svetu (1). Najdemo jih v Evropi, Afriki, Amerikah, Aziji, Avstraliji. Navzoči so na otokih južnopacifiškega oceana, Madagaskarju, Haitiju, Japonski. Naravno premeščanje netopirjev poteka na velikih geografskih razdaljah zaradi zmožnosti hitrih preletov. Slučajna in naključna premeščanja netopirjev so deležna posebne pozornosti zaradi možnosti vnosa različnih bolezni, vključno s steklino (2). Steklina je bolezen, ki jo v evropskem prostoru pri različnih živalih in tudi človeku najbolj pogosto povzroča genotip 1 - klasični rabies virus, pri evropskih vrstah netopirja pa so ugotovili le genotip 5 ali European bat Lyssa virus 1 (EBL1) in genotip 6 oz. European bat Lyssa virus 2 (EBL2). Po svetu poznajo več kot tisoč vrst netopirjev. V evropskem prostoru in tudi v Sloveniji je sedaj znanih 28 različnih vrst netopirjev (3): Key words: bat; lyssavirus; rabies; vaccination; research of bats Abstract - Background. All around the world exist more than thousand species of bats. In spite of some advantageous characteristics, mostly recognised in several insectivorous species, bats can transmit different kinds of microorganisms - the causes of infectious diseases. Microbial agents, recognised in connection with bats are: lyssavirus, Nipah virus, Hystoplasma capsulatum fungus, etc. In Europe there live about 28species of bats. The most cases of European bat lyssa-viruses (eBii and EBI2) were demonstrated in the Eptesicus serotinus species placed in Slovenia as well. We are presenting available data on rabies prevention. The rate of post-exposure treatment against rabies after the bite of bats in Slovenia is below 1% and is comparable with the remainder of Europe. Conclusions. In most European countries, including Slovenia, the bats are included in the lists of animal species protected by the law. In spite of that, the programs of investigations of bats, including the recognition and prevention of diseases transmitted by bats are implemented. We believe that such program should be prepared in Slovenia as well. We propose for that purposes the establishment of co-operation between the medical institutions, veterinarians, cave explorers associations, societies for bat protections and other interested institutions. - Rhinolophus hipposideros - mali podkovnjak - Rhinolophus ferrumequinum - veliki podkovnjak - Rhinolophus euryale - južni podkovnjak - Rhinolophus blasii - Blasijev podkovnjak - Myotis myotis - navadni netopir - Myotis blythii - ostrouhi netopir - Myotis daubentonii - obvodni netopir - Myotis capaccinii - dolgonogi netopir - Myotis mystacinus - brkati netopir - Myotis nattereri - resasti netopir - Myotis emarginatus - vejicati netopir - Myotis bechsteinii - veliki navadni netopir - Myotis brandtii - Brandtov netopir - Pipistrellus pipistrellus - mali netopir - Pipistrellus pygmaeus - drobni netopir - Pipistrellus nathusii - Nathusijev netopir - Pipistrellus kuhlii - belorobi netopir - Hypsugo savii - Savijev netopir - Eptesicus serotinus - pozni širokokrili netopir - Eptesicus nilssonii - severni netopir - Vespertilio murinus - dvobarvni netopir - Nyctalus noctula - navadni mračnik - Nyctalus leisleri - gozdni mračnik - Nyctalus lasiopterus - veliki mračnik - Barbastella barbastellus - širokouhi netopir ali mulasti netopir - Plecotus auritus - rjavi uhati netopir - Plecotus austriacus - sivi uhati netopir - Miniopterus schreibersii - dolgokrili netopir Kužne bolezni, ki jih prenašajo netopirji Netopir je lahko prenašalec različnih mikroorganizmov (1): - virus stekline in drugi lyssa virusi, - Trypanosoma evansi, - virus zahodnega Nila, - virus venezuelskega konjskega encefalomielitisa, - Histoplasma capsulatum, - Hendra virus, - Menangle virus, - virus Nipah, - slinavka in parkljevka, - Ebola - nekatere vrste uporabljajo za eksperimentalno razmnoževanje virusa Ebole, - Cryptosporidium spp. Bolezni se prenašajo z ugrizom netopirja in vdihavanjem kužnega aerosola v okuženem prostoru, verjetno pa tudi kontaktno. Različne povzročitelje bolezni so osamili iz sline, blata in iztrebkov netopirjev. V Sloveniji skoraj ne poznamo histoplazmoze. Razširjena je na določenih geografskih predelih (4, 5) in postaja vse bolj zanimiva zaradi razmaha mednarodnih potovanj. Izbruhe pljučne oblike histoplazmoze pri raziskovalcih netopirjev in jamarjih opisujejo v strokovni literaturi dokaj pogosto v zadnjih letih. Okužbe združujejo z bivanjem v jamah na ozemlju ZDA, Kube, Mehike, Ekvadorja, Brazilije, Gvatemale (6-10) oz. vnosa primerov obolelih. Erkens in sod. (7), ki so leta 2002 opisali epidemijo histoplazmoze pri svojih raziskovalcih ne-topirskih jam po vrnitvi iz jam na Kubi, omenjajo potrebo po zaščiti jamarjev s cepivi proti steklini in tetanusu ter uporabo zaščitnih dihalnih mask pri bivanju v jamah. Od osmih raziskovalcev netopirjev, ki so bili hkrati izpostavljeni enakim pogojem v jamah, dva nista zbolela, uporabljala pa sta zaščitne dihalne maske. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini priporočajo po svetu tudi za osebe, ki skrbijo za rehabilitacijo bolnih netopirjev ali prevoz netopirjev na daljše razdalje oz. za biologe raziskovalce netopirjev. V primeru, da netopir poškoduje oz. ugrizne necepljeno osebo, priporočajo dajanje imunoglobulinov in popolno cepljenje proti steklini po dogovorjenih shemah. Predekspozicij-sko priporočajo cepljenje osebam, ki se ukvarjajo z raziskavami netopirjev, ponekod tudi jamarjem. V Sloveniji in v Evropi je število predekspozicijskega in po-ekspozicijskega cepljenja proti steklini zaradi morebitnega ugriza netopirja nizko in znaša manj kot 1% (11,12,13). V Evropi cepijo letno okoli 300.000 oseb, od tega odpade na ozemlje Ruske federacije in Romunije približno 250.000 poekspo-zicijsko zaščitenih. Podrobni podatki o cepljenih po ugrizu netopirja so na voljo v letnih publikacijah Svetovne zdravstvene organizacije »World Survey of Rabies«. Izkušnje s poekspozicijskim cepljenjem proti steklini na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana: - Maček je ujel netopirja na balkonu in ga prinesel v stanovanje na Štefanovi ulici v Ljubljani. Poškodovanec je poizkusil ujeti netopirja, ki ga je ugriznil (leto 1999). - Netopir je priletel v bolniško sobo. Ko ga je uslužbenka hotela spraviti ven, jo je ugriznil (leto 2001). - Ponoči, ko je spal, naj bi ga ugriznil netopir v stanovanju na Dunajski cesti v Ljubljani (leto 2002). - Poekspozicijsko smo cepili proti steklini več raziskovalcev netopirjev, ki so utrpeli ugrize netopirjev pri raziskovalnem delu (leto 2003 in 2004). 70 60 50 40 30 20 10 -f 64 — I I Evropa / Europe I I Slovenija / Slovenia dog glodalci rodents netopir bat druge others Sl. 1. Poekspozicijska zaščita v odstotkih - vrste živali. Primerjava Evropa in Slovenija, leto 1999. Figure 1. Postexposure treatment against rabies in percent according to animal species. Comparison between Europe and Slovenia in 1999. 160 140 120 100 80 60 40 20 - - - rn f m a JUL jtltJT--- 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 Sl. 2. Primeri stekline pri netopirjih, Evropa 1985-2003. Figure 2. Bat rabies, Europe 1985-2003. Za številne vrste netopirjev po svetu je dokazano, da prenašajo lyssavirus (14,15,16). Za vsaj pet vrst netopirjev, še posebej za Eptesicus serotinus ter Myotis daubentonii, je znano, da prenašajo tudi v evropskem prostoru steklini sorodne viruse in ogrožajo s to usodno boleznijo tudi človeka (17,18,19,20,21). Virusu stekline sorodni virusi EBLj (European bat lyssavirus 1) in EBL2 (European bat lyssavirus 2) sta dokazana v Evropi pri netopirjih na Poljskem, Danskem, Madžarskem, v Španiji, Švici, na Nizozemskem, v Nemčiji, Ukrajini, Veliki Britaniji. V Sloveniji še nismo raziskali netopirjev na steklino. Iz iztrebkov netopirjev pa smo skušali laboratorijsko potrditi kripto-sporidije in salmonele, vzorci pa so bili negativni (A.Vergles-Rataj - ustno sporočilo). Za ostale morebitne povzročitelje nalezljivih bolezni, ki bi se lahko prenašali z netopirji, zaen- Razpr. 1. Steklina* v Evropi. Table 1. Rabies in Europe. Leto Year Skupaj Total Domače živali Wild animals Divje živali Domestic animals Netopirji Bats Človeški primeri Human cases 1990 21.049 15.484 5503 40 22 1991 16.505 12.269 4194 15 27 1992 11.080 8.346 2705 14 15 1993 9.385 6.976 2381 18 10 1994 8.823 6.644 2160 8 11 1995 8.140 5.843 2274 7 16 1996 8.087 5.379 2677 16 15 1997 5.082 3.413 1626 25 18 1998 6.253 3.901 2313 32 7 1999 6.597 4.227 2317 42 11 2000 8.155 5.837 2276 33 9 2001 10.435 6.847 3537 39 12 2002 10.051 6.052 3967 25 7 2003 11.085 7.095 3951 33 6 * Lyssavirusna okužba je bila dokazana laboratorijsko največkrat na osnovi rezultatov direktnega imunofluorescenčnega testa in testa osamitve virusa na celični kulturi. * Rabies was laboratory demonstrated mostly with direct immunofluorescent test and test of isolation od virus in the cell culture. krat tudi nimamo na domačem ozemlju opravljenih raziskav. V te namene je potrebno poglobiti nadaljnje sodelovanje z ustanovami, ki se ukvarjajo z raziskavami netopirjev v našem okolju ter pripraviti nacionalni program spremljanja bolezni, ki jih lahko prenašajo netopirji ob upoštevanju Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, med katere uvrščamo v Sloveniji tudi netopirje (22). Zaključki Skoraj po vseh evropskih državah, kjer so pripravili in začeli izvajati raziskovalne programe spoznavanja stekline pri netopirjev, je ugotovljena navzočnost stekline pri tej živalski vrsti. Glede na velike geografske premike netopirjev znotraj evropskih prostorov in dokazane primere stekline v številnih državah, menimo, da je tudi v Sloveniji potrebno pripraviti in izvajati program laboratorijskega nadzorstva netopirjev na steklino. S tem bi tudi poekspozicijska zaščita človeka po ugrizu netopirja na ozemlju Slovenije bila še bolj upravičena oz. slonela na znanstveno utemeljenih podlagah. Literatura 1. Constantine DG. Geographic translocation of bats: Known and potential problems. Emerging Infectious Diseases 2003; 9: 17-21. 2. Cliquet F, Lowings P, Barrat J, Bruyere V. A case of rabies diagnosed in France from an imported African bat. The 10th international rabies in the Americas meeting; 1999 Nov 14-19; San Diego. 3. Netopirji v Sloveniji. http://www.speleo.net/speleology/netopirji-vrste.html 4. Utz JP. Histoplasmosis. In: Hoeprich PD infectious diseases. A modern treatise of infectious processes. Second edition. Publisher, New York, San Francisco, London: Harper and Row; 1977. p. 383-8. 5. Dragaš AZ. Mikrobiologija z epidemiologijo. Ljubljana: DZS; 1998. 6. Van Crevel R, Van der Ven AJ, Meis JF, Kullberg BJ. Acute pulmonary histoplasmosis as an imported disease. Ned Tijdschr Geneeskd 1997; 141(25): 1242-4. 7. Erkens K, Lademann M, Tintelnot K, Lafrenz M, Kaben U, Reisinger EC. Histoplasmosis group disease in bat researchers returning from Cuba. Dtsch Med Wochenschr 2002; 127: 21-5. 8. Hatakeyama S, Kashiyama T, Takechi A, Sasaki S, Akamatsu E. Cave-associated acute pulmonary histoplasmosis in two Japanese returning from Mexico. Nihon Kokyuki Gakkai Zasshi 2001; 39(4): 293-7. 9. Cury GC, Diniz Filho A, Cruz AG, Hobaika AB. Outbreak of histoplasmosis in Pedro Leopoldo, Minas Gerais, Brazil. Rev Soc Bras Med Trop 2001; 34(5): 483-6. 10. Wolff M. Outbreak of acute histoplasmosis in Chilean travelers to the Ecuadorian jungle: an example of geographic medicine. Rev Med Chil 1999; 127(11): 1359-64. 11. Kraigher A, Šmon L, Imenšek I, Gaberšek A, Vrbanc A, Plevelj B. Analiza izvajanja imunizacijskega programa in drugih ukrepov za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi v Sloveniji v letu 1999. Zdrav Var 2000; 39 Suppl 6: 14-8. 12. Kraigher A, Sočan M, Šmon L, Arhar D, Imenšek I, Vrbanc A, et al. Analiza izvajanja imunizacijskega programa v Republiki Sloveniji v letu 2001. Zdrav Var 2002; 41 Suppl 6: 12-7. 13. WHO. World Survey of Rabies for the Year 1999. http://www.who.int/emc-documents/rabies/docs/wsr99/Table3.pdf 14. CDC. International notes bat rabies - Europe. MMWR 1986; 35(26): 430-2. 15. Fooks AR, Selden D, Parson G, Johnson N. Identification of a European bat Lyssavirus type 2 in a Daubenton's bat (Myotis daubentoni) in the United Kingdom. Rabies Bulletin Europe 2002; 26(3): 11. 16. Stantic-Pavlinic M. How dangerous is the European bat Lyssavirus? Wien Klin Wochenschr 2003; 115: 3-5. 17. Hoile E. Diagnosis of Lyssavirus infection confirmed in case of human rabies in Scotland - update. Eurosurveillance Weekly 2002; 6: 48. 18. WHO. Summary of rabies in Europe. Rabies Bulletin Europe 2002; 26(2): 1. 19. WHO. Summary of rabies in Europe. Rabies Bulletin Europe 2002; 26(3): 3-4. 20. WHO. Summary of rabies cases in Europe. Rabies Bulletin Europe 2002; 26(4): 4. 21. Müller WW. Review of reported rabies case data in Europe to the WHO Collaborating Centre Tübingen from 1977 to 2000. Rabies Bulletin Europe 2002; 24(4): 11-9. 22. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. Ur. l. RS 1993, št.57: 2851-4.