Štev. 10.
T MnMIan!. t soloto, 13. Inraarla 1912.
Leto XL.
== /eljapo poŠti: ss
j. celo leto naprej . K 26'— pol leta „ . „ 13'— za četrt leia „ . „ b'50 za en meseo „ . „ 2-20 za Ntmčtjo celoletno „ 29'— na ostalo Inozemstvo ,, 35'—
V Ljubja-i na dom:
K 24'— „ 12— n
n
I oprav! prejcman ппебм K 1*10
Za cdo ie o naprej za pol leta
za če .it leta 7,» en meseo
n n n
e — 2-
Inseratl:
Enostolpna peiltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 19 T za dvakrat . . . . „ 13 „ za tr.krat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, izvzemšt nedelje ln praznike, ob 5. orl popoldne.
uar Urcdnlfi:vo je v Kop lar|evl nllol itev. 6/IIi j okonsl se ne vrrčajo; nelrankirana pisma se ne = prejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. em
Političen list za slovenski naroi
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol itev. 8. "Saj Avstr. poštne bran. račun št.' 4.797. Ogrske poštne hran. račon št 26.511. — Upravnlškega telefona it. lu8.
Dana'nja Številka ohsejra 16 strani.
V isti smeri dalje.
Katoliški Slovenci imamo politično in izobraževalno organizacijo kakršne drugi katoličani v monarhiji nimajo. Ne samo, da se moremo ponašati z velikim š evilom volivcev in članov na- j ših dimštev. ampak glavno je da smo medseboj složni, delamo vsi po enem programu in smo res ena duša in eno telo vsi b ez ozira na deželne meje, ki nas ločijo.
Kdor na eni strani vidi, s kakšnimi silnimi težavami s^ ima boriti naš narod, ki je za lužiškosrbskim najmanjše slovansko pleme, kdor pomisli našo zgodovino, gospodarske neprili-ke. izseljevanje, izumiranje rodu na go- j tovih točkah jezikovne meje, počasno nara&čanje, nasprotslvo vlade in tako dalje, se mora na drugi strani čuditi i najši žilavosti in ene giji, da j?, naše ljnd-tvo v par letih moglo z lastno močjo ustvariti take organizacije kakor »o krščanskosocialna zveza, mla-deniška društva, Zadružna in Gospodarska zveza, vseslovenska politična organizacija, naša tiskovna podjetja in drugo. V parlamentu nekaj štejemo, naši voditelji uživajo velik sloves po celi državi večkrat smo v zadnjem času sfali v političnem ospredju in še bomo. Naša veliava raste, o tem da bi nas mogel danes kdo v Avstriji ignorirati ni več govora. In prišli bodo kmalu časi. ko b-чпо Se več šteli in ko bodo Slovenci im Hrvati pokazali, kakšnega življenjskega pomena so za habsburško monarhijo.
V tako resnih časih nas mora najbolj to veseliti, da smo edini. Pri nas ni mogoče vspešno delo za napredek ljudstva kakor na tisti krščanskode-motkratični podlagi, kakor so jo naši voditelji začrtali pred leti, ko smo še bili na nejasnem, v katero smer nam je kreniti. Tesna vzajemnost med du-hovniš'--"">m in laištvom, politično in S'Kialno delo na podlagi krščanskih nravnih načel, a brez tistega nezdravega konservatizma, ki vsak moderni tok brez razlike z nezaupanjem gleda, zd'.aja in si nikamor naprej ne upa, odkrilo in jasno izpovedani demokra-tizem, to je znamenje, v katerem smo zmaarali. to je pot, po kateri Мто mogli priti do novih uspehov in doseči svoje kultu ne in gospodarske cilje. Na tej podlagi moramo naprej, pogumno in veselo, z optimizmom, izpopolniti, kar smo že napravili, več delati kot govoriti in kritizirati, enotno, dosledno in odločno, kakor smo začeli.
Hvala Bogu, da pri nas nimamo med katoličani tistih najrazličnejših strui in frakcij ka,for na Laškem, Francoskem zadnje ča=e celo na Nemškem, pri nas v Av3 riji pa na Tirolskem in Češkem. Го WHce te needinosti so v p vi vrr?i za vero in cerkev samo kvar- ] ne. »Krščanski demokrati«. »sillon:.sti«, \ »konservativci«, »demokris1 jani« itd. itd sc medseboj prepirajo po'emizirajo in pišejo dolge članke iščejo dlake v jajcu generalizirajo, prerokujejo, vsi skurej pa nikamor ne pridejo in prepuščajo javni politični teren svobodo-misel tvu ter socialni demokraciji B">g va i da bi se kakšna taka reč med nas ^nrsla!
Mi vidimo pred sebci delo in tega je jako '. eliko. Mladi svobodomiselni elementi se učijo in pripravljajo socia-lis'ičnn m'ellcrenca se pridno izobražuje Čim vrč e so naše organizacije, te™ več 'e trei-a notranjega de1 a; naši politični cilji so vi oki. gospodarska povzdiga ljudstva se je šele začela in bo T>oJrobnvnl4 vedno več de^vrev. To je vse naša naloga, za vso to nosimo odgovornost, vse to mora dalje v za- ' črtani smori.
Od najmanjšega društveca na de- > želi pa rV> najmotroda'tnejše polit'čne j korpo arije se v S. L. S. v tem duhu j dela. V tem zdravem slovenskem na- j rodu. ki sledi našim načelom, je živa zavert ^а bo svr»in končno zrnato iz- j voieval na temelju, ki smo ga označili. In v celi naši organizaciji je tudi i trdna in vedela volja, da se krščansko dpmokra''ški program. kakor pa je začrtala S. L. S. in S. K. S. Z. dosledno izvede.
Loži 03d laži.
V prvi seji kranjskega deželnega zbora so liberalci doživeli silovit poraz. Poslali so v boj svojega Ribnikarja, ki je pa prišel iz prve svoje atake polomljen na vseh udih v strašno blamažo liberalni stranki. Dr. Lamne je dokazal, da je bilo vse sama laž, kar se je Rib-nikar drznil v dežemem zboru govoriti. Niti ena trditev Ribnikar. eva ni držala. Pod krepkimi udarci dr. Lampetove replike so pobegnili vsi liberalci iz zbornice, samo Ribnikar je ostal, ki pa ni našel niti besede več, da bi vzdrževal svo'o trditve Pred celo zbornico so bile liberalne laži razkrinkane, kakor z mrzlo vodo polili so se poskrili liberalci po kuloarju in se niso upali v zbornico dokler je vladala v njej upravičena ogorčenost nad lažmi liberalnih poslancev.
Vsa javnost je za ta liberalni poraz
izvedela, dasi so ga liberalni časopisi zakrili in je eden celo pisal, da so »klerikalci kakor tepeni kužki zlezli pod klop pred liberalci«. Tako poročajo iz deželnega zbora liberalni listi, ki jim je deželni glavar odkazal gostoljubno ložo na galeriji! Pa vkljub takemu poročanju liberalnih listov je vsa javnost spoz.iala liberalni poraz in neopraviče-nost liberalnih napadov na deželni odbor. Vsak pameten človek bi po tem dogodku pričakoval, da se liberalci streznijo in nehajo s temi lažmi.
Pa ne, zdaj lažejo še hujše!
Glasilo narodno-napredne sirankc, in sicer glasilo starinov, je prineslo namreč sledeči članek:
»Klerikalno deželno gospodarstvo je tako izvrstno, da izkazuje proračun za leto 1912 tri milijone 900 tisoč kron primaijkljaja. Torej okroglo štiri milijone primanjkljaja, a vkljub temu si upa deželni finančni minister, ali kakor ga je nedavno tega krstil dr. Šusteršič, »naš premier minister«, dr. Lampe na javnem shodu govoriti, cla je deželna uprava kranjska sedaj najbogatejša v Avstriji, menda zam, ker znajo klerikalni mogotci kot pravi vir-tuozi delati dolgove, na tuje stroške seveda. Ko je bila deželna uprava še v napredn.h rokah, takrat se dolgovi niso delali kar na debelo in zalo so bili naprednjaki slabi gospodarji — v očeh dr. Lampeta namreč. Naprednjaki so zapustili polne deželne blagajne, ker so štediL in niso lahkomiselno zapravljali ljudskega denarja. Klerikalci so se takrat vsedli k polnim skledam in jeli takoj žreli, dokler niso končno vsega zažrli, kar so naprednjaki preje z varčnostjo in brezprimerno štedljivost-jo nakupičili. In ko so bile polne sklede prazne, so takoj jeli delati z dolgovi ter operirati z ogromnimi primanjkljaji. Pravijo sicer, da zna dolgove delati vsak lopov, toda to nič ne dene, klerikalna deželna uprava je vkljub temu najvzornejša v vsi Avstriji — vsaj po zatrdilu »premier ministra« dr. Lampeta. 14 milijonov dolga in okroglo 4 milijone p r oraču njenega primanjkljaja ima sedaj Kranjska, a navzlic temu je finančno stanje kranjske dežele tako ugodno da jo zavidajo za to celo druge pokrajine. Tako pravi dr. Lampe. On tega sicer sam ne verjame, a dovolj mu je, cla mu to verjamejo njegovi backi. Ostale avstrijske kronovine torej zavidajo Kranjsko radi kolosalnlh dolgov in zbog velikanskih deficitov, v deželni upravi. Kdor tega ne verjame, plača groš v roke gospoda »premier ministra.«
Ponatisnili smo ta izbruh v celoti doslovno, da ne ostane ta lopovščina brez kazni, kajti za to pisavo svojega glasila so odgovorni liberalni deželni poslanci.
Lopovščina liberalcev tiči v tem, da sleparijo z besedo »primanjkljaj«. V proračunu je namreč (kakor je doslej od deželnega odbora sestavljen) skupna potrebščina računana na okroglo šest in pol milijonov, pokritje >z lastnih dohodkov deželne uprave na 14 milijona, državni prispevki na 1,190.000. Ostane potem brez doki a d še pokriti 3,900.000 K. To je »primanjkljaj« in na podlagi te potrebovane vsote se šele sklepa o dokladah. To torej ni noben primanjkljaj, ampak le potrebščina za katere pokritje ima poskrbeti deželni zbor.
Liberalci so sicer skrajno nevedni ljudje. Saj je celo profesor Reisner tako zelen, da ne razločuje proračuna od računskega zaključka! A te laži o novih štirih milijonih »primanjkljaja« so pa vendar tako predebele, da moramo poklicati liberalno stranko na odgovor.
Odgovor pa morajo dati tud'1 starini. Te laži izhajajo v glasilu dr. Tavčarja, Višnikarja in Lenarčiča. TI gospodje mislijo v deželnem zboru igrati resne senatorje, a nosijo na sebi odgovornost za vse laži svojega glasila.
Radovedni smo, ali se bodo ti ljudje sploh še upali v deželni zbor, kajti sedaj mora priti vrsta nanje, da se ž njimi obračuna. Odgovornosti za to lopovščino svojega glasila vendar ne bodo mogli utajiti!
Zato naj pa tudi posledice nosijo: Pribili smo to zadevo, da se ne pozabi!
M i irguviiska ztenica v LjofiDaai.
Iz krogov obrtnikov se nam piše: V črno ste zadeli, gosp. urednik, ki ste tako imenitno popisali delovanje naše dosedanje zbornice. Poprej je biLo še huje, ko je nemoteno vladal in gospodaril bivši tajnik, cesarski svetnik Murnik. Ta je bil vse — predsedmik, tajnik, zbornica. Zbornični svetniki so ! bili sami mameluki, on je že take izbral, da mu ni nihče ugovarjal. V ži-! vem spominu imam še postopanje tajnika Murnika pivoti tedanjemu predsedniku V. Petričič-u. Ta je hotel napraviti red, urediti uradne ure in sploh vse poslovanje in tudi tajniku odkazati določen delokrog, sploh pokazati, da mora imeti piedsednik prv»
Kako sem Mil oftroo korxli№ oospode.
Resnična zgodba iz ljubljanskih pasjih dni. — Spisal dr. Leop. Lenard.
To zgodbo Vam hočem povedad čisto kakor se je zgodJa, ničesar ne maram pridati in ničesar odvzeti.
Njega dni sem bil kaplan na Dobravi Pravijo, da je to jako dobra ka-planija z lepo plačo. Imel sem za plačo lirano n sianovanie m po>eg .ega mi je ljubljanska kanclijska gosposka vsak mesec аа ro;o izpia alu ..ека„ kronic, katere >em no e?nil vsak mesec naprej na podlagi knjižice, pobotnice in kole-ka. AJo.iena m-seena piača je zna&ala pribl žno še enkrat toliko kakor me je sala pol v L Jubijano, kadar sem jo šel potegnil.
Zgodilo se je pa, da sem potegnil plačo za cel mesec naprej, potem sem pa odšel iz slovenske domovine kmalu Po prvem Papirji so romn'i iz kanci ie đo kanclije, kakor zahteva naša Pos ava in t.o s ednjič prišli clo najbolj Poplavi n h kanc'i' v Ljubljani. Tu so
""tih c a 'i'č »nI- in iz- 1 ^tunali, da sem Jaz slavni ljubljanski k&ucliji dolžan nekaj kronic, ker sem
potegnil plačo za cel mesec, odšel pa še pred koncem meseca. Jaz sem med leni z.vet v svetem miru gori v poljski in ruski deželi in sem popolnoma pozabil na naše kanclijskegosposke. Papirji so pa hodili celo leto iz kanci.je v kanc-lijo in kup je naraščal vedno bolj. Ko sem čez leto dni prišel spet v slovensko domovino, so kanclijski gospodje takoj zvedeli za mojo vrn.iev in so mi poslali velik kup papirja in povsod je bilo na-pi.sano, da moram vrniti kanclijski gosposki nekaj kronic.
Ako so čakali eno leto, lahko še drugo, mislil sem si, saj kanclija lažje pogreša te kronice kakor pa jaz. Na jesen sem šel spet študirat v tujino, po kauelijah so pa šil dotični papirji v novem krogu in ko sem se drugo leto vrnil, je bil kup še večji.
Tako je šlo tri ali štiri leta.
Ko je kup papirjev ve, narasfel do znatnevišine, se jc kanclijska gosposka šele s.ednjič naveličala svo.e pisarije, in je poslala vse skupaj ljubljanski fi-narčni nrokuraturi z narodom naj me t>'>5ščo tudi, ako bi se bil v zemljo udri in me izroči kar na krvavo rilito, če bo po reba
Ako ga nikjer ni, na Poljskem bo, m:! • « ■ • d*e ч " 4 so za devo krakovski finančni prokuratu i. , Jaz sem pa takrat, mčesar sluteč o vi- I
barjih, ki se zbirajo nad mojo glavo, bival doli na dal ni Ukraini. v vili IIo-menka, pri grofu Choloniewskem, na tistih Divjih poljanah, katere iako krasno opisuje Sienkievvicz v svoji povesti »Z ognjem in mečem«, deloma pa v bližnjem gradu Janow, kjer sia svoj čas bila zaprta kozaška poglavarja Honta in Železnjak, katera opeva Šev-čenko v svojih »Hajdamakih« in opisuje Grabovvski v svoji povesti »Kolišči-na. in stepe«, ka,ero je izdala »Narodna biblioteka« v Novem mestu. V zaporu so jima slekli koži in njuni duhovi baje še sedaj strašijo po gradu.
Toda jaz nisem mislil ničesar niti na Honfo in Železnjak, niti na ljub-ljanskokanclij-kogosposko. Zvečer smo igrati bndge a, popoldne sem zajahal podoljskega konjiča in si ogledaval ru-si.iske vasi ali jahal po polju, kjer so dekleta v skoraj nepreglednih vrstah okopavale sladkorno peso, ako pa nisem vedel druzega, sem v bLžnjcm gozdu s pomoč o dveh malih angleških psV5kov bezal lisice iz jam.
Ko sem z Ukrainc prišel v Krakov na Grumvaldsko slavnost sem izvedel o viharju, ki se zbira nad mojo glavo. Ker sem se pa itak iz Krakova mislil vrnili v domovino, sem sklenil cla plačam v Ljubljani osrbno kancl;jski gosposki dolg. da bodo gospodje videli.
kako izgleda tista oseba, ki jim je povzročila toliko pisarij in da se jim osebno zahvalim za pozornost, katero so posvečali moji osebi.
Bila je ravno doba kislih kumar in vročih pasjih dni. Vročina je bila v resnici skoraj neznosna, zlasti za mene, ki sem ravnokar prišel iz senčnate Homenke. Prišedši v Ljubljano, sem se najprej zaklenil v svojo sobo in študiral od zore do mraka dotične papirje, da bi zvedel, kje in komu naj pravzaprav plačam zahtevane kronice. Zvečer sem vzel na pomoč še dva doktorja in po skupnem posvetovanju smo sklenili, da je najbolje, ako grem na deželno vlado.
Druzega jutra, ko se pričenjajo uradne ure, sem se res odpravil g svojimi papirji k deželni vladi.
Na pragu me je pogledal mogočni, zlatoobrobljeni portir od zgoraj dol im vprašal, kam želim?
Odgovoril sem, da iščem kanclijske gosposke.
—	Kakšne gosposke? Kaj bi pe, radi?
—	Jaz pravzaprav nič, toda ona bi ' rada, da ji plačam nekaj denarja.
—	Denarja pa tukaj ne spreje-. mamo.
Jaz sem so začudil in odvrnili
besedo in da je tajnik le uradnik. Takoj Je bil ogenj v strehi. Toliko Časa je tajnik cosarski svetnik Murnik delal proti Petričič-u, da ga ni zbornica volila kot svojega poslanca v deželni zbor, ampak Fr. H. Souvan-a, ki je pa kmalu odložil svoj mandat, kakor je bilo zgo-vorjeno. Medtem je pa upravičeno užaljen ods'onil V. Petričič kot predsednik, in takoj jo bil voljen na mesto odsto-pivšega Fr. H. Souvan-a — Dr. K. Blei-weis v deželni zbor. Obrtna in trgovinska zbornica, ki bi morala biti stanovska korporaciia in zastopati dosledno z iniciativnimi predlogi interese obrtnikov in trgovcev. Je postala prava ka-rika'ura tena zasfcns'va ?n le sinekura za nekatere osebe. To se je nameravalo po odstopu prejšnjega tajnika nadaljevati, a nastop zastopnikov S. L. S. v zbornici je tem liberalnim sinekuri-stom popolnoma štrene zmešal. Smatrali so liberalci že ob tno in trgovinsko zbornico kot svojo podedovano pocestno stanje in se surovo zaganjali v vsakega, ki jim je bil v tem na potu. Gospod urednik! V imenu velikega števila trgovcev in obrtnikov, s katerimi sem imel priliko razgovarjati se o sedanjih volitvah, prosim Vas. nadaljujte z vso silo delo, da so ta liberalni terorizem in ta kot za njih sinekurls'e odnravi! Plačujemo od leta do leta več p- ispevkov, a kaj imamo od take zbornice? Nič! Nekaj zborničnih sej, nekaj podpor, nekaj vlog na ministrstvo, preveč uradnikov in preveč stroškov. Uradne ure se morajo strogo držati, vsakemu mora predsednik odka-zati delo. nobena dela za kaka društva se ne sunejo v zbornici opravlja t, kakor fe bila 'o dosle! večkrat navada. Sploh mora predsedivk uvesti strrŽjo disciplino. Seje zbornice se morajo po večkrat kakor dosedaj vršiti, ker je tudi razeovor o potrebi ob tniškega in trgovskega stanu že sam na sebi važen. Vsaka zloraba, n. pr. nakopičenje toliko licenc v eni roki — čudno da imajo samo liberalni gostilničar}' to prednost — se rruora odpraviti. Pogrešamo tudi točnega poročila o delovanju zbornice in o uspehih tega delovatnja. Zbornico naj zastopata v deželnem zboru en ob tnik in en trgiovec. nikdar pa ne sme biti ta korporacija »refugium pec-catorum« za gotove ljudi, ker ne morejo drugod dobiti mandata. Vse to je pa le mogoče, če izpine dosedanje popolnoma nerabno liberalno gospodstvo. ki je skrbelo za razna korita, interesi obrtniškega in trgovskega stanu so pa bili deveta briga. Krmilo mora dobiti v roke, kakor Že skoro povsod v naši deželi. sve?a. S. L. S., potem bo tudi za nas obrtnike in trgovce bolje. Koritar-jem bodemo pa že posvetili.
Darovi.
Za božičnico slovenski Koroški:
Lenart Kuhar v Kotljah, 1 K.Marija Osana, učiteljeva vdova, Ljubljana, Mar. Terezije cesta, 1 K. — V. Gasperin, Ljubljana, 3 K. — Ivan Kun-Šič, kurat, Srpenica, 5 K. — Ignac Še-lander v Podramljah, 1 K. — Andrej Benigar Fdipan, Istra, 5 K. — Profesor dr. Mihael Opeka, Ljubljana, 2 K. — Neimenovan, Ljubljana, 1 K. — Ivan Hutter, Celovec, 3 K. — Tom. Pušl,
Šmihel pri Pliberku, 1 K. — Od shoda
zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke, nabrali Vipavci in Cerkničani na predlog dekana Lavriča v kupeju, 10 K 25 v. — Martin Krejčl v Borlah. 5 K. — Fran Jankovič, Ljubljana, nabral v veseli družbi, 2 K. — Valentin Ružmk, Reple, l K. — Franc PetriČ, Ljubljana, Mar. Terezije cesta, 5 K. — Jernej Pavlin, kaplan, Cerknica, 2 K. — Ivan Kuher, Celovec, 4 K 20 v. — Pavla Kovačič, Ljubljana, Poljanska cesta, 8 K. — Marija Ziherl, Gorica. Corso F. J., 1 K. — Josip Kopainik, Vobre pri Velikovcu,
1	K. — Urban Sadjak, Globasnica, Kor.,
2	K. — Po Ivani Drganc, Ljubljana, Gradišče, darovale: Ana Erjavec, 1 K; Ana Serdinšek, 1 K; Marija Tri tik, 1 K in Ivana Derganc 2 K.
Za božičnico slovenski Štajerski.
Lojzika Ferlež, učiteljica, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, 12 K. — Karol Kumer, župnik, Prihova, 2 K. — Anton Kocbek, župnik, Sv. Križ pri Mariboru, 1 K. — Ivan Jelšnik, Čadram, 1 K. — Od shoda zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke, nabrali Vipavci in Cerkni-čani na predlog dekana Lavriča v kupeju, 10 K 25 v. — Ivan Bratuša v Obre-žu, 1 K. — Fran Doberšek, kaplan v Žalcu. 2 K.
Kdor še ni poslal položnice »Slov. Striži«, naj jo izpolni. Stroški so ogromni — t/eba je še mnogo pomočil
Drii^n za raziskavanje podzemskih lam oa Kranjskem
je imelo v petek dne 5. t. m. svoj prvi občni zbor. Društveni predsednik, baron S c h w a r z , pozdravi navzoče društvene ude, otvori zborovanje, ter se v imenu društva zahvali deželnemu odboru, ki je društvu naklonil izdatno podporo 500 K.
Tajnik dr. C e r k poroča o delovanju društva od dobe, ko se je društvo ustanovilo (12. maja 1910) do danes.
Društveni odbor je imel pet odbo-rovih sej in več sestankov, kjer so se rešile nekatere nujne društvene zadeve.
Odbor je sklenil, da po potrebi ustanovi posamezne sekcije, ki naj društvu omogočijo delovanje. Sklenilo se je, da se ustanovi:
1.	sekcija za raziskavanje jam;
2.	zoologično - botanična sekcija;
3.	geografsko - geologična sekcija;
4.	hydrografična sekcija.
Nadalje je prevdarjal odbor, kako
bi si pridobil širšo javnost. Sklenil je, da bo prirejal predavanja splošne vsebine in predavanja, ki bodo kazala, kaj je društvo delalo. Društvo si bo po možnosti nabavilo jamsko in kraško literaturo, in tako olajševalo društvenim Članom znanstveno delovanje; skušalo bo vse jame, ki se bodo raziskale kar-tografirati in po možnosti tudi fotografirati. V svrho kartografiranja jam se je odbor obrnil na vojaško-zemlje-pisni urad na Dunaju, da bi mu prepustil za znižano ceno zemljevide 1:25.000, a institut je prošnjo odbil.
Društvo si je nabavilo že nekaj orodja, ki se rabi pri preiskavanju jam, in sedaj lahko brez velikih predpriprav raziskuje do 100 metrov globoka brezna. Seveda mnogo dragega, a pri
— Kako pa, da so me potem iskali po celem svetu, ako sedaj ne marajo?
—	Le poskusite pri tehle vratih, toda ne vem, kako bo, — je odvrnil por tir.
Vstopim skozi vrata in se približam nekemu gospodu:
—	Prosim ponižno, ako bi blagovolil'! sprejeti od mene nekaj denarja na podlagi tehle papirjev — rečem ter mu podam kup papirjev.
Gospod pogleda papirje, jih prične razmetavati, zmaje nekajkrat z glavo, potem mi jih pa vrne in reče, naj grem v sosednjo sobo k nekemu drugemu gospodu. Tu sem ponovil isto, gospod Je pregledal papirje, potem je šel gledat v neke velike bukve, potem še v neke manjše in pokimal je zadovoljno z glavo, ker me je imel zapisanega v vseh bukvah. Jaz sem se že razveselil, da se bom hiiro iznebil svoje skrbi, toda prišlo je razočaranje. Gospod se je namreč prijazno obrnil k meni in mi rekel:
—	Zapisanega Vas sicer imamo v vseh naših bukvah, denarja vzeti pa mi ne moremo, ampak morate iti k deželni prokuraturi doli na Jožefov trg.
Zakaj vendar gospodje pišejo, ako pa ne marajo, da se jim plača, mislil sem si. so poslovil kolikor vljudno mogoče in šel skozi mesto na Jožefov trg.
V finančnem poslopju srečam v pritličju precej obsežnega gospoda in ga vprašam:
—	Oprostite, gospod, ali niste Vi morebiti finančna prokuratura?
—	Ne, finančna prokuratura je gori nad nami — ter mi pokazal s kazalcem na strop.
Grem nadstropje višje, stopim k nekemu gospodu in ponovim isto. Tu so me poslali še dalje, potem pa iz ene sobe v drugo, dokler nisem slednjič prišel čisto do najzadnje sobe, kjer sem šele našel finančno prokuraturo. Ko sem povedal svoje ime, se je gospod takoj spomnil, poklical je še nekega druzega gospoda, prišel je še tretji, pregledali so moje papirje, jaz sem pa medtem stal pred njimi, kot skesan grešnik, slednjič je pa rekel prvi gospod:
—	Res je, iz vseh papirjev se vidi, da ste ta pravi. Mnogo skrbi in pisanja smo že imeli radi Vas.
Toliko večje bo sedaj njihovo veselje, da pridejo enkrat do svojega denarja, sem si mislil ter jim kar porinil pest svetlih kronic.
—	A pri nas ne gre tako — so mi odvrnili gospodje — pri kanclijskih go-sposkah gre vse po papirjih in po predpisih. Nam boste plačali eno krono in toliko in toliko vinarjev, drugo morate pa nesti nazaj na deželno vlado — so mi rekli gospodje.
Jaz jim odštejem kronico in vinarje rekoč: — Priznati moram, da ste delali jako poceni. Jaz bi v resnici ne pisal toliko za eno krono. Tukaj le imate, pa si razdelite, kakor veste in znate. Gospodje so mi napisati nek papir, potem sem moral še k nekemu gospodu, ki Je če nekaj zraven pristavil,
preiskavanju neobhodno potrebnega orodja društvu še manjka. Da se raziskavanje uredi, je odbor sklenil, da si napravi jamski kataster. Pri že raziskanih jamah, bo zbrana vsa tozadevna literatura, neznane jame pa bodo natančno označene. Kataster bode tako omogočil smotreno, po gotovem načrtu urejeno preiskavanje. V tako kratki dobi šteje društvo že 30 rednih, 7 podpornih članov in ima štiri ustanov-nike.
Izmed sekcij, se jc dosedaj ustanovila najpotrebnejša, — sekcija za raziskavanje jam. V osebi znanega in zasluženega jamarja, gozdnega nadsvet-nika P u t i c k a je dobila sekcija načelnika, ki bo delovanje sekcije podpiral lahko z dobrimi nasveti in z delom.
Društvo je vsled različnih ovir pričelo z raziskavanjem jam še le v letu 1911.
Raziskavanje je • društvo pričelo smotreno po gotovem načrtu. Začelo se je z raziskavanjem »Dolenjskega krasa« in nadaljevala započeta raziskava-nja na Notranjskem. Na Dolenjskem je društvo podpiralo dola hidrografične-ga urada deželne vlade, na Notranjskem pa dela jamskega tajništva v Postojni.
Na Dolenjskem je društvo raziskalo več prav globokih brezen, med njimi nekatera prav znamenita n. pr. »Mar-janščico« pri Predolah, »Žiglovico« pri Ribnici, »Kevdrc«, »Bukovško jamo«, »Pasjico« in »Pirnaščico«. Društvo je pretočeno poletje raziskalo na Dolenjskem 4 do 100 m globoka brezna in 14 jam in manjših brezen.
Na Notranjskem, si je društvo ogledalo dela, ki jih je izvršil gozdni nadsvetnik P u t i c k. Potem pa dalje preiskalo, zmerilo in deloma fotografiralo skoro 3 km dolgo Falkenhaynovo jamo. Vsa ta dela je društvo izvršilo z lastno močjo, kajti deželna podpora je došla že po izvršenih delih ter pokazalo, da hoče živeti in delati. Ako bodo društvo podpirali sedanji društveni člani, podpirala javnost v mestu in na deželi, podpirala visoka ministrstva, dežela Kranjska je v polni meri uvidela važnost društva, potem bo društvo delalo i v bodoče, z raziskavanjem jam bo olajšana beda kraških prebivalcev, različna melioracijska dela pa bodo šele zadobila trdno podlago.
Društveni blagajnik, ravnatelj kemičnega preizkuševališča ing. T u r k, poroča o denarnem stanju društva:
V letu 1910. je imelo društvo izdatkov 153 K, prejemkov 956 K; preostanek v letu 1910. je znašal 802 K 20 Vin.
Leta 1911. je imelo društvo prejemkov 1495 K 20 v, izdatkov 417 K 9 v, preostanek v letu 1911. znaša 1078 K 11 v.
Revizorji so račune pregledali in našli vse v najlepšem redu.
Pri »slučajnostih« predlaga jamski tajnik P c r k o, resolucijo, ki naj varuje kapnike in druge jamske znamenitosti. Občni zbor resolucijo sprejme, a jo izroči odboru, da besedilo uredi in pošlje na pristojno mesto. Dr. Cerk stavi predlog, naj občni zbor dovoli odboru, da v posebnih izrednih slučajih, oprosti posameznike od plačevanja let-nine, ker nekateri v skromnih razmerah živeči jamski raziskovalci s svojim delom plačujejo društvu letnino. Predlog se sprejme. Dr. Ž m a v c vpraša,
finančna prokuratura je spravila vinarje, ki so ji šli za njen trud, ostale papirje sem pa stisnil spet pod pazduho in jo odrinil nazaj k deželni vladi.
Sedaj so bili gospodje pri deželni vladi z mano že bolj zgovorni in odprti. Pogledali so papir, s katerim sem se izkazal, da sem že dobil odvezo od finančne prokurature, potem so pa pričeli delovati. Prvi gospod je pogledal v svoje bukve in me poslal k drugemu, drugi gospod je spet pogledal v svoje bukve, vzel košček papirja in gori nekaj napisal, potem me pa poslal k tretjemu, tretji gospod je spet pogledal v svoje bukve, potem pa še nekaj pristavil k temu, kar je napisal drugi gospod. Jaz sem stal mirno in pri srcu mi je bilo prijetno. — Ako tudi nobene pisarije ne ostane po moji smrti za mano, vsaj v teh debelih bukvah bo ostalo za ve*no zabeleženo moje ime.
Ko so gospodje popisali in poštemp-Ijali dotični papir, so rekli: — Denarja pa pri nas tie sprejemamo. Plačat morate iti nazaj na Jožefov tng v davkarijo. Ta papir naj Vam služi pri davkariji v dokaz, da ste bili pri nas in da smo Vam mi dovolili plačati svoj dolg.
Medtem je bilo že čez poldan. Vročina je bila velika, tudi lakota se Je pričela oglašati, toda postava je postava in po cesarski postavi sem moral še enkrat nazaj skozi celo mesto na davkarijo, da se iznebim svojih kronic.
Grem h gospodu pri prvih vratcih, kažem mu svoje papirje in pričnem razlagati svojo zadevo. Gospod Je nekaj
kaj jo z jamskim muzejem v Lincu, meni, da sKši jamski muzej v Postojno ali Ljubljano. Jamski tajnik P e r k o , pojasni, da se bo jamski muzej v Postojni kmalu začel zidati. Dr. Ž m a v c je mnenja, da naj se gospodje, ki prevzamejo kakšno funkcijo tudi udeleže obč. zbora, da poročajo o svojem delu. Vname se živahna debata, kako naj društvo objavlja svoja raziskovanja. Sklene se, da se članki tiskajo v »Carnioli« društvo pa da »Muzejskemu društvu« potrebno podporo. P erk o omenja, naj društvo prične zamenjavo s posameznimi drugimi društvi. Predlog se sprejme.
Končno omenja ravnatelj Man-t u a n i, da se bo mineraloška zbirka deželnega muzeja preustrojila; tam bodo imele tudi jame, kapniki in druge take stvari svoj prostor. Razstavile se bodo tudi jamske slike, ki jih ima muzej. Tu naj bi se nahajal tudi jamski katalog, ki je že skoraj dovršen. Ob sklepu se zahvali društveni predsednik ravnatelju Mantuaniju, ing. Turku, gozdnemu nadsvetniku Puticku in dr. Cerku za njih trud za društvo ter zaključi prvi občni zbor.
Gospodarstvo.
Praktični živinorejski poučni tečaj
so vrši 16. in 17. januarja t. 1. v 6marci v društvenem domu s Sledečim sporedom:
1.	V torek dne 16. januarja t. 1. predavata: ob 9. uri dopoldne c. kr. živtl-nozdravnik Hugon Turk o »Živinskih boleznih s posebnim ozirom na jalovost krav«. Ob 2. uri popoldne živinorejski inštruktor Fr. Krištof o »Vodstvu živinorejskih zadrug«.
2.	V sredo dne 17. januarja t. 1. predavata: Ob 9. uri dopoldne deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Rado Legvart o »Krmljenju in vzreji živine«. Ob 2. uri popoldne deželni inženir Matej Kosmač o »Pridelovanju krme in.uporabi g n o -j i 1«.
S tem tečajem združi Živinorejska zadruga za politični kamniški okraj malo razstavo živinorejskih potrebščin, kakor: gnojni voz, brzopa-rilnik, živinorejsko lekarno, vzorce umetnih gnojil itd. Predavanja bodo združena po možnosti s praktičnim poukom.
Živinorejci iz političnega kamniškega okraja, udeležite se tega zanimivega in koristnega tečaja v kolikor mogoče obilnem številu. — Pripomni se, da bodo udeleženci lahko dobili kosilo po primerni ceni v gospodinjski šoli v Smarci.
Dvamesečni gospodinjski tečaj
se je pričel z Novim letom v Šmarcl. Učenk je 18. Tečaj vodi gdč. Minka Od-lasek.
Kletarski tečaj v Vipavi. Kmetijska šola na Grmu priredi v ponedeljek dne 5. in torek dne 6. februarja v Vipavi dvodnevni kletarski tečaj. Predavalo se bo o sestavi vina in njenem vplivu na dobroto vina. O umnem kletarjenju, pretakanju, čiščenju in filtriranju vina. O ravnanju z vinsko posodo. O boleznih in zdravljenju pokvarjenega vi-
zmajeval z glavo, pogledal v svoje bukve in ko me je našel zabeleženega, je rekel, da moram k drugemu gospodu. Gospod pri drugih vratcih je spet pogledal v bukve, napisal nek papir in rekel:
—	Plačati imate toliko in toliko kronic.
—	Tukaj-le jih imate, — odvrnem, — saj jih že cel dan tiščim v pesti. Samo prosim, da bi me enkrat blagovolili rešiti, ker sem že lačen in srajca mi je že vsa premočena na hrbtu.
—	Kaj mislile, da mi nismo lačni in da se ne potimo v teh pasjih dneh? odvrnil je uradnik, — toda predpis je predpis in Vaša zadeva mora iti po vseh predpisih prav do konca. Tu imate moj papir in ž njim pojdite k tretjemu okencu, kjer bodo od Vas sprejeli denar.
Tako sem moral iti še k tretjemu okencu, kjer je gospod potem, ko je prečita' vse moje papirje in pogledal v svoj. >kve, res blagovolil iztegniti roko, ■ sprejel moj denar. Izpustim urno k ce iz roke v roko, potem jo pa hočem odriniti.
—	To pa ne gre kar tako, — zavrne me gospod. — Sedaj morate še k one-mule gospodu, da Vam napiše pobotnico.
—	Saj Vam rad verjamem tudi brez pobotnice, da ste vzeli moj denar.
—	Radi verjamemo, da nam verjamete, toda pri kanclijskih gosposkah se ne gre za vero, ampak za papirje. Dobiti morate Se en papir.
no Pouk bode teore+ičen, kakor tudi v zvozi s prak čnimi vajami v kleli. — Kdor se želi iečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici do 27. januar a pri ravnalelstvu kmetijske šole na Grmu pr Novem mes u, pošla Kandija. Pri-slop k praktičnim demonsl racijam se bode dovolil le omejenemu številu udeležencev.
Tedenski pregled.
Za deželnega glavarja kranjskega je cesar imenoval državnega in deželnega poslanca dr. Ivana šusteršiča. Izvršilni odbor S. L. S., ki se je posvetoval 10. t. m. v Ljubljani, je naprosil načelnika dr. šusteršiča, naj ohrani še nadalje tudi državnozborski mandat in vodi našo delegacijo na Dunaju. Dr. Šusteršič je izjavil, da ustreže tej soglasni želji. Bog blagoslovi vsestransko delo novega deželnega glavarja kranjskega! — Volitev v trgovsko in obrtno zbornico dela liberalcem silne preglavico. Z vsemi sredstvi delajo na to, da premotijo trgovce in obrtnike za njih glasovnice in si pribore zmago. Predvsem jim gre za kožo radi dveh poslancev, ki jih trgovska in obrtna zbornica voli v deželni zbor. Naši somišljeniki naj svojih glasovnic in legitimacij ne dado neprevidno iz rok Tudi tukaj strimo liberalno vlado! — Za železnico Rogatec—Brežice—Novo mesto je dospel na novomeško okr. glavarstvo trasijski operat ter so načrti že razpostavljeni na vpogled. Proga je nameravana po levem bregu Krke, kjer so po strokovnem mnenju tla mnogo ugodnejša, nego na desnem bregu. — Umrl je v Kranju bivši mesar Janez Rozman v 84. letu starosti. — Na Brezovici pri Ljubljani je umrla gostilni-čarka ga. Eliz. Skopec vdov. Severkar.
—	Voz drv se je podrl na posestnika in trgovca Ivana Placer v Lokvi na Krasu in ga stri. Bil je takoj mrtev. — V vodnjak je padel in utonil na Škorklji v Trstu 301etni Val. Kralj. — Za višje okrožne zdravnike na Goriškem so imenovani dr. Avg. Gregorič, dr. A. Grammaticopulo in dr. K. Franzin. — V Podgradu se je poročil gosp. Tihomil Jenko z gdčno. Zinko Damjan iz Litije.
—	Minulo nedeljo, 7. t. m., so liberalci 501etnico ljubljanske narodne čitalnice proslavili z neko prav nespodobno predslavo v gledališču. Tem ljudem tudi lastne ustanove niso sveie. — V Ljubljani se je poročil ljubljanski ve-le'iržec E. Мауег s hčerko ljubljanskega tovarnarja E. Samassa. — Tajcev je lani prišlo v Ljubljano C8 450, 3773 več nego leta 1910. — Ustrelil ез jc v Ljubljani železniški mojster Jožef Škerjanc, ki je bil pred kratkim iz Št. Petra prestavljen semkaj..— štajerski deželni zbor je sklican za 10. t. m. Slovenski poslanci bodo najbržc prisiljeni nadaljevati obstrukcijo. — Grad Šoštanj pri Celju je z gozdovi vred kupil Gradčan Alojzij Lang. — V Celju je umrl manufakturni trgovec v Narodnem domu, Karol Vanič. — Goriški deželni zbor je pričel zborovati 11. t. m. Poslanci italijanske katoliške ljudske stranke so vsi odložili mandate, slovenski liberalci so pa naznanili, da se ne bodo udeleževali sej. Večina: poslanci S. L. S. in laSki liberalci so izvolili odseke in potrdili izvolitev posl.

_ ^ Zemljevid o dosedanjih laško-j turških bojih v Trlpolisu. •
-—I fr,šutL
A • I v f LancfgeFechte CA S iundSchiaciiten. Sesjefcchre
dr. Gregorina. Volitve iz slovenskega veleposestva so odkazali verifikacij-skemu odseku. — V nedeljo in ponedeljek so bili na mnogih krajih v državi veliki viharji; na Dunaju je močno snežilo. Z gora so se trgali plazovi, ki so napravili precej nesreč; viharji 30 bili tudi v beneški Sloveniji in na Angleškem. — V Zagrebu so pet dni štrajkali uslužbenci cestne železnice radi delovnega časa. Sedaj so se pogodili z ravnateljstvom. — Italijanom se v Afriki še vedno ne godi posebno dobro. Turki in Arabci jih napadajo, kjer morejo. Lahi pa se ne upajo iz svojih utrdb. O miru menda nočejo slišati ne Lahi in ne Turki. Lahi so izgubili doslej v Tripolisu okrog 5000 mož, med temi 1800 mrtvih in težkoranjenih. — Perzijo počasi osvajajo Rusi, ki so usmrtili mnogo upornikov. Delili se bodo z Angleži, a tudi Turki dobo pri tem svoj del. — Na Kitajskem so republikanci še vedno zmagovalci. — Na Turškem se boje notranjih homatij in vstaškega gibanja v Makedoniji in Stari Srbiji. Z ozirom na neugodni položaj Turčije vzbruhne na Balkanu lahko vsak hip požar. — Na Irskem se baje pripravlja revolucija proti Angleški. — V cerkljanskih hribih se skriva nek 201etni Jakob Čelik, doma iz bu-kovske fare, in izvršuje po okolici razne tatvine in druge hudobije. Ljudstvo se ga silno boji in si pripoveduje o njem grozne stvari. Orožnikom se zna dobro skrivati. — Hrvaški pravaši v Dalmaciji so izročili namesiniškemu upravitelju grofu Attemsu spomenico za razširjenje volivne pravice. — Sveti oče je ugodil prošnji zagrebškega nadškofa glede praznikov, ki se leta 1912. v nobenem oziru ne izpremene. — Smodnik se podraži, in sicer navadni lovski od 3 K na 4 K 50 vin., fini lovski od 4 K 30 vin. na 5 K in brezdimni od 7 K na 7 K 30 vin. kilogram. — V Zagrebu zelo razsaja škrlatica. — 12. t. m. so so začele volitve v nemški državni
zbor. Proti katoliškemu centru so se združili social. demokrati in svobodo-misleci, a ga kljub temu ne bodo zmagali. — Nova vojaška poveljništva so spomladi ustanovo v Roveretu, Tri-dentu, Brunecku, v Ljubljani, Lvovu in Budimpešti. — Naš drugi dread-nought izpuste v morje meseca marca letos. — Prihodnja seja državnega zbora bo glasom vesti koncem febru-arja ali pa začetkom marca. — Sveti oče je portugalski vladi zaprotil, da odpokliče iz Lizbone svojega zastop-i nika, ako vjada ne prekliče svojega ! ukaza, s katerim je izgnala več škofov. — Na Francoskem je odstopila celokupna vlada, ker se je izkazalo, da se je ministrski predsednik Cailaux ! brez vednosti zunanjega ministra de Selvesa pogajal z Nemčijo radi Maroka. Škandal je velik. — Hrvaško paro-brodno društvo, s sedežem v Senju, je vsled silne konkurence mažaronske družbe »Ungaro-Croata« začasno ustavilo plovitev. — Ogrska in hrvaška vlada sta končno vendar odobrili progo skozi Liko, ki bo belokranjsko železnico vezala s Karlovcem in Dalmacijo. — 9. t. m. je bila kolavdacija jezu za belokranjsko železnico v Preloki. — Kasacijski dvor je razsodil, da so železniški vozni listki javne listine in je vsako ponarejanje kaznjivo kot hudodelstvo. — V Majšpergu pri Ptuju je zmrznil poštni sel Rajši. — Pravda di Centa proti ljubljanskemu knezoškofu se je za prevzviš. knezoškofa ugodno končala, ker je najvišje sodišče zavrnilo pritožbo di Centa. — V Novem Yorku je zgorela velikanska hiša zavarovalne družbe »Equitable«, ki je bila zgrajena iz železobetona. Škode je nad 20 milijonov dolarjev, zgorelo je sedem oseb, mnogo je ranjenih. — V Čikagu pa je zgorela borza. Škoda in žrtve velike. — Angleški kralj in kraljica obiščeta letošnjo pomlad evropske dvore. — V naši državi dobimo baje v kratkem dvekronske novce. — Na Dunaju
je izbruhnil požar v palači nadvojvode
Friderika. Škoda jc velika. — 11. t. m. se jc vršilo v Ljubljani posvetovanje voditeljev orlovske organizacije. Sklenilo se je v bodočo šo večjo važnost polagati na telovadbo in zunanji nastop, a istotako tudi na politično, socialno in splošnokulturno izobrazbo na krščan-skodemokratični podlagi, na kateri sloni S. K. S. Z., katero zvesta podorga-nizacija je in ostane Orel. — Merotlajni krogi nameravajo baj,e letošnje redne nabore odgoditi, ker upajo, da bo državni zbor še pravočasno rešil bram-bne predloge, da so bodo mogli letošnji nabori vršiti že na temelju novega brambnega zakona — čc ne preje vsaj v poletju. — Pri viharni nadomestni volitvi v Zvorniku v Bosni je saborski predsednik Šola propadel; zmagal je kmet Gjurković z veliko večino. — Justhova stranka na Ogrskem je izjavila, da bo obstruirala proti vsaki vojaški predlogi in no bo dovolila niti navadnega števila rekrutov, dokler se ne uvede splošna volivna pravica. — V gališkem deželnem zboru sa Rusini pričeli obstrukcijo. — Nadvojvoda Fran Ferdinand je avstrijski vladi podaril svojo vilo Este v Rimu, da v njej osnuje avstrijsko umetniško akademijo. — Srbija jo pri izdelovalcu letal-nih strojev Merčcpu v Zagrebu naročila več aeroplanov v vojne svrhe. — Nemčija zelo pomnoži svojo armado.
V občini Dolsko jc zmagala S. L. S.
Liberalni občinski odbor v Suhoru jc razpuščen; geront je Josip Klemen-čič. — V Aleksandriji je umrl misijo-nar-lazarist Leopold Perme, rojen v Prečini pri Novem mestu,, ki je potoval v misijon na Kitajsko. — Na Trški gori je nenadne smrti umrla posestnica M. Osolnik, p, d. Tičkova. — Roparski napad na delavce v rudarski spalnici v Kočevju so izvršili 4 hrvaški delavci. Z nožem in revolverjem so izsilili iz delavcev 85 K denarja in pobegnili. — j Pri Goričanah so potegnili iz vode mrtvo truplo tovarniškega delavca Janeza Jamnika. Pogrešali so ga od 30. m. m. V vodo jo zašel najbrže v pijanostL — Kranjski deželni predsednik je postal tajni svetnik in ima sedaj naslov ekscelenoa. — Pri uršulinkah v Ljubljani je umrla M. Marija Magd., rojena Amalija Roggy. — Na črnem morju se je potopila ruska ladja z vsemi 172 potniki in rumunska s 25 uslužbenci.
DroSlvo Meidii uslužbencev
je imelo preteklo nedeljo svoj občni zbor, ki je pokazal lep napredek tega na korist deželnih uslužbencev smotreno delujočega d.uštva. Olvoril je občni zbor s krepkim nagovorom društveni predsednik g. jeglič, povdarjajoč v svojem pozdravu, da odbor z mirnim srcem gleda nazaj, ker ima zavest, da je po svojih močeh vestno in previdno deloval v vsakem oziru. V toplih besedah se je spominjal odstopivšega deželnega glavarja pl. Šukljeja, katerega se bodo deželni uslužbenci vedno zvesto spominjali. Po besedah predsednikovih, naj Bog bivšemu deželnemu glavarju g. pl. Šukljeju za njegovo plemenitost napram deželnim uslužbencem, da še dolgo vrsto let v krogu mile rodbine uživati najboljše zdravje, so zbo-
—	Ker jih imam morda še premalo, — dodam in se obrnem proti prostoru ka.erega mi je pokazal.
Tu je sedel gospod, še .menitnejši od vseh poprejšnjih, prijel je z veliko po'.ezo peresnik, ogledal si črnilnik in papir, oddahnil se in odkašljal, potem pa zaiiel resno, kot b. se šlo za kakšno diploma.ično lislino, pisali pobotnico. Medtem sem stal jaz polog njega kot skesan grešnik in premišljeval, koliko obeda sem že zamudil. Vročina je pa pripekala vedno bolj in me razmočila že čislo do kosti. Crka se je pridruževala črki. jaz sem spremljal nepotrpež-Ijivo vsako potezo in takorekoč priganjal vsako Črko, naj se hitreje razv.ja. Slednjič je bila pobotnica gotova, pri-mem jo in hočem stlačiti v žep ter odriniti.
—	Ni še vse gotovo, — opozoril me je gospod z uradno-resnim obrazom.
—	Morava še h kontrolorju da ,;o podpiše. Polem me je prijel za rokav in peljal .i kontrolorju. Ta je najprej poslušal celo zadevo, potem pokimal v znamenje, da je razumel, prijel za pero in podpisal.
—	Sedaj je pa vse opravljeno, amen — rekel mi je gospod.
Na večne čase, — sem dodal jaz in jo odkuril naglo proti domu.
Spotil in natrudil som se pošteno, seslradal tudi, mislil sem si med potjo:
—	za vse lo imam pa vsaj prijetno zavest da sem izvršil svojo državljansko dolžnost.
Pu čitaunšk peđesel leinc.
»Mejlau, Pepe, tu sma ga pil! Pa šlampanca sma žrl! Pumisl: šlampan-ca, ne murde kašna kislca, kokr ja mama za med tednam. Nahterem mla-dinem se je kar ud brade cedil, ke nisa mogl zadost hitr dol pužirat!«
Tku m je začeu prpoudvat Bolču gespud, ke sma se dubla u nedela zju-tri u trafik, ke je gLh cigare zberu.
»Sej že vem! Sej sm sam vidu in nm se tud puzna---«
»Ki so m puzna? U varžet al na ubraz? Kar puvej naraunast!«
»Na ubraz sm ta nar preh zamerku in ke kepujeja dons tku vrnar cigare, s lohka mislem, de se um puzna tudi drgod«.
»Ja, Pepe; zdej u treba spet en čas šparat, de uma not prnesl, kar sa m učeri te ta mlade mre.ne pužrle.«
»Za kua sa pa tku naumen, de jh iz taka draga kapica napajaja. Za take pužrešneže b biu dobr jabučnk. Če čja pa šlampanca žlampat, nej s ga pa sami kupja.«
»Pena z luč! Te s uja šlampanca kepil, ke še za cigarete doskat nimaja! Sej sa se lli neki pustaulat, pa jest sm jm hitr sapa zaperu ,ke sm prištofl iz varžela vn pruleku, ke je biu tku nabasan, de je kar poku.«
»Sameh bankucu?«
»Eh, u sred sa bli holt frohtbrifi in druga taka pupemata šara, naukul, kar se je vidi, sa bli pa res prou ta prau bankuci. Tu mam pa jest že ud nekdi navada, de mam frohtbrife u bankucch zavite, de Ide bi špicaja, kedr uzamem priftošl u roka.«
»Tu je pa flonc, b jest reku!«
»No ja; kua pa pr nas ni flonc? A ni use flonc? Puvej no, Pepe, a ni use sam flonc? Jest sm u tojeh leteh tud mislu, de je vse tku, kokr se na frej uku vid. Pol, ke sa me naredi ta nar pred za ubčinskega svelnka, in sm za-»čeu u ta bulš družbe hodet, sa se m pa prec u&i udprle. Kedr sma mel kašn Hribarju banket, al kašna druga pu-jedna al bal in de sma ubčinsk svetnki skp pršli, sma useli use ta staro pasjo marke na rofuže skp pubral in s jh nairesl u varžet, de ,e ružlal ukul nas, če sma plesal, kokr dc b mol šporne na čeuleh. Naše narudne dame sa s pa
pud ta zgurna kikla zajdnpuper iz knoflcam prpele, de sa šemele, kokr u jesen u Taškarjum boršt, kedr sapca p.ha. Viš, Pepe, a ni use tu flonc; še več flonc, kokr če jesi frohtbrife u ban-kuceh zavile iz saba nosm. Tu je holt tku na svet in preguvar, de tistmu uzem, ker se baha; ker jamra, mu pa dej, je tku resničn, de nekol tacga. Use tu je tud naša pulitika pukazala. Pu-glej, kuku sma upil, de je use za nam useli pred vulitvam; ke sa ble vulitve vn, se je pa pukazal, de sma sjajen skus padi.«
»Uni že veja, sej sa že dost skus naredi. Jest se u takeh rčeh na spu-znam; tu se m pa useglih na zdi flonc, kar sm učeri na pedesetletnem bale vidu u ta narodnem dome. Nahte-re dame sa ble j a take ukul ura tu, kokr do b jm štofa za gvant zmankal; šmele sa res, tu na morm tajit, če sa pa mele res zajdnpuper prpet, tist pa nism mo-gu kunštaterat. A 1 če b ble res sam na flonc, b s gvišn pustle nardt udzgori zadost usoke gvante, ne pa, de b kazale taka srumašna----«
»Tu je pa spet neki druzga! ViS, Pepe, tu je pa birtšoft, al kokr prauma pu sluvensk: narudn gespudarstu. Viš, ena gespa, ke ja ti prou dobr pu-znaš in ja maš pusebn u čast, je pršpa-rala iz tistem, kar s je pr sojmo židan-mo gvante udzgori proč udrezala, za ena cela bluzna Žide in iz te žide je postila nardet za soja hčerka bluzna in tku sa blo ubedve ofrtne na peaeset* letne. A ni tu pametn?,
rovalci ustali in zaklicali bivšemu đe?. glavarju grom ovit »Živio!«
Nato jo podal tajnik S m e r o č n i k vestno sestavljeno tajnikovo poročilo, iz katerega posnemamo: Društvo ima 78 rednih članov, med letom je pristopilo 11 članov, i člani so odstopili. Društvo je imelo en mesečni sestanek in 10 odbarovih sej. Dne 5. februarja je društvo priredilo društven večer. Odbor je prejel in odposlal 23 vlog. Deželni odbor je naklonil društvu 300 kron podpore. Pričakovati je, da bo prošnja za d.aginjsko doklado ugodno rešena. Prošnjo za prosto zdravljenje in definitivno nastavitev jo deželni odbor rešil tako. da je prosto vsakemu deželnemu uslužbencu, uložiti primerno tozadevno prošnjo. Poročilo je bilo soglasno odobreno.
Po poročilu blagajnika g. S t u -h e c a, ki je poročal, da je društvo imelo dohodkov 1106 K, stroškov pa 1085 K in da ima d. uši vo naloženega denarja 2218 K 88 vin., se je vršila volitev novega odbora. Skrul inator ja sta bila g. S m e r e č n i k in Jož. M i k 1 a v č i č. Pri volitvi predsednika je bil izvoljen g. J ogli č s ;]i glasovi, g. Smerečnik je dobil M) glasov, g. Dejak 1, g. Jcran 1 glas. Izvolitev g. Jegliča so sprejeli zbo-rovalci z »2ivio«-klfei. G. Jeglič se je zahva'il za izvolitev in izjavil, da bo deloval kolikor bo le mogoče v prospeh društva. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni naslednji g g.: S t u h o. c in D e-jak za dež. dvorec, Kovači? Alf. in Smerečnik a prisilno delavnico, J a n e ž i č za deželno bolnico, Ž e r o v c za deželno blazniro. Za revizorja sta bila izvoljena gg. pl. M a 1 ah o v s k i in Oven.
Pri samostojnih predlogih se je oglasil g. Štuhec, ki jo predlagal, naj se društveniki gredo slikat in gospodu bivšemu dež. glavarju pl. Šukljeju poklonijo v zahvalo spomenico s svojimi slikami. Ta predlog je bil soglasmjo sprejet, kakor tudi predlog g. Janežiča, naj se dež. odboru izreče za dosedanjo naklonjenost zahvala.
Po zborovanju s.o društveniki na-
, brali za »Slov. Stražo« 15 K 13 vin. ; • Društvu v novem poslovno ip Jetu ■ želimo kar največ vspoha. l)a ^ res krepko delovalo za pravo korist 'dqžel-j ni h uslužbencev jamčijo imena izvo-I ljenih odbornikov.
i 0000©e006
: Maniaife „Slovenca".:
Nekdo rodi uboja po nedolžnem obsojen no 20 let jene!
Pravi ubijalec umrl lani v Italiji?
Goriška »Soča« poroča:
Iz kraja La Plato, v Južni Ameriki ! smo dobili iz roke nekega našega roja-I ka pismo, iz katerega navajamo to-le:
Pravi, da prebiva v La Plati že 22 let. Pred kakimi 15 leti je imel znanje z nekim človekom, ki je bil rojen v Ajdovščini, bil je sin nekega skopitarja iz Auronzo, provincija Beluno v Italiji. Imenoval se je Sandegiacomo. Sin-Sandegiacomo Srečko jo umrl meseca januarja 1911 v Nervi pri Genovi.
Ta človek je živel veliko let v La Plati in večkrat je napravil kake veselice na svojem domu, to je ples, petje, pitje in povabil vse svoje znance. Tudi pisec tega pisma je bil večkrat na veselici, ali po veselici, nisem vedel, kaj je imel — tako poroča — skoro vsaki-krat se je zjokal in meni je, ki sem iz teh krajev, bil dvakrat naročil, da ko oh umrje, naj storim to dobroto, da pišem v Ajdovščino, da je on ubil enega župana iz Kamenj in da je neki drugi njegov prijatelj moral biti zaprt menda. 20 let. Zaradi tega mi je naroče-val ...
To mora biti okoli 30 let od onega zločina.
Pismo našega rojaka je bilo pisano dne 8. novembra 1911. Dospelo je v naše roke te dni.
Kaj je resnice v njem?
Berolin in Hamburg.
Vratislava.
Kolin.
VOLILNE CELICE PRI NEMŠKIH DR-
ŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH.
Za sedanje državnozborske volitve na Nemškem se je ukrenilo marsikaj v varstvo volilne tajnosti. Zlasti so važne vodilne celice, v katerih more volilec. neopaženo svojo glasovnico v volilni ovitek vtakniti. Vsaka občina je bila dolžna eno do dve taki celici oskrbeti na lastne, stroške. Celice so zgrajene po različnih sestavih. Nekaj najboljših tipov nam kaže današnja slika,
in sicer so to celice — vrsteče se z leve na desno — velikih nemških mest: Berolina in Hamburga, Vratislavc in Kolina. Poslednja celica ima 2 vrat, ki sta med sabo zvezani na ta način, da ko odhajajoči volilec zapre za sabo izhodna vrata, odpre obenem vhodna prihodnjemu volilcu. V tej celici je volilec popolnoma zakrit očem di'ugih oseb, v ostalih pa le v toliko, da moro tajno kuvertirati svojo glasovnico.
»Sej nč na rečem; al uni b s tud lohka pršparal, Če b puznal narudn ge-spudarstu, ene par flikc, če b pil cviček namest šlampanca in slaunast b zavle tega prou nč na trpela.«
»Nak, tu je pa drgač. Mi gcspudi morrna stat čist na drgačnem stališ, kar se birtšoft arn tiče. Mi morma delat flonc, če čma kej velat med našem fx*a-karjem. Iz glava, recima, s jest na mo-rm prdubit med leberalncm frakarjem spuštvajna, zatu s ga morm prdubit iz varžetam. Puglej, Pepe, Plutuga Milia-ta, kašna voda je delu zmeram iz sojem edinem lastništvam »Jutra«. Ta nar bi štemane naše frakarje je vodu iz tem za nus. Gespud dohtar Taučar, je biu sam cuker in med preke Mihat, in gespud dohtar Tnllar glih tku, dokler mu ni Raufenku Jaka urata zaviu in ga ekspres u Trst puslou. Viš, če b se jest na zastopu na ta reč, b jest biu tud zdela žo tam ke u Kaliforni; tku ga pa le še pu Iblan pugajnama. Al pa uzemmo placrešpehtarja in oberredeh-terja ud »Lahka nuč« lista, gespuda ltibnkarja. Puglej, Pepe, kuku je ta ubč čku, ke je puskusu iz soja glava flonc delat. En čas je še šlu, al ke je začeu mal bi na šrok usta udperat, sa ga mol pa uzuni in ke nima nč pleha u variet, de b iz nim ružlou, ga u pa hmal megla pubrala.«
»Tu je že tku; sej jest jm dam prou; de b s pa mogle dame zavlc flon-
ca gespudu ud uzgori prekratke gvante delat, tu m pa res na gre u glava!«
»Ni drgač! Scer, kdu t je pa prou za prou puvedu, de sa mele dame prekratke gvante---
»Sej sm jh sam vidu; sej sm biu tud jest notr na plese!«
»Lej ja mrcine! Za kua m pa nis prec puvedu? U ta »Sluvenskmu Naru-de« te tud niism nč brau med tistem, ke sma puč&stl ples.«
»Sram me je biu, de b ker na vedu; zatu sm pa prosu gespuda ta pustga Slemška, de nej mene nekar naprej na prnese, in ta pust Slemšk m je dau beseda, de na u črhnu ne besede ud mene.«
»Eh, mene je pa sram, ket mačka strah. Ker se je za pukazat pa se puka-žem če ni drgač---«
»Pol sa bli pa gvišn tud pr ta slau-nastn predstau u glediš?«
»Pst! Ud predstave pa kar mouč, de nai ker na sliš. Zaupn t že puvem, dc snr res biu, al Buh na przaden, de b ti kermu ud tega kej bleknu. De sm biu pr te predstau, je pa res še mene sram, če prou nism prou ta sramežlive sorte, kokr veš. Zatu m jo pa lubš, de m neko! tega u misu na uzameš.f
»Pejd, pejd! Kua b tku ungavu? Le-heralci ja tku iz usaka reč j o pukidate; enkat več al mn, tu je že nazadne use glih.
Boltatu Pepe iz Kndeluga.
Najvažnejši kandidatje za novo sestavo francoskega kabineta.
Francosko ministrsko kriza.
Predsednik francoske republike je hitro rešil ministrsko krizo. Včeraj se je posvetoval o političnem položaju z Bourgeoisom, nato pa z Delcassejem. Kakor poroča »Agence Havas«, je Bourgeois odklonil sestavo vlade, češ, da je bolan, nakar je ponudil Fallieres sestavo vlade Delcasseju, ki je izjavil, da se mora še prej posvetovati s svojimi prijatelji. Sinoči ob 7. zvečer je obvestil Delcasse Fallieresa, da prevzame sestavo vlade. Sam prevzame ministrsko predsedstvo in zunanje zadeve, Doumer vojno, admiral Germinet mornariško ministrstvo. Delcasse se pogaja še z Briandom, Millerandom in s Poincarrejem o vstopu v vlado. Sodi se, da bo znašala Delcassejeva večina v zbornici 150 glasov, a da mu bodo ostro nasnrotovali socialisti. V senatu
pa no bo imel lahkega stališča, ker mu bo tu izkušal nagajati Clemenceau, kolikor mu bo mogel.
Medtem ko se je to poročilo »Agence Havas« razširjalo po svetu in so Že listi objavljali članke o novem možu Delcasseju, se je pa položaj zopet hitro izpremenil. Zadnje iz Pariza došlo poročilo namreč javlja, da je Delcassč definitivno odklonil sestavo vlade in je nasvetoval Fallierćsu, naj poveri sestavo nove francoske vlado Poincar-reju, ki da je najsposobnejši. Clemenceau jc namreč odločno nasprotoval imenovanju Delcassćja za ministrskega predsednika, Delcasse. nadalje ni mogel pregovoriti dosedanjih ministrov Caillauxove vlade, da bi vstopili v njegovo vlado. Fallieres je nato pozval k sebi Poincarreja, ki je izjavil, da se odloči danes zjutraj, če sprejme sestavo vlade ali ne.
Volilve v Nemčiji.
Prvo poročilo o izidu včerajšnjih volitev v Nemčiji iz Berolina javlja izid volitev v 42 volivnih okrajih. Med navedenimi 42 poslanci jih pripada 30 centrumu, 12 pa socialnim demokratom.
V	Berolinu so v vseh okrajih razun v enem zmagali socialni demokrati, v Vratislavi je izvoljen znani socialno-demokraški znanstvenik Bernstein, v Hamburgu pa voditelj nemške socialne demokracije Bebel, v Maincu pa voditelj socialnodemokraških revizijo-nistov dr. David. Berolin je torej popolnoma socialističen. Socialnodeino-kraško so volila tudi mesta Hamburg, StUttgart, Frankfurt ob Meni, Strass-burg, Magdeburg, kjer je bil zadnjič izvoljen liberalec, nadalje Monakovo, Kdnigsberg, Vratislava, Lipsko in Draždane. V I. berolinskem volivnem okraju, ki ga je dozdaj zastopal na-prednjak Kaempf, bo ožja volitev med Kaempfom (4290 glasov) in socialnim demokratom Durvellorn (3838 glasov).
Drugo poročilo iz Berolina, oddano o polnoči, poroča, da so dozdaj znani zgolj izidi socialnih demokratov in centra. Socialni demokrati so dozdaj dobili 40 mandatov, centrum 30, nadalje so definitivno izvoljeni 3 Poljaki, 2 konservativca in 1 pristaš državljanske stranke. Odločitev pade ob ožjih volitvah, ob katerih se bo bila odločilna bitka med centrom in socialno demokracijo.
Strašno razcepljeno je nastopala liberalna stranka v volivnem boju. Medtem ko je nastopal centrum solidarno s konservativci, so si stali v volivnem boju nasproti celo naprednjaki (svobodomisleci) in nacionalni liberalci. Po trije in celo štirje kandidati levice so se po nekaterih volivnih okrajih borili drug proti drugemu za mandate.
V	Potsdamu, kjer je bil prej izvoljen konservativec, bo ožja volitev med potsdamskim županom Vosbergom in znanim socialnim demokratom Lieb-kneehtom.	-
Splošno so se vršile volitve mirno, tudi na Saksonskem, kjer se je udeležilo volitev 90 % volivcev. V Draždanih sta volila med prvimi volivci princ Ivan Jurij Saški in državni minister Bitzthum. V Berolinu je prvi volil poljedelski minister, sledil! so mu trije volilci- na kar je volil minister pl. Beitenbach, ob pol 11. so je pripeljal v svojem višnjevem avtomobilu na volišče državni kancler Bethmann-Holl-weg. Ministre je fotografiral, ko so oddali glasovnice, neki fotograf.
V	Kfinigsbergu se je zgrudil neki 701ctni mož mrtev na tla, ko je volil.
Cesar Viljem je ukazal notranjemu ministru, da mu mora sproti poročati o izidu volitev.
Drušlva.
—	Gledališka predstava na V16-Glincah. Jutri, v nedeljo popoldne je v društvenem domu na Vič-Glincah gledališka predstava in sicer se vprizori krasna igra »Fabiola in Neža«. Ker je to prva igra nabožne vsebine, prva igra 'iz življenja Rimljanov z mešanimi vlogami, torej novost za naš oder in ker je končno č4sti preostanek namenjen za pokritje dolga pri kapeli presvetega Srca Jezusovega v Rožni dolini, upamo, da bodo somišljeniki in somišlje-nice prihiteli v obilnem številu k tej krasni igri. Kdor se hoče enkrat izbor-no zabavati, naj ne zamudi jutrišnje predstave. Vabimo vse uljudno, domači in tuji gostje dobro-došli. Na svidenje jutri popoldne na Viču.
—	Na skrajno lažnjive dopise z Viča v listu »Dan« o Katol. slov. izobraževalnem društvu, njegovi godbi itd. odgovarjamo sledeče: Vsestransko vzoi*-rio delovanje Kat. slovenskega izobraževalnega društva je liberalnim dopisnikom trn v peti. Zavist in nevoščlji-vost se bere iz njihovih dopisov. Radi bi delo ovirali, bi lo mogli. Povemo pa vam, lažnjivi dopisniki, da so vaši dopisi za nas najboljša reklama, zakaj sami dobro ves^e, da se s konvertiti naše vrste množijo. Vsem pa, ki ste bili na praznik Sv. Treji Kraljev popoldne v Društvenem domu svetujemo, da vzamete v roke »Dan« z dne 12. januarja 1912, in da dopis z Viča prečitate. Vsi brez izjeme boste prišli do zaključka, da so naši liberalni dopisniki lažniki, list pa, ki njihove dopise objavlja., da ne spada drugam, kakor v peč. Da pa »olikani« in »napredno izobraženi« dopisniki ne boste mislili, kako nam je hudo, in kako smo zbegani, vam v po-mirjenje povemo, da si štejemo v največjo čast in ponos, če nas grajajo liberalni časopisi, ker to nam je najboljši dokaz, da smo na pravem potu. — Člani Kat. slov. izobraževalnega društva Vič - Glince.
— Kato iško slovensko izobraževalno društvo v Dravl,ah je sklenilo v s.o-ji zadnji seji, da bode pri;ejalo teden-Jcse sestanske vsako nedeljo ob četrti uri popoldne v svoji novi dvorani uri Miheljnu v Dravljah štev. 51. Na sestankih se bodo prirejala kratka predavanja in druga posvetovanja, kakor tudi blažilni pogovori društvenih članov po možnosti z gospodi domaČimi duhovniki. V slučaju zadržka bode pa prišel rade volje eden ali d ugi gosp. profesorjev iz zavodov, tako da bode v tem oziru vse oskrbljeno.
Društveniki in ljubitelji poštene zabave se prosijo, da se teh sestankov udeležujejo in se pri njih izobražujejo.
Kupujte le všUalice: J korist obmeinim Šimencem"
цме novice.
z IJrSi š ajerskl liberalci najbrže že pri rojstvu niso bili obdarjeni s pametjo. Smola jih spremlja po njihovi nesrečni poti življenja. Prvotno so bdi za obstrukcijo v deželnem zboru. V liberalnih glasilih so se celo prepevali slavospevi slovenski obstrukciji. Vse je odobravalo nastop slovenske delegacije v Gradcu. A danesl Padli so liberalci tako daleč, da so postali najzve-stejši oprode in mameluki Nemcev in in nemčurskih janičarjev. Na vseh sho-dičih, kh so jih v nedeljo, dne 7. t. m. priredili liberalci, nis* slišal pobijanja naš-h narodnih nasprotnikov, ne po-vdarjanja naših narodnih zahtev, ne kako se Spodnji Štajer zapostavlja v narodnem, gospodarskem in kulturnem oziru, ampak: bij po slovenskih poslancih bij po onih, ki so pridobili ravno z obstrukcijo lako velik ugled štajerskih Slovencev, to je glavno geslo liberalcev — izdajalcev. Revčki so liberalci. Ne vedo, kaj bi počeli. Najbolj so oni proti obstrukc.ji, ker se bojijo novih volitev. Denarja nimajo za volitve, volilcev ne, celo iržki mandat bi iz-gab.li, časopisje jim je propadlo, libe-ral.ii u;helji pa so g.adni. Zavi„ajo liberalci sedaj, da se doklade ne bodo povišale z a 25 odsLotkov, ampak na 25 odstotkov. Kedaj pa ste slišali, liberalni junaki, da bi kdo izmed »klerikalcev« trdil da se bodo doklade povišale za 25 odstotkov, na naših shod.h se je govorilo samo, da se povišajo na 25 odsiotkov. Liberalci celjski, žalski, središki, mariborski, gornjegrajski in iz drugih kotov, kar nosite svoje tolarje Nemcem v Gradec, pa držite hrbet, ko vas bodo Nemci tepli, vi pa j.m še poljubujte roke.
š Naše gibanje. Tako živahno menda nikjer na Slovenskem ne delujejo naše organizacije kot na Spodnjem Štajerskem. Nedeljo za nedeljo hitijo naši voditelji in organizatorji ven med ljudstvo, na politične shode, na občne zbore naših društev, na socialne tečaje, ki se jih bo vršila cela vi-sta prihodnje tedne, na ustanovne zbore mladinskih zvez in Orlov. Dne 31. decembra in 6. in 7. januarja se je vršilo skupno gotovo nad 50 pi-ireditev naših organizacij. Pa tudi prihodnje nedelje so že vse zasedene s shodi, predavanji in veselicami. Naš ljubljenec slovenske mladine dr. Hohnjec ne miruje nobeno nedeljo, istotako tudi drugi. Življenje kot v če-belnem panju spomladi! Stranka dela smo! Kdor dela, ima tudi bodočnost. Vzgojili smo si ljudstvo, na katero smo lahko ponosni. Da bi bilo vedno tako!
š Roseggerjeva šola v Peklu pri Follčanah. Nemci se izražajo pohvalno o procvitu prve RoseggerJeve šole v Peklu pri Poličanah in smatrajo to kot dokaz, da je bila šola zelo potrebna. Šola je prenapolnjena in okrog 50 otrok, katerih stariši so prosili za sprejem v nemško šolo, so bili zaradi pomanjkanja prostora odklonjeni. Da se temu odpemore, se bodo tamošnji Nemci in nemškutarji obrnili do štajerskega referenta šulferajna dr. Bau-ma, oziroma na glavno vodstvo nemškega šulferajna z nujno prošnjo, da se šola razširi v štirirazrednico. Seveda se ne sme misliti, da so šoloobiskujoči otroci res otroci nemških starišev, ampak so povečini slovenski otroci. Obžalujemo tiste stai'iše, ki puščajo ponem-čevati svoje otroke v nemških šolah in jih tako vzrejati v poznejše najhujše sovražnike vre?a, kar je slovenskega.
š Ustanovitev m'adeniške zveze. — iz Jurkloš ra pri Cel u poročajo: Zadnjo nedeljo se je pri nak ustanovila Mladen. zveza. Ta dan je velike važnosti za duševni proč vi t in gospoda ski napredek naše župnije, ki broji 1400 duš. Prekras 10 je bilo v deti domačo mladino in tudi mladino iz vseh sosednjih župnij, kakor tudi v velikem ?tevilu zbrane može, in še krasne je je bilo po lušati neumornega organizatorja našega naroda in osobito naše kronske mlad:ne g. dr. Hohnjeca. V odbor novoustano .liene zveze se je izvolilo več m'š'h v lih mladeničev.
š Dr štvo nemških učiteljev in učiteljic za mariborsko okol'co je sklenilo izs: opiti iz vseh društev, torej tudi iz Siidmarke in nemškega Schnlvereina. Го c izvršitev znanega sklepa učiteljev v Gradcu.
> š СеГ s' i Tberalci mi«■11 jo ustanoviti na svečirco neko »Napredno gospoda: sko in pnlit'čno društvo za Škof-jovas Pmartno, Novo cerkev itd.« Mislimo da v teh krajih ne bodo dob'li do«ti kalinov, ki bi se jim vsedli na lim.
š Nad 800 novih naročnikov je pridobil okrog novega leta »Slovenski Crospodar«. Udomačil se je celo v krajih kjer ni bilo dozdaj upanja na napredek S. K. Z. Tudi drugi naši listi "o dobili v zadnjem času precej novih Naročnikov. Agitirajmo vztrajno na-
prej za naše katoliško časopisje. Vsaka preinoinejša hiša na štajerskem bi naj imela naročen poleg naših štajerskih listov tudi edini naš dnevnik »Slovenec«, ki prinaša tudi iz Štajerskega dosti zanimivih novic in člankov. V krajih, kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih spravi več skupaj in si ustanovijo bralne krotke ter na-ro liO »Slovenca«. Na vsakega bo prišel mali del naročnine in imel bode vsak dan list, ki prinaša vse polno raznih novic iz vseh delov sveta. Kdor bi si v Celju in okolici še hotel naročiti »Slovenca«, naj se oglasi v Gosposki ulici št. 32 od 12.—1. ure popoldne, ali pa naj se naravnost obrne na »Sloven-čevo« upravništvo v Ljubljani.
š 25 odsotkov deželnih doklad bi torej rada štajerska nemškonacionalna večina naprtila na rame davkoplačevalcev. da bi s tem dobila denar, da pokrije velikanske dolgove, ki jih je napravila deželi vsled slaboga gospodarstva. Ali smo štajerski Slovenci res samo za o tukaj, da plačujemo dolgove ki jih delajo nemškonacionalni gospodje v Gradcu? Da bi samo plačevali, dobili pa nič to vendar ne gre!
š Ponesrečeni poskusi za pridelovanje tobaka na Štajerskem. C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije na Dunaju je poslalo dne 13. marca 1910 štajerskemu dež. odboru sledeči dopis: C. kr. tobačna tovarna v Fiirsten-feldu je tobak, katerega je v poskusne svrhe zasadila vino- in sadjerejska v Mariboru ter deželna poljedelska šola v Grottenliofu, sortirala in izdala o n em sledečo strokovnjaško sodbo: Iz Maribora smo dobili 11 kilogramov tobačnega perja, ki Je pa povečini nezrelo. Pri preiskavi se je dognalo, da bi se moglo porabiti za tovarniške svrhe le 0 520 kg. In še tega bi morali, držeč se kvalifikacije takozvanega ogrsko - ga-liškega tobaka, uvrstiti le 0 200 kg v kategorijo 3. razreda, (cena 30 vin. za kilogram) in 0320 kg v kategorijo najslabšega blaga, odpadkov (cena 18 vin. za kg.) Ves ostali material, to je 10 480 kilogramov, se je izkazal za neporabne-ga, ker ni bil zrel in ker je razširjal pri žganju jako slab duh. Iz Grottenho-fa smo dobili 1750 kg popolnoma nezrelega in od toče potolčerrega materi-jala, ki je bil sploh popolnoma nepora-ben. Navzlic temu slabemu uspehu so se poskusi nadaljevati leta 1910 v Grottenliofu. O teh se je izjavilo zgoraj omenjeno ravnateljstvo tobačne režije sledeče: Od deželne poljedelsko šole v Grottenliofu je došlo 64 kg tobačnega lis;ja v jako mokrem in največ nezrelem stanju. Ko se je to listje ponovno posušilo, se je pokazalo, da je 5 05 kg za fabrikacijo še rabl'ivih. Od tega bi se dalo po kvalifikaciji ogrsko-gališke-ga tobaka uvrstiti 108 kg v kategorijo 2. razreda (cena 47 vin. za kilogram) 240 kg v kategorijo 3. razreda (32 vin. za kg) in ostanek med odpadke (18 vin za kg). Dasiravno je letošnji pridelek veliko boljši od prejšnjega, mora vendar izreči tobačna režija sodbo, da se poskusa ne more imenovati uspelega ker nosi večina listja značaj nezrelosti, nagiba močno k plesnjivosti in se ne morejo porabiti za sortne pridelke pri fabrikaciji. V Mariboru leta 1910 niso poskusa ponovili, pač pa letos. O uspehu še ni ničesar znanega. — Po »Z «.
š Roko si je zlomil 141etni sin celjskega krčmarja Kosserja, Ludovik Kosser. Drsal se je na drsališču, pri tem pa padel tako nesrečno, da si je zlomil roko.
š Nastal Je ogenj včeraj zvečer na podstrešju bivšega Zadružnega doma v Celju na R-ngu. Prišedši požarni brambi pa ni bilo treba poseči vmes. ker so ogenj že domači preje pogasili.
š Poučni tečaj se vrši v sredo, dne 24. januarja, v Šmarju pri Jelšah. Priredb ga krščansko socialna zveza. Opozarjajo se na to vse župnije v Šmar-skem okraju.
š Ustanovni shod J. S. Z. za dekleta se vrši v nedeljo, dne 14. januarja, v Šoš anju. Vsa zavedna slovenska dekleta, ta dan na noge in na velepo-membno zborovanje. Govori odposlanec Jugoslovanske strokovne zveze.
š S ovensko gledališče v Celju. Opozarjamo na predstavo, ki se vrši jutri v nedeljo, ob pol 5. uri popoldne v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Igrala se bode tridejanska komedija »Lokalna železnica«. Udeležite se predstave v obilnem številu!
š Iz davčne službe. Finančni minister je pri finančni direkciji v Gradcu kot davčno uradni strokovni in revizijski organ uslužbenega davčnega nadoskrbnika Ernesta Bouvier pomaknil v 7. plačilni razred in imenoval davčne oskrbnike Rajmunda Mally, Avgusta Homann, Ivana Majcen, Karla Reicher, Karla Rudel davčnim nad-oskrbnikom v okrožju graške finančne deželne direkcLe.
š Zadružni tečaj v Mariboru. Za zadružni tečaj, ki se vrši od 22. do 27. januarja t. 1. v Mariboru, se je priglasilo lepo število udeležencev. Kdor se istega še želi udeležiti, naj to takoj javi Zadružni zvezi v Mariboru. Opozarjamo posebno posojilnice, da pošljejo nadarjene mladeniče in mlade posestnike v tečaj, da si na ta način vzgojijo vodilne osebe. Vsi priglašeni gospodje dobe pravočasno vsa potrebna pojasnila glede hrane, stanovanja itd.
š Mariborske novice. S m r t n a k o-sa. Umrla je tukaj gospa Ana Eichler, dolgoletna članica mariborskega Kat. gospejnega d uštva in vrla podpirate-ljica društva za napravo cerkvenih potrebščin. — Po našem mestu se klati nek agent, ki nabira pri trgovcih in obrtnikih inserate za dunajsko in budipeštanske judovske liste. Videli bomo, koliko bo šlo na lim temu agentu mariborskih trgovcev in obrtnikov. — Naši mestni očanci so zvišali hišno najemninske doklade na 2 kar pač ni nobena malenkost, ker so tako posebno revnejšim slojem naložili precejšnja bremena. To zv'šanje hode najbolj občutilo delavsko ljudstvo. Taki prijatelji ljudstva so torej naši nemški nacionalcl.
š Ponesrečeni peš'ni voznik in so-ponik. Te dni sta se peljala s poštn m vozom nroM Mozirju v Sav. dolini postil ion in Ignacij Krumpačnik, klepar v Mozirju. Ker sta bila nekoliko vinjena, se jima je voz prevrgel in oba sta se precej močno poškodovala.
š Openj. Pred nekaj dnevi je začelo v okolici trga Planine goreli veliko skladišče za oglje. Nevarnost je p etila gospodarskim poslopjem mlinarja in posestnika Centriha. Vrli pristavski in selski fantje so bili takoj na licu požara in obranili, kar se ie dalo.
š Slovensko pledaUšče v Mariboru vprzori v nedeljo 21. prosinca 1912 angleško glumo »Charlejcva teta«.
š Prijet dezerler in vlomi'ec. — Iz Vranskega se nam piše: Te dni videla sta orožnika Kukovec in Jožef Mere nekega moža v rdečih hlačah blizu Vranskega iti čez neki travnik. Takoj sta sumila v njem dezerterja 5. dra-gomkega polka iz Gorice in sta se mu po ovinkih približala. Ko je ti orožnike opazil, je pobegnil in skočil v približno pol drugi meter globok bližnji potok, da bi ga preplaval. Orožna k Kukovec je skočil za njim v deloma zmrzel potok in se mu je posrečilo begunca ujeti. Aretirani dezerter se piše Jože Gumzej in je domk iz Maribora ter je že štirikrat pobegnil od vojakov in dve leti nresedel v ječi. Vlomil je tudi pred kratkim v Trojanah.
š Pobrn1! urar. Iz I.onča nam poročajo: V zadnji jeseni je prevzel trgovino z urami v knnkurz prišle Frančiške Žauner tukajšnji urarski mojster Jožef Turmvald. Naročil si je vel'ko množino ur in tudi v p on avilo jih je $4=prr>jel več med n'rni tudi več dragocenih zlatih ur. Pričel pa ie v denarne ♦ežVoče. Pred par dnevi pa je izginil Vp;kor sumijo na Ogrsko. Prej pa je - se dragocenosti in v popravilo mu izročene reči zas'avil v Gradcu in tako oškodoval svoje s'raTike 7a nekaj t'soč K. Njegovega bivališča še dozdaj niso mo-Tli izslediti.
š V'o?ri Iz Nove cerkve pri Celju V eni zadnjih noč5 so že drueič vlonrli tatovi v trgovino M. Okrožnik. Odnesli so 50 kron denaria in več blaga. Pri posestniku Bla^u Jelenu pa so tatovi pokradli precej slanine.
š V Hras'n'ku je stopil v piko j po 401etnem službovanju ravnatelj kemične tovarne Diermayr.
š Tat iz navade. Šele 19 let stari večkrat zaradi 1a! vin kaznovani mli-narski pomočnik Jurij Zelič je izvršil v pretekli jeseni vse polno raznih tatvin v celjskem okraju. Končno so ga zaračili koncem novembra zopet pri nekem vlomu v Trbovljah in ga aretirali. Pred celjskim sodiščem je t do ratno tajil tatvine, vendar na so mu jih dokazali. Obsojen je bil na 13 mesecev ječe.
š Obsojen? uzmoviči Posestnica Terezija Kotnik njen sin Frnnc in inlndo-letna posestniška sinova Alojz in Jurij Frim so kradli lansko poletje in jesen raznim posestnikom v konjiški okolici poljske pridelke in vse. kar jim je prišlo pod roke. Vsled tega so se zagovarjali pred celjskim okrožnim sodiščem. Franc Kotnik je dobil šes*. Terezija Kotnik pa t i mesece ječe. Oba mladoletna tatiča pa sta bila prepuščena domači kazni.
š »Zadruga gostilniških in krčmnr-skih obrti« ima svoje zborovanje v ponedeljek, dne 15. januarja 1912, dopoldneob pol 10. uri pri zadružnem predstojniku v Slovenski Bistrici.
ZASEDANJE DEŽELNIH ZBOROV. Obsirukcija v zgornjeavstrijskem deželnem zboru.
Zgornjeavstrijski deželni zbor zboruje v znaku obstrukcijo. Predvčerajšnjim ob 2. popoldne pričeta seja jc zato trajala do včeraj l/4 10. dopoldne. Liberalci, ki obstruirajo, ker hoče večina pomnožiti število občinskih volivcev, so stavili 120 predlogov, ki jih je večina odklonila v imenskem glasovanju. Včeraj ob 6. zvečer je bila zopet seja. Socialni demokrati so priredili proti liberalni obstrukciji sinoči ob 7. demonstracijski izprevod, ki se je izvršil mirno.
OBSTRUKCIJA V GALIŠKEM DEŽEL.
NEM ZBORU.
L v o v , 12. jarnia ja. Rusinski poslanci so sklenili, da bodo hrupno obstrukcijo, s katero so v včerajšnji seji gališkega deželnega zbora začeli, nadaljevali, dokler Poljaki ne ugodijo njihovim zahtevam glsde volilne reforme.
LAŠKO-TURŠKA VOJSKA.
Laški poraz pred Homsom.
C a r i g r ad, 13. januarja. (Koresp. urad.) Turško vojno ministrstvo javlja, da so napravili 6. januarja Lahi izpad iz Homsa. Ko so prišli 1 km od mesta, so zadeli na Turke in Arabce, ki so jih zagnali nazaj v Homs. Turki in Arabci so imeli velike izgube.
Položaj v Tripolisu.
T r i p o 1 i s, 13. januarja. (Kor. ur.) V Tripolisu, Tadjuri in Ainzari se položaj ni izpremenil. Poizvedbe kavale-rije in poročila poslanikov opisujejo sovražnikov položaj neizpremenjen. Zdi se, da je koncentriranih v Sidi Benu le nekaj sto Arabcev.
Bitka med laškim in turškim hrodov« jem v Rdečem morju.
. Rim, 13. januarja (»Agenzia Štefani«.) Poizvedbe so dognale, da se pripravlja ekspedicija, ki naj bi prodrla z orožjem in vojaki čez Egipt v Cirena-jiko. To pa preprečujejo laške vojne ladje, ki po morju križarijo. Poveljnik Cerrina iz Massauha je, doposlal sledečo brzojavko: S ponosom si usojam poročati Vaši ekscelenci, da je po pravkar dospeli vojni ladji »Garibaldino« došlo sledeče poročilo: Vojne ladje »Piemonte«, »Garibaldino« in »Artigli-ere« so trčile 7. t. rn. pri Korfudi na 7 turških topničark in na 1 oboroženo jahto. Po hudem odporu Turkov smo uničili vse turške topničarke in vjeli jahto. Mi nismo imeli nobene škode. Pričakujemo dohoda vjete jahte in zaplenjene turške topove, zastave in ostale vojne trofeje.
Laške priprave za okspsdicijo v notranji Tripoiis.
Bruselj, 13. januarja. (Zasebno.) Tu so nakupili Lahi 6000 tovornih konj, ki bodo vozili prtljago laške eks-pedicije v notranji Tripoiis. Konji so se odpeljali po železnici v Neapelj.
ZMEDE V TURČIJI.
Carigrad, 11. januarja. (Kor. urad.) V razpravi o izpremembi člena 35. ustave je govorilo šele 5 govornikov. Predsednik je posredoval za okrajšanje razpravo, a opozicija se je upirala. Upajo, da se mladoturkom le posreči v sobotni seji (danes) izposlo-vati konec razprave.
Carigrad, 12. januarja. (Kor. urad.) Pri Koniji je razpočila bomba. Ubit je bil en armenski delavec, dva pa ranjena.
Solun. 12. januarja. (Kor. urad.) Vodilni krogi so naročili posebni komisiji, da naj prouči bulgarsko revolucij-slco organizacijo v Makedoniji.
FOKGJNINA PERZIJSKEMU EKS-ŠAHU.
Petorburg, 13. januarja. (Zas.) Perzijska vlada je sklenila, da podeli eksšahu penzijo, če zapusti Perzijo.
POMNOŽITEV POSLANCEV V BELGIJI.
Bruselj, 12. januarja. Vlada naznanja, da bo predložila zakonsko predlogo, po kateri se bo zvišalo število poslancev v parlamentu za 18 in v senatu za 9 mandatov. Poslanska zbornico bo š.oia namesio 166, od sedaj 184 mandatov in š.evilo senatorjev bo poskočilo od 83 na 92.
Domača pitna zdravljenja zah'evajo malo časa in denarja! Profesor dr Can-tani, svetovnoznani raziskovalec na polju s^ad ornih boleaoi, je dognal naslednje: Naravna F«anc Jožef-ova grenčica, /:a-vživana na tešče, ne učinkuje samo kot lahko odvajalno sredstvo, ampak tudi od časa do časa regulira delovanje že-iodca tako, da popolnoma nadomeJči zdravilne vode Karlovih varov. 22
Dnevne novice.
+ Imenovanje dr. Ivana šustei> šiča za kranjskega deželnega glavarja.
Današnja »W.ener Zeitung« prinaša imenovanje dr. Ivana Š u s t e r š i-f a za kra ljskega deželnega glavar.'a.
-h Najvišje priznanje. Njegovo Veličanstvo cesar je izrekel odsiopivšemu dežolnemu glava ju dvornemu svetniku pl. Šu ki je tu Najvišje priznanje.
+ Plinarna sejja kranjskega deželnega zbora bo prihodnjo sredo, dne 17. t. m. Volili se bodo odseki, katerim sc odkažejo razne predloge.
-}- Nekaj zanimivosti o vplitvah v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. Odkar so razpisane volitve v trgovsko in obrtno zbornico, so naši liberalci popolnoma zbegani. Verujemo, da dejstva, katera »Slovenec« o tem prinaša, globoko zadenejo, da to liberalce boli in jim ni všeč, da se sploh piše o tej zboi'nicji. Naenkrat so si liberalci izmislili. da se klerikalcem certž silne po denarju, ki ga ima trgovska in obrtna zbornica. Takih in podobnih lažij, upamo, da. »-Narodovi« bravci vendar ne bodo verjeji. To se pravi iz ljudi naravnost norce briti. Ribnikarjeva metoda se sicer ve.dno manj obnese, vendar se je gospoda okrog »Naroda« te metode oprijela in je ne more opustiti. Naj bi se liberalci pri »Narodu« vendar dali poučiti od upravnega svetnika »Narodne tiskarne«, ki sedi v trgovski in obrtni zbornici, koliko denar j n ima trgovska in obrtna zbornica in koliko se ga je mogoče polastiti. Naši liberalci bi radi v trgovski in obrtni zbornici gospodarili z denarjem, vendar ne morejo, ker je zbornica pod kontrolo trgovskega ministrstva in se morajo vsi izdatki točno v odobrenje predložiti. Koliko premoženja ima naša trgovska in obrtna zbornica? Vsak to dobro občuti, trgovec in obrtnik, ki plačuje davek in dobro ve, da so bile ravno do-klade v prejšnjih letih veliko nižje, nego sedaj. Lansko leto so gospodje zvišali doklade na sedem odstotkov, a trgovsko ministrstvo tega ni dovolilo, marveč so se zvišale samo na Šest odstotkov. Letos so se pa zopet doklade zvišale, in sicer na osem odstotkov. Seveda potrebuje ta sklep potrdila od trgovinskega ministra. Torej, če ima trgovska in obrtna zbornica toliko de-uarja, čemu je pa treba vedno doklade zviševati? — Gospodje liberalci, premoženje trgovske in obrtne zbornice leži v fondu za trgovsko akademijo in znaša 86.000 kron. Ta fond se je slučajno tako hitro visoko nabral, ker je morala južna železnica plačati zaostale prispevke. Vsled razsodbe najvišjega sodišča je pa zopet morala zbornica južni železnici večjo vsoto vrniti, kar je spravilo zbornično blagajno v precejšnjo zadrego. Zato so se lansko leto morale tudi doklade zvišati. Ta fond za trgovsko akademijo hočejo pa gospodje v trgovski in obrtni zbornici porabiti — okroglo 89.000 kron — za nakup Wa!derstemove hiše. Gospodje, koliko denarja pa potem še ostane v fondu za trgovsko akademijo? — Pa še nekaj! Liberaki točejo porabiti za nakup Waldersiei2iove hiše fond za trgovsko akademijo v znesku 80.000 K. Predno pa bo hiša za zbornico porabna, bo treba še prezidave in poprave, kar bo stalo, kakor je proračun j ono, 25.000 kron. Za pogodbe, koleke itd. je preračunano 5000 kron, skupno torej 150.000 kron. Pokritje pa iznaša, kakor že rečeno, 80.000 kron iz fonda trgovske akademije, a ostalih 70.060 kron bi bilo oskrbeli s bipotsčnim posojilom, plačljivim v 59 lenih. — Tako navaja zbornično poročilo o nakupu Walder-steinove hiše! Gospodje, ako ima zbornica toliko denarja, kakor širokoustno v »Narodu« poudarjate, čemu bo pa treba hipotečno posojilo najeti za nakup zbornične hiše? Če je denar tu, plačajte, ne delajte dolgov in stvar bo v redu. Drugih zakladov se pa vendar ne bodete dotaknili. Vemo, da so liberalci povsod navajeni Hribarjeve metode, ali tu bomo pazili, da se kaj takega ne pripeti. Kar pa se tiče telegrama, katerega je neki liberalec poslal s podpisom »D r. Nova k«, vztrajamo mi pri svoji trditvi. Telegram smo mi prejeli od enega naših zaupnikov. Stvar bomo natančno preiskali in bomo o stvari še govorili. »Narod« seveda zopet sanjari in veliko laže o »sleparijah« pri zadnjih volitvah in jih predbaciva Kregarju in Štefetu. Vsaka številka »Naroda« mrgoli laži o Krega r j u in Štefetu. Liberalca jezi, da nimajo pri letošnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico tako prostih rok, kakor druga leta, ko so uradne stvari nosili v »Zvezo slovenskih zadrug« in ondi »delali«! Vohlna komisija" zlasti njen predsednik, strogo Ida se vse v redu vrši. Radi tega so псла eri liberalni gospodje zelo nervozni, pa jim ni pomagati. Kako bodo
šele nervozni, ko jim povemo, kaj so delali svojčas v pisarili »Zveze slovenskih zadrug«. Takrat pa no bodo imeli poguma še dalje lagati o »Kregarju in Štefetuc.	^
4- Vzoren volivni imenik so sestavili z dolom »obloženk gospodje v trgovski in obrtni zbornici. Samo .S. L. S. je vložila nad 500 reklamacij. V imeniku je bilo izpuščenih vse polno naših volivcev. V p i s a n i h p a j o bilo 1 v 0 mrtvih liberalce|f, ki bi bili menda vsi vqlili, če bi jih naša stranka ne reklamirala. Med drugimi jo bil v imeniku Vončina Jakob, gostilničar iz Idrije, ki je že leta 1894. umrl. Pa pravijo, da hočemo mi slepariti.
, -j- Pomen vsepravaškega vodstva. »Agramer Tagblatt«, ki stoji s:cer na strani koalicije, je v očigled konferenci osrednjega vodstva Stranke prava, ki se od 11. t. m. vrši v Zagrebu, priobčil uvodnik, v katerem med drugim piše: »Ne glede na to, kako se bodo konkretni sklepi glasili, pomenja že dejstvo samo na sebi, da obstoji centralno vodstvo, pri katerem so udeležene vse jugoslovanske dežele memarhije, velik napredek v naši politiki. Kajti na tem je ravno vedno bolehala, da je nismo znali enotno urediti za vse Jugoslovane monarhije. Ustvaritev centralnega vodstva Stranke prava je prvi energični korak v tej smeri, pa naj je tudi le strankarski uspeh, narodnega pomena so mu ne more odrekati.«
+ »Slovenska Straža« — vzor Slovanom. Delovanje »Slovenske Straže« vzbuja že splošno pozornost tudi med drugimi Slovani. Naša »Sloven. Straža« ne dela s kričanjem, njeno delo se vrši smotreno na izobraževanju ljudskih mas in dviganju narodne zavednosti. Razna slovanska narodno-obrambna društva so porabila v razne namene st o t isočake, ne da bi imela posebnih vspehov. To so uvideli posebno P o 1 j a k i, ki so te dni poslali po pravila »Slovenske Straže« in se dali obširno informirati o načinu njenega delovanja. Tudi katoliško-narodni Čehi snujejo narodno-obrambno društvo po vzorcu »Slovenske Straže«. Hrvatje so si po vzorcu »Slovenske Straže« osnovali »Hrvatsko Narodno Stražo«. Ni torej slaba stvar, ki je v kratki dobi svojega obstanka vzbudila toliko splošnega zanimanja in ki ima toliko — vspehov. S tem večjo ljubeznijo naj se sedaj »Slovenske Straže« oklenejo vsi Slovenci in vse Slovenke — vsak naj prispeva, vsak naj daruje. »Slovenska Straža« preskrbi, da rodi vsak dar narodu zlat sad.
+ Za naše časopisje. S. K. S. Z. je razposlala svojim društvom okrožnice, v katerih priporoča, naj vsako društvo iz vsake slovenske pokrajine ima vsaj en časopis. Razume sc, da poleg v okrožnici omenjenih listov, najtopleje pi'iporočamo tucli »Primorski list«, (velja na leto 4 K), ki jc za goriške razmere jako informativen in dobro urejevali, »Slovenskega Gospodarja« (velja na leto 4 K), za štajerske, razmere, posebno tudi priporočamo izborno ureje-vanega »Gorenjca«, (velja za celo leto 4 K), katerega krepka in jedrnata pisava mu gotovo pridobi mnogo novih prijateljev in pa »Dolenjske novice«, (veljajo za celo leto 2 K) ki set.odlikujejo posebno po svojih gospodarskih člankih.
+ Tisočak za »Hrv. Nar. Stražo«
je poslala v roke predsednika vrhovnega odbora St anke prava dr. Mile S!ar-čeviča hranilnica v Sv. Ivanu Zelmi, ki. je volilni okraj dr. M. Starčeviča. Tucli pri nas imamo razne denarne zavode in — »Slovensko Stražo«.
— Za župana v Osolnici je izvoljen od S. L. S. g. Alojzij Vertnik, posestnik, in gostilničar v Osolnici. Namestniki so izvoljeni Valentin \Volf, Anton Švab, Anton Stimec in Jože Žagar.
Rekurz zoper občinske voli'.ve v Vrhpoiju pri Vipavi, katerega so uloži-li naši. pravicoljubni liberalci, je deželna vlada zavrnila. Priziv je bil jako površno sestavljen, tako da ni imela deželna vlada dosti opravka ž njim. Nekaj stvari so si kar kratkomalo izmislili; zoper nekatere stvari so se pa pritožili, ker premalo poznajo volilen red, sicer bi takih stvari ne spravljali prod deželno vlado. Tisti, ki je sestavil ta priziv, je pokazal, da nima dosti talenta za take stvari in naj se v prihod-njosti več ne loti tako nehvaležnega dela.
— Za Ljudski sklad so darovali meseca novembra in decembra pretečene-ga leta: poslanec Povše 90 K; po 60 K: knezoškof in dr. Lampe; po 40 K: pl. Šuklje, dr. Pegan, dr. Zajec, g. Lonča-rič; poslanec Hladnik 45 K; po 30 K: poslanci' Demšar, Gostinčar, dr. Žitnik; po 20 K: dr. Gregorič, župn. Molj, pr. Flis; po 15 K: ur. Kalan; po 10 K: prel. Kalan, L. Smolnikar; neimenovan, ravnatelj Pehani, dr. Al. Ušenčinik, dr. Drganc, župnik Zoroc, Jemec, Dimnik,
dekan Arko, kan. Kajdiž; po 8 K: ur. Kilme; po 5 K: dr. Gruden, dr. Stoje, rav. Rašica, rav. Traven, rav. .Tovan, Bahovec, župnik Barle, g. Slavec, dva neimenovana; po 3 K: župnik Škrjanc in kaplan Gostiša; po 2 K: kan. Čekal in trije neimenovani; 1 K dr. Mal. — Prispevke sprejema: Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
—	Slovenci v Nemčiji. Iz Hambor-na. Slovenci smo ustanovili dne 10. decembra 1. 1. vojaško veteransko društvo s sedežem v Hambornu. To društvo ima namen spodbujati k ljubezni in zvestobi do domovine in cesarske ro-dovine, skrbeti za onemogle in ponesrečene člane društva, jih po možnosti z denarnimi sredstvi podpirati, njih vero ohraniti in jim po smrti dostojen pogreb preskrbeti. Ker smo" "tukaj v Nemčiji zaposleni avstrijski Slovenci večinoma delavci, in nam torej manjka denarnih sredstev za nakup drušlvene zastave, katero želimo do meseca maja imeti, vas prosimo kake denarne pomoči v ta namen. — Anton Urek, pred-sedni kdruštva. Schillerstr. 38, I., Ham-born, Rheinland.
—	Novice iz Hrvaške. Pri dopolnilni volitvi v hrvaški sabor kandidira hrvaška stranka prava dr. Jos. P a z -mana. — Urednišvo »Katoličkog Lista« je namestil dr. Josipa Pazmana prevzel bivš>i poslanec dr. Svotozar R i 11 i g. — V Splitu bodo pričeli soc. demokrati izdajati list »Crvena zastava«.
—	Železničarji in vlada. Dunaj 12. jan. Poslanci, člani poddoseka za železničarje so se danes dve uri posvetovali z železniškim ministrom o izpeljavi resolucij, ki jih je sklenil državni zbor glede na železničarje. Minister je izjavil, da mora smatrati akcijo za iz boljšanjc dohodkov železničarjev za daljši čas končano, a da se bo na izražene želje po možnosti oziral osobdvo glede na uvrstitev posameznih krajev v višje stanovanjske razrede. Ozirati da se namerava tudi na želje poslancev pri izdelavi novega plačilnega zistema delavcev.
—	Ponesrečil je dne 12. januarja pri vožnji drv blizu Pleterij delavec Pi-etro Comat, doma iz Cividale, provinca Udine. PiHlpiral je naložen voz, ki se je pa nanj zvrnil. Bil je takoj mrtev.
—	špargeljni v zimi. V" Sv. Križu na Vipavskem so dobili na planem lepe špargeljne. Ta nenavadna zgodnost špargeljev priča o gorki in mili zimi.
—	Srela na sv. Treh Kraljev dan. V Kapelici, župnija Garešnica na Hrvaškem, je na Kraljevo nastala silna nevihta ter je stjfcla udarila v dve hiši, ki sta zgoreli. Keko 171etno dekle pa je strela ubila.
—	Za kanonika na zagrebškem pr-vos'olnem kapitiju je imenovan župnik pri Sv. Ivanu v Zagrebu, Franjo Voja-kovič.
—	Proiesorski izlet v Belgrad. Hrvaški profesorji nameravajo o Veliki noči v Belgradu vrniti lanski obisk srbskih profesorjev v Zagrebu. Hrvaškim profesorjem se na tem potu pridružijo tudi slovenski profesorji.
—	Ženo s koso razsekal na kosce. Pred dvanajstimi leti je iz neke vasi pri Buzetu izginila kmetica Bursich. Takrat so sumili njenega moža, da je morilec, a so ga radi nezadostnih dokazov morali izpustiti. Sedaj pa so moža zopet aretirali in sedaj je priznal, da je ženo po prepiru peljal v gozd in jo ondi s koso razsekal na kosce. Tako razsekano truplo je pustil v gozdu. V nekaj dneh so divje zveri kosce požrle.
—	Poneverjenja v zagrebški zavarovalnici »Jadran« znašajo nad pol milijona kron. Natančno se vsota še ni mogla dognati, ker vlada v vseh računskih knjigah grozna zmešnjava. Prizadeti doslej taje poneverjenje.
—	Osješki župan dr. Graf namerava v kratkem odstopiti. Njegov naslednik bo najbrže saborski poslanec dr. Ante Pinterović.
—	Proti osješkemu realčnemu ravnatelju Devide je več meščanov vložilo tožbo radi žaljenja časti, ker jih je Devide imenoval kvarljivce mladine in zločince. Policija je namreč zasledila neko tajno dijaško društvo s svobodomiselno tendenco, katero društvo so izdatno podpirali nekateri meščani, med drugimi tudi koalicijski poslanec dr. Kraus. Prva razprava, ki se je vršila 10. t. m., se je vsled nenavzočnosti toženca morala odgoditi.
—	Nova župna cerkev v Zagrebu. Prebivalci na Savski cesti in v Horvatih v Zagrebu so že dalj časa zbirali darove za zgradbo lastne župne cerkve. Sedaj se je zbralo že toliko darov in podpisov za redne podpore, da je zgradba cerkve zagotovljena. Prebivalstvo želi, naj bo nova župna cerkev posvečena sv. Nikolaju, zaščitniku brodarjev.
—	Za delavce. Hrv. krščansko-so-cialno delavstvo, v Zagrebu je sklenilo
osnovati posebno kuhinjo za delavce, kjer bodo isti za mal denar dobili zdravo hrano. Obenem so ustanovi posredovalnica za delo in službe. Oboje bo velik blagoslov za delavstvo in dela čast krščansko mislečemu hrvaškemu delavstvu.
—	Hrvatje v TrstUjiso si osnovali društvo »Strosismayer«, Ki stopi prihodnji mesec v javnost z večjo zabavo v korist hrvaške šole v Trstu.
g Nov ukaz je izdala c. kr. deželna vlada vsem trgovcem in, pridobitnim zadrugam, da nabijejo pri vhodih v prodajalne izkaze cen in kvaliteto petroleja. Vsak prestopek tega ukaza so kaznuje.
-— Društvo bančnih uradnikov v Zagrebu šteje že tisoč članom; društveno glasilo je z novim letom izšlo v novi polepšani obliki in je obenem glasilo tržaškega in sarajevskega društva bančnih in branilničnih u adnikov.
—	Ali ste že kupili turško srečko, k oje plavni dobitki znašijo vsako leto 1 mi ijon 800 000 irankov? Dobi se tudi na obroke po 4 krone 75 vin. Več v da-našjem inseratu »Srečke v korist Slovenski Straži«.
t DR. ALEKSANDER pl. PEEZ.
K 1 o s t e r n e u b u r g, 12. januarja. Umrl je nekdanji državni poslanec član gosposke zbornice dr. Aleksander pl. Peez.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
L o n d o n , 12. januarja. »Daily Tc-legraph« poroča 11. t. mes. iz Šangaja: Oficielno se izjavlja, da če dinastija do 15. t. m. ne ods.opi, prično revolucionarji prodirati proti Pekinu.
K u 1 ž a , 12. januarja. »Peterbur-ška brzojavna agentura« poroča: V Novem Suidunu sc je proglasila 9. t. mes. nova revolucijska vlada, ki ji načeljuje gene al Huzanfu. Dne 10. januarja jo pristopil revoluciji tudi Stari Suidun. Inozemcem ne grozi nikaka nevarnost.
POMILOŠČENI REVOLUCIONARNI ŠPANSKI MORNARJI.
Madrid, 12. januarja. Kralj je pomilostil šest radi ; evolucije v Culleri na smrt obsojenih mornarjev; enega obsojenca kralj ni pomilostil in ga zato usmrte.
ZANIMIV PODLISTEK.
Skrivnostni zabojček,
spisal A. Conan Doyle,
pričnemo priobčevati prihodnji pone-deljek.
LluDllonske novice.
Ij imenovanje novega župnika pri
Sv. Petru. Imenovan je. za župnika pri Sv. Petru v Ljubljani č. g. Janko Petri«, žu pni upravitelj isto tam.
lj Odborova seja S. K. S. Z. se.vrši v ponedeljek 15. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu v Ljudskem Domu z običajnim dnevnim redom.
lj Predavanja S. K. S. Z. v Ljudskem Domu. Prihodnji torek ob 8. uri zvečer predava g. d r. J a n. E v. K r e k. — V torek 23. t. m. ob 8. uri zvečer bo predaval inž. g. VI. R e me c , ravnatelj zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem.
lj šentjakobsko prosvetno društvo
vabi svoje člane k prezanimivemu predavanju »Stari šentjakobčanje in njihovo življenje«, ki bo v nedeljo, dne 14. januarja ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih. Vsakemu bo gotovo žal. ako bi zamudil izredno zanimivo in temeljito predavanje. Po predavanju važen društven pomenek. Obenem društvo naznanja, da se bo pričelo s pripravo za javno produkcijo ter s tem vabi vse člane, ki imajo veselje sodelovati, da se zglase pri g. prireditelju, zlasti pevce in pevke ter igravce.
lj Obrtnik naj bi imel v trgovski in obrtni Zbornici manj pravice kot liberalni advoka ? Tega mnenja je očivid-no »Slovenski Narod«. Te dni je »Narod« poživljal svoje pristaše, naj agitirajo za volitve v trgovsko in obrtno zbornico, napadel pa „e naše pristaše, češ, da tudi agitirajo in da „e najhujši med njimi stavbinski mojster g. O g r i n. Mislimo, da je večja pravica g. Ogrina, da se zanima za volitev, pri kateri se gre za njegove stanovske zadeve, kakor pa če se vtika v to volitev kak liberalen advokat, ki »ljubezen« do obrtništva kaže samo z ekspenzaii. — »Narod« sc opravičeno trese strahu, kajti če pri volitvi v trgovsko in obilno zbornico zmagajo obrtniški in trgovski kandidatjo S. L. S., tedaj v stanovskem zastopstvu trgo.cev in obrtnikov liberalni advokatje ne-feodo imeli nič govoriti!
lj Avstrijsko lrormrtfno druš v\ kra evna skupina L ubljana, nam je
poslalo: Kakor smo že poročali, vrši se elitna prcdpustnica tega diušua, ki to
jo v kratkem po vsej širni monarhiji tako priljubilo, v sobo o. dno 20. t. m., v veliki dvorani hotela »Union«. Za priredbo vlada v krogih vseh narodnih iu političnih strank veliko zanimanje, saj se bode na tem večeru zopet enkrat po dolgih lelih sešla vsa družba k prijetau skupni neprisiljeni zabavi, in bodo vsaj na tem večo u pozabljena vsa nasprot-stva. ki sicer razjedajo našo družbo v mestu in na deželi. Večer bode donesel prijetnih udobnosti, ker je veselični odsek tukajšnjega društva skrbel za mar-sikaka iznenadenja. Odbor je razposlal že nebroj vabil in iste še vedno razpošilja.. ker imajo dostop na ples le povabljenci. Pri ogromnem delu p i raz-poišiTaniu vab1'!	že zgodilo nepri-
jetne pomote, kar ni Čuda, ker društvo vsled kratkega obstanka Še nima liste vabljenccv. Izpustile so se že doslej nekatere visokostoječe osebe, ki so pa uvidele težavni položaj društva, vsled tega na pomoto opozorile, na kar se jim je seveda takoj dostavilo vabilo. Odbor prosi, da tako stori vsakd>o, ki bi morda po neljubi pomoti ne bil dobil vabila, a bi žolel udeležiti se te redke p ireditve. Oglasili naj se blagovoli vsakdo v pisarni g. ces. svetnika I. Matjana na Dunajski cešti. kjer mu bode dragevolje ustreženo. Ponavljamo še, da znaša vstopnina za nečlane 5 K, rodbinska vstopnina 10 K; za člane pa. za one, ki so že pristopili, in za one, ki pristopijo se pred priredbo, stane osebna vstopnina 2 K, rodbinska vstopnica 5 K.
lj Musica saera v stolnici. Jutri v nedeljo, dne 14. januarja (praznik pre-svetega Jezusovega Imena) se bo izvajalo pri veliki sv. maši ob desetih: Missa in laudem et adorationem Ss. Nominis Jesu, zl. Ign. Mitterer, gradual »Salvos fac nos«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Confitebor«, zl. Stan. Premrl.
lj Gosp. Višnikar se predvčeraj v »Slovenskem Narodu« silno repenči in to samo radi tega, ker smo mu povedali golo resnico. Mož je neslavni in nepozabni likvidator »Glavne posojilnice«. Njega so izvolili za likvidatorja »Glavne« samo člani, oziroma domnevni člani, v to svrho, da zastopa edino le interese teh članov, odnosno dozdevnih članov. V brezdvomnem interesu vsakega dozdevnega člana pa je, da se mu posreči dokazati, da ni član. Kajti vsak član, oziroma dojkievni član »Glavne« jamči za milijone dolgov, kar je na vsak način zelo mučno. Ti reveži ne najdejo nikjer miru, njihova delovna moč je usahnila, obupno in plaho gledajo v svojega zastopnika, gospoda Višnikarja, kaj da ta stori zanje. In Višnikar, ta ima le en lek za take reveže in sicer tale, da jim v svoji znani dolgoveznosti trobi: »Vi ste član, Vi morate ostati član »Glavne«, Vi ste mene vendar volili za likvidatorja in ste s tem priznali članstvo pri »Glavni«! itd. In gorje, že si kdo izmed teh obžalovanja vrednih Višnikarjevih yo-lilcev drzne črhniti, da bo tožil, potem mož vzraste in prorokuje, da je vsak tak poizkus nezmiseln. Odgovorite nam g. Višnikar, na to vprašanje: »Kako je vendar to, da za člane, oziroma domnevne člane »Glavne«, ki so Vas za likvidatorja izvolili in Vam zastopstvo svojih interesov poverili, še niste do danes še prav ničesar storili — pač pa ste zastopali vedno 1& koristi upnikov »Glavne« s tem, da ste nekemu dozdevnemu članu »Glavne« zatrjevali, da je resnično član!?« Na to pričakujemo odgovora vsi, ki smo Vas za, likvidatorja izvolili, brez razliko strankarskega mišljenja.
lj Še niso izbrisani spomini. G. Milan Plut v »Juti;u« nekaj govori o od sleparjev izmišljenih »sleparijah« pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico Naj bi raje molčal ta mož, da mu ne povemo, kaj je napravil z hranilnično knjižico M. Sladičeve in kako je ta »odločni« mož, ki je prišel v »domovino narodu služit« iz Učiteljske tiskarne ponižno prilezel z »Jutrom« k — Nemcu Bambergu . . . Šlo se jo pri Bambergu namreč za »temeljne principe«.
lj Delovanje mestne poUcije v leta 1911. Kakor smo že poročali, je policija v preteklem letu aretovala 1750 oseb, in sicer: zaradi razžaljenja. Njegovega Veličanstva 1, zaradi javnega nasilstva 41, zaradi motenja vere 1, zaradi ne-nravnosti 11, zaradi težke telesne poškodbe 2, zaradi požiga 1, zaradi vloma 6, zaradi hudodelstva tatvine 32, zaradi poneverbe 3, zaradi goljufijo 4, zaradi soudeležbe tatvine 4, zaradi prestopka proti javnim naredbam 27, zaradi prestopka proti telesni varnosti 32, zaradi prestopka tatvine 243, zaradi prestopka javne nravnosti 91, zaradi prestopka vojaške postavo 45, za-itidi zapeljevanja izseljencev 1, zaradi pijanosti in razgrajanja 515, zaradi sumljivega »tikanja po hišah 10, zaradi brezstulnega bivališča in brez
sredstev 24i, zaradi beračenja in vlaču-ganja 306, zaradi prepovedanega po-vratka 100, v policijskih listih zasledovanih 45, in končno 31 drugih sumljivih oseb. K deželnemu sodišču je bilo od teh izročenih 122 oseb k okrajnemu sodišču pa 437 oseb. Proti 200 osebam pa, so bile zaradi raznih prestopkov napravljene ovadbo na državno pravd-ništvo. Proti 1053 osebam pa se jo postopalo po policijskih predpisih. Nadalje jc bilo 8602 oseb naznanjenih državnemu pravdništvu, in sicer: zar-adi javnega nasilstva 26, zaradi motenja vere 1, zaradi nenravnih dejanj 8, zaradi poskušenega umora 1, zaradi težke telesne poškodbe 1, zaradi hudodelstva tatvine 20, zaradi sokrivde hudodelstva 2, zaradi prestopka proti varnosti življenja 2, zaradi prestopka proti zdravju 23, zaradi prestopka proti javnim naredbam 169, zaradi prestopka proti telesni varnosti 730, zaradi tatvine 373, zaradi prestopka pasje kontumacije 5, zaradi neopravičenega poslovanja pri izseljencih 3, zaradi trpinčenja živali 80, zaradi prestopka kolači,jske postave 22, zaradi pupstopka volnega zakona 8. Dalje se je izsledilo bivališče 52 policijsko zasledovanih oseb, katere so sc javile sodišču. Policijsko se jc postopalo proti 1537 osebam, in sicer: zaradi prestopka obrtnega reda proti- 2139 osebam, zaradi izgredov pa proti 718 osebam. Okrajno sodišče je izreklo v 28 slučajih razsodbo za oddajo v prisilno delavnico oziroma v poboljševalnico. V celem je bilo 15 oseb oddanih v poboljševalne zavode, kar se pri ostalih zaradi telesnih napak in bolezni ni moglo zgoditi. Najdenih je bilo 465, izgubljenih pa 837 predmetov. Največ nezgod se je zgodilo pri velikih podjetjih. Relativ-no zelo malo nezgod pripetilo se je v. Gruberjevem kanalu, kjer je bila zaposlena velika množina delavcev. En delavec je padel pod voz in so ga umirajočega pripeljali v bolnico. Zaradi lastne neprevidnosti je bilo v mestnem okrožju 11 oseb ubitih. Utonilo je 5 oseb. Baz okno pa so padle tri in tri osebe so bile povožene. Tatvin je bilo v pretečenem letu ovadenih 665 in se se je prišlo 70 odstotkom storilcev na sled. V mestu je gorelo osemkrat. Večkrat so se napravili po mestu pogoni in se je vedno več sumljivih oseb are-tovalo.
lj Gosp. vseučilišči profesor Heinz
nam pošilja sledeče: »Slavnemu uredništvu »Slovenca«! Molim Vas, dozvo-liffi mi, da u sveži s Vašom notioom o mome predavanju u »Akademiji«, koja je otisnuta u broju od 9. o. m. u Vašem poštovanom listu, kažem ovo: Ja sam u predavanju svome doslovce re-kao, »da nam nitko no bi mogao prigo-voriti, kad bi smo teoretički dopustiti mogučnost, da bi neka biljka mogla živjeti i život vječni. Velim »teoretički«, jer u zbiljnom živgtu prirode uisti-ni nije tako. Individualni jo život naj-me vremenito organičen, individuji faktično umi a, jedan prije, drugi kaš-nje. Kod monokarpičkih ili hapaksan-tičkih rastlina, koje vegetativni svoj život zaključuju sjednokratnom pro-dukcijom cvijetova, nastupa smrt u vrijeme, kad sa plodovi i sjemenke njihove dozrele. Nego i polikarpičke bilj-ke, k$je nebrojeno puta cvatu i plodove i sjemenke produciraju i u čijoj organizaciji ne leži faktično nikakov p i-rodni uzrok smrti te bi one po tome teoretiški mogle i dovijeka življeti, ipak prije ili posli je umiru, jer im rodovno izvanji nepovoljni utjecaji preki-daju nit života. Dakle jednom riječju: individuji umiril, na njihovo mjseto dolaze drugi, a po sredini su kod toga zamjenjivanja izumiručih indivicluja novima kako u životinjskom, tako i u biljnom svijetu procesi razplodni. Oli baš i maju da vode do postanja novih individuia.« — To su bile mojo riječi. Ja bih Vam tek bio zahvalan, kad biste mi rekli, kada i po kome je problem: »Zakaj 'astline niso večne«, »temeljito rešen«? Veselilo bi me. kad bih mogao reči, da sam u Ljubljani nešto naučio, čega prije nijesam znao. Vaša opaska o političkom natruhom, upravljena na adi-e.su »Dana«, mene so ne tiče, jer sva je moja politika, gdje gocl se nalazio. nauka i ništa drugo nego nauka. — S odličnim štovanjem — Univ. Prof. Dr. Heinz. — Ljubljana, 10./I. 1912. — Mi smo g. p ofesorju hvaležni, da nam je pojasnil, kaiko je o problemu minljivosti, oziroma teoretične večnosti poli-karpičmih rastlin v resnici govoril. Sicer tudi v tej obliki problem ni pojasnjen. zakaj ni verjetno, da bi tudi za umrljivost teh organizmov nc obstojali notranji, seveda danes še nepoznani vzroki. Vendar je r. profesor to stvar v svojem predavanju precej drugače povedal, kakor »Dan«, ki je, kakor .ie zdaj jasno razvidno, omi pasus dr. Heinzovega predavanja z uprav neumrljivo banalnostjo reroroduciral in
čemur se je vsa LJubljana gromko sme- ' jala. Gospoda dr. Helnza pa zagotavljamo, da ni bila naša notica niti najmanj proti njemu naperjena, pa tudi ni imela nikakega političnega značaja, ampak jo le konstatimla, kakp »duhovito« zna »Dan« poročati.
lj Nomen — omen. Pod tem naslovom jo »Narod« priobčil neumestno in nepotrebno notico, v katere j se norčujo iz nekega gospoda, češ, da ni hotel dati nekomu zadoščenja. Na to notico odgovorimo tako-le: L. Barbaselt i piše v Ehrencodexu 1908, stran 27: »Nicht al s Gentleman kann und darf angesehen werden: derjenige, welcher eines gemei-nen Dolictes wegen verurteilt worden ist, oder dem wenigstens der beprun-deto Vorwurf einer in f amen Hand-lungsvveise gomaeht werden kann; der Verleumder; derjenige, der .... offentliche F,xces.so begeht; wer elnen tuckischen tiberfall ausgefuhrt hat; derjenige, welcher . . . die Dame . . . bei einem tJberfalle nicht schulzte.« — Vse to lepo po domače povedano so glasi: Kot gentleman no sme in ne mo--o veljati in nima pravice satisfakeije dajati in zahtevati: Kdor je bil radi infamnepa pouličnega napada na redovnice bodisi sodno ali v očeh vsakega gentlemama obsojen; kajti gentleman brani dame, no pa da sam nanje napravlja napade. Kot geintleman tudi ne velja obrekovalec, ki namenoma v ni/T: devlje čast drugih, očitajoč jim goljufijo. P r e d n o se torej gotove vrsto ljudje prenaglijo in se brez povoda zadirajo v druge, naj se ogledajo v zrcalu Barbaseftljevega »Ehren-codexa«.
lj Ponočni napad. 19 let stari Martin Dermota, sin po.-.eslnika iz Dola. je bil ponoči napaden od dveh kmečkih fantov. Dermoto, ki ima ubito črepinjo, so prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Za adi prepovedanega poviatka je bil aretovan leta 1866 v Olševku rojeni ter na Brezovico pri Kamniku pristojni Franc Cera", katerega je policija izročila sodišču, po prestani kazni se bode pa moral povrniti z neprostovoljnim spremstvom v svojo domovno občino.
lj Tečaj za dekorativno slikarstvo.
Kakor nam poroča »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem«, vršil se bo že objavljen tečaj za slikarstvo sporazumno z ravnateljstvom na državni j&obrtni šoli v Ljubljani. L^rnik za pouk so je sestavil tako, da se bo podučevalo 16 ur na teden dekorativno risanje, 4 ure nauk o slogih, 2 uri geometrija in računstvo ter 14—18'*ur praktično slikanje, skupno na teden 36—40 ur. Tečaj se bo ot-voril 22. januarja točno ob 9. uri dopoldne v prostorih državno obrtne šole ter bo trajal pet tednov. Podučevalo se bo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 4. oziroma 5. ure popoldne. V tečaju sc bo oziralo predvsem na sobno slikarstvo, deloma pa tudi na pleskarstvo tako, da se lahko udeleže tečaja obrtniki obeh strok. Sprejme se še nekaj udeležencev. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se zglasi takoj, da se bo moglo ozirati na njegovo prošnjo. Za nadaljna pojasnila naj se obrača na zavodovo pisarno na Dunajski cesti št. 22.
lj Pozorl V mestu se je pojavil nek individij, ki se ponoči vtihotaplja v stanovanja ter vse prebrska, ne da bi bil dosedaj še kaj odnesel. Iz vsega jo razvidno, da tihotapec išče denarja ali dragocenosti, na kar naj bode občinstvo pozorno.
lj Pogon. Danes zjutraj je policija po vsem mestnem okrožju preiskala temnejše kote ter izsledila in aretovala nekega Tomaža Pečnika, ki je na sumu, da je ukradel dve konjski odeji. Možakar tatvine ne prizna in trdi, da jc odeje našel.
lj Zlato zapestnico ukradla. Pri
nekem tukajšnem trgovcu je en mesec služila 21 letna, služkinja Marija B. iz brežiškega okraja. Minuli teden je trgovčeva žena, pogrešila 100 K vredno zlato zapestnico, katera je imela za obesek zlat vrč, in zadevo ovadila policiji, ki je na. podlagi raznih indicij naposled služkinjo aretovala. Lahko-mišljono dekle je tatvino priznalo in pravi, da je zapestnico prodala neki svoji prijateljici za 1 K. Izročili so jo sodišču.
KoroSke novice.
k Vabilo na drugo veliko predpust-
no veselico, v nedeljo, 14. januarja 1912 v veliki dvorani hotela Trabesinger, ki jo priredi Slovensko kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu. Svira mestna godba. Zarei^k oh osmi uri zvečer. Vstopnina 1 K, predprodaja 80 v.
Književnost.
' »N-iša Ančka«, povest, spisal V e-koslav H a d g o n č a n. Ljubljana 1911. Založilo uredništvo »Tiskarskega Obzornika«. Natisnila Zadružna tiskarna. Cena 80 h. Pisatelj popisuje v 63 st ani broječi knjižici kmetsko dekle, ki pride iz deleže v mesto služit. Spis ima lep namen naivna dekleta varovati pred nevarnosti mestnega življenja. Ko bi bilo malo manj pridigarske-ga tona in več dejanja, bi pisatelj svoj namen še lažje dosegel. Knjižica je priporočljiva.
*	Knjige »Matice Slovenske« so so pričele razpošiljati: Knezova knjižica: Brambovci, zgodovinski roman, sipisal dr. Iv. La.h. II. del. Zabavna knjižica: F. K. Moško: Črna smrt, zgodovinska slika, Milan Pugelj: Gregor. Izbrani spisi dr. Janeza Mencingerja (uredil dr. Josip Tominšek); I. tlel obsega »Novele in povesti«, in sicer: »Jerica«, »Vetro-gončič«, »Človek toliko volja, kar plača«. Hrvatska knjižnica: Dinko šimu-novic: Tudjinac, pripovjest. Zbornik XIII. letnik. Vsebina: dr. Gruden Jos.: Spomini na Francoze. Dr. Nid ič Fran: Korespondenca med Prešernom in Vrazom. Dr. Ilešič. Fran: Prispevki k zgodovini našega preporoda. Kobal Fran: O koleri na Kranjskem. Dodatek k »Spominom na Francoze«. Poročilo u" edništva. Slovanski spomini in jubileji. I. zvezek, uredil dr. Fran Ilešič. Vsebina: M. Pleteršnik: Josip Šuman; Stjepan Radič: K stogodišnjiei rusko-ga čudovištnoga genija: dr. Fr. Ilešič: Dositej Obradovič; dr. Ivan Lah: Maj :'m njega pesnik K. II. Macha; Dr. T. Maretič: Govor v.Pad. Stan."Grabowski Eliza OrzeszkoAva in Marija Konopicka; Dr. Matko Potočnik: Zgodovinar in narodni vzgojitelj profesor Josip Apih; Dr. Fr. Ilešič: Dr. Josip Vošnjak. Slovensko narodne pesmi. Uredil dr. K. Štrekelj.
* P. Anr«elik Hribar: Cerkvena g'as-benn de>a. III. zvezek. Postni in velikonočni natpevi za mešani zbor. Cena par-titu i 2 K, posameznim glasovom 50 h. — Na vse stranske želje in vprašanja izide do 20. februarja t. 1. dolgo pogrešana in več let. razprodama zbirka An-gelikovih najlepših cerkvenih pesmi, postnih in velikonočnih napevbv. v zalogi »Katoliške Bukvame« v Ljubljani, Vsi Hribarjevi napevi se odlikujejo pc° lahkem, ljubkem in melodijoznem slogu, zato so pa med našim narodom tako zelo priljubljeni in razširjeni. Pri omenjenih napevih je pa imel pokojni P. Angelik še posebno srečno roko. Postni in velikonočni napevi so njegovi najlepši cerkveni napevi, kar jih je zložil, dasiravno je bil zelo plodovit skladatelj. Te pesmi spadajo po pravici med najlepše postne in velikonočne ter sploh cerkvene pesmi, kar jih imamo v naši domači cerkvenoglasbeni literaturi. Cerkvene zbore im. gg. pevovodjo onoza-jamo, da omenjene napeve že sedaj naroče. da bode »Katoliški Bukvar-ni« mogoče, naročila za post pravočasno izvršiti. Na ogled se to pesmi bodo razposlale.
*	Salnnska knjižnica XIII. Barija; češki narisal Julius Zeyer. Vest: ruski snisal Šeljev-M:haJlov, Tiskala in založila Goriška tiskarna A. Gabršček. V prvi povesti se pripoveduje zgodba prostitutko, ki roma iz roke enega kava-li ja do druzega. in najde slednjič smrt. v valovih Nove. Druga povest »Vest« je pa globoka analiza dušnih procesov vdove, ki je svojega moža vsled ljubezenskih spletk umorila in sla v samostan iskat zavetja pred grizečo vestjo. Knjiga ni priporočljiva.
јв, .jta-ZAtu лга/fco; Aa-a ojAc^h/ tujcLu Млојуј лагнгигју хсих^/ a дбЈгсу '£ufvui,l.a; ЗСгсХЈгјга/ hob лкхпдлкгбту /iftamiur 'MV Ф imemmv J0xi&nxurupsv. 'Vćfihja' ле.' лпаХо^^ЛтА/
Јрмпллл' олаа^лгАимЈ".
* Sve'ovna knj'žnica, zvezek XI : J Velika vas. Romnn. Francoski spisal i Edgar Monteil, poslovenil F. K. Tiskala in založila Goriška tiskarna. A. Gabr- j šček. V Gorici 1011. Pred nami leži knjiga, ki obravnava boje med monarhisti in republikanci po padcu francoskega ccea ja Napoleona 111. Povest se vrši v francoski pokrajini Daupbinoji in je bolj dolgočasen političen pamflet na francoske, monarbiste in pa agitacijska reklama za francoske republikanske fevobodomisiece. Skozi celo knjigo se vleče misel: monarhisti so katoličani, katoličani so pa ničvredni ljudje. Kjerkoli dobi pisaielj kakega katoliškega m anarhista, pa ga napravi za lumpa. Katoličani so hinavci, lažnjivci, skopuhi, sleparji, krivoprisežniki, razuzdan-vi, sploh borni ani ljudje, župnik intri-gant, kaplan lahkoživec. V samostanskih šolah se vzgajajo sami tepci itd. Republikanci so pa narobe cvet plemenitosti in dobrote. V cerkev no zahajajo, zaničujejo bogočastje, njih bog je lov in ples in ljubezen, svojo modrost pa zajemajo iz listov, ki se bero v klubu. Vmes pridejo seveda tudi volitve v državni zbor, ki se končajo z zmago znanega Gambetta, ki je storil celi Evropi nezaiasko uslugo, da je prvi pokazal na največjega sovražnika evropske kulture — na klerikalizem. Vsa ta zmes pa je tako dolgočasno razblinjena in !p ipovedovana, da se mora človek čuditi prevajalcu in založniku, da sta prišla na to misel, podati povest kot nekaj svetovnozna.nega. Povest nima nobene vrednosti, me literarne, ne umetniške in es bere kakor banalni politični podlistki »Slovenskega Naroda«. Povest ne spada v naše knjižnice in v hišo slovenske družine._
lj S'ovensko cileda'lšče. Danes ope-Jra »Ćarmen«. Gostuje gospa Aninka Hoi'vatova, operna pevka iz Zagreba. — Jutri ob treh pepodne FinžgaTjavi narodna igra »Kaša kri«. — Zvečer burka »Vražji Rudi«. — Pripravlja se opereta
»Revizor«.		
Voiilev v flUr	m soaiae v ш	iiii.
Deželna, vlada je odredila volitev za volilni razred delavcev na nedeljo, dne 28. januarja 1912. 1., in za volclni razred podjetnikov na torek, dne 30. januarja. 1912 1. Volilo sc bo v več tori-torijalno ločenih sekcijah. I. s e k c i -j a obsega občine Črnuče, Dev. Marija v Polju, Dobrunje, Jožica, Moste in Podgorica. Volilni kraj je Devica Marija v Folju. II. sekcija obsega občine Brezovica, Dobrova, Log, Rudnik in Vič. Volilni kraj so Glmce (občina Vič). III. sekcija obsega občine Spodn.a šiška, Šmartno, Št. Vid in Zgornja Šiška. Volitni kraj je Št. Vid. IV. sekcija obsega občino Medvode. Volilni kraj je Preska. V. sekcija obsega občine Grosuplje, Lipljcne, Račna, Slivnica, Št. Jurij in Šmarje. Volilni kraj je Stranska vas (občina Grosuplje). VI. sekcija obsega občine Iška Loka, Iška vas, Pijava gorica, Studenec, To-mišelj, Vrbijenje in Želimlje. Volilni kraj je Studenec. VII. sekcija obsega ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljana. Volilni kraj je Ljubljana. Skupni izid volitev izvršenih v posameznih sekcijah se ugotovi in razglasi pri VII. sekciji v Ljubljani. Ura pričet-ka in zaključka volitev ter volilni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. Volitev v tretji skupini »trgovski obrati« mora se vršiti ločeno od ostalih skupin obrtnih podjetij.
Teielensko in mmm poroko.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V NEMČIJI.
CENTRUM NEOMAJANl SVOBODOMISELNI BLOK NI ZMAGALI Berolm, 13. januarja. Volivni rezultat, kakor je bil znan do 10. ure dopoldne, je sledeči:
Cen trum 85 (leta 1907. 88); konservativci 27 (leta 1907. 41); socialni demokrati 64 (1. 1907. 29); Poljaki 14 (leta 1907. 19); nacionalni liberalci 4 (1. 1907. 19); svobodomiselne stranke 0; državna stranka 5; gospodarska zveza 2: kmečka zveza 1; Danci i.
XXX Kakor se vidi, smo se v »Slovencu«, ko smo nedavno presojali volivne šanse posameznih strank, pri centru samo za tri mandate zmotili. Centrum je v prvem naskoku osvojil 85 mandatov in pride v 22 okrajih v ožjo volitev, pri kateri utegne dobiti še 5—10 mandatov, tako da pride v skoro istem številu v parlament, kakor v pretekli sesiji, v kateri je imel 100 mandatov (dva sta bila hospitanta). Naskok na
katoliški centrum se je združenim socialnim demokratom in socialistom po« polnomn ponesrečil.
S rašno so propadli l-baralci.
cionalni liberalci so dobili samo Ш mandate, v ožjo volitev pridejo v t53 okrajih, svobodomiselna stranka ni:tio-bila nobenega mandata in je v ožji vo-litvi v 52 okrajih. Sicer bodo socialni demokrati svobodomiselcem pri ožjih volitvah pomagali, kjer namreč stoje svobodoiniselci v ožji volitvi proti dos-niča 'skim kandidatom. Pri ožjih volitvah bodo seveda tudi stranke desnice druga drugi mogli še veliko pomagati in je upati, da bodo zmerni liberalci šli proti socialnemu demokratu.
Liberalno časopisje spričo tega že danes takoj po znanem izidu v posebnih izdajah priznava, da se namera vreči črnomodri blok ni posrečila. Samo »Vorvvarts« upa, da se bo mo ebiti pri ožjih volitvah vendarle še dalo streti blok »agrarcev« in »reakcionarcev«. Vendar se splošno sodi, da se to tudi pri ožjih volitvah ne bo posrečilo.
Socialna demokracija si je od svojega zadnjega poraza 1. 1907. zopet zelo na noge pomagala. Ima 64 mandatov, pri ožjih volitvah pa upa, da prodre še v 20 okrajih. Najbrže pride v državni zbor v nekoliko večji moči kakor pri predzadnjih državno-zborskih volitvah, kakih 85 mož.
Poljaki so zmagali v 14 okrajih in pridejo še v štirih v ožjo volitev.
Od desničarskih strank pride v ožjo volitev 16 kandidatov državne Stranke, 13 od gospodarske zveze. 4 od kmečke zveze in par velfov ter divjakov, med njimi bivši državni tajnik za notranje zadeve, grof Posadowsky, ki je v ožji volitvi s socialnim demokratom in skoraj gotovo zmaga.
Konservativci so dobili 27 mandatov, to se pravi, da so še zadosti dobro napravili, kajti svobodomiselni blok je računal, da obdrže konservativci komaj 10 mandatov. Konservativcem je dal centrum 250 000 glasov na razpolago, da so dosegli nepričakovano število 27 mandatov. V ožjo volitev pridejo konservativni kandidati v 38 okrajih, kjer morejo še precej dobiti, ako jih bodo zmerne meščanske s'ran-ke podpirale.
Od konservativcev je izvo'jen med drugimi voditelj s ra tke von der Hey-debrand-Lasa, ki so ga naspro'niki za trclno upali vreli, nadalje grof Kanit z; in grof Schtverin od centra vsi vodi-* telji, Erzberger, Hertling, Rochren, Spahn. Grober itd. Padel je vodja svo-bodomise-cev Naumann.
ZADNJI REZULTAT
B-rol"n 13. januarja (ob 3. uri po-noldne). Zadnja vest: konservativcev 27, centrum 88 Poljakov 14, socialde-mokra'ov 66, nacionalnih libera1 cev 4
V ožje volitve pride: konservativcev £1 cen4ra 31 Poljakov 10. nacional-nih liberalcev 64 svob^domi: elcev 53, socialnih demokratov 122.
»Vorvvarts« ponuia svobodoursel-cem volilni kompromis pri ožjih volitvah.
ČEŠKI LEKSIKOGRAF UMRL.
Prapa, 13. januarja. Tu je umrl češki leksikograf Rank.
ZA »JADRANOM« — »ZAGRFB«.
Zagreb. 13. januarja. Policija je pričela preiskavo tudi pnoti posmrtni zadrugi »Zagreb«, ki je zavarovala ljudi brez njihove vednosti. — Aretiran je p vi knjigovodja »Jadrana«.
BARONOVE A NA SMRT OBSOJENA.
Pariz, 13. januarja. Tu je sodišče obsodilo na smrt baronovko Conu-zigny, ki je svojega 18 letnega sina Roberta pregovorila, da je ustrelil svojega očeta, ki je materi in sinu očital, da pijančujela. Sina so obsodili na 12 let ječe.
MORILEC PRIJET.
Kromeriž, 13. januarja. Tu so aretirali mizaria Reznička, ki je umoril posestnika Rzeznyja in ga oropal.
NOVI FRANCOSKI KABINET.
Pariz, 13. januarja. Sestavo kabineta je prevzel Poincarć.
AVJATSKA NESREČA.
Pariz, 13. januarja. Aviatik Ru-chounet je padel iz višine 100 m in ostal na licu mesta mrtev.
»LJUDSKI ODER«
igra drugo nedeljo 21. t. m. ob pol osmi uri burko »Gfgani«. Burka je zelo dobra. polna situacijskc komike in ima veliko dobrih smešnih prizorov. Vstopnico v predpro.laji se dobe v Katoliški bukvami.
Razne sivfirl
Laško zavezništvo. Dunajski listi poročajo: V avgustu leta 1910 so bile topničarske vaje na Cavallo di Novezza ob južno-tirolski meji ter jc ob tej pri-
liki rekel poveljujoči italijanski častnik
zbranemu moštvu v nagovoru sledeče: »Ta Passo di Novezza je eden onih mest, s katerih bodo grmeli topovi tja čez, kakor hitro bo mrtev avstrijski cesar; jaz le obžalujem, da se to preje zgoditi ne more.« Dne 27. avgusta so bile ob Tonatu italijanske vojaške vaje. Stacijski poveljnik v Ponte di Legno, kapitan alpincev, je imel tam pred vojaki govor, v katerem je rekel: »Danes ali jutri mora nedvomno priti trenutek, v katerem bo T entin naš in bomo morali za našega kralja in domovino osvoboditi brale onstran meje iz hlapčevstva.«
—	Zakon pro'i pijančevanju v Bosni. Najvišji srbski upravni in šolski svet za Bosno - Hercegovino je poslal saboru peticijo za ustanovitev zakona proti pijančevanju.
—	Mes rovičev dar I'a'Ijl. Kipar Mestrovič je poklonil Italiji svoj kip »Sndja zlopogledja« — fragment kosovskega svetišča, za kar se mu je v toplih besedah zahvalil italijanski na-učni minister Luigi Credaro. Kip se namesti v narodni galeriji modeme umetnosti v Rimu.
Huda zima. V Lvovu je zmrznil na peronu pos aje neki 131etni deček, na Češkem je zmrznil posestnik Benesch. V Brajli кале Celzijev toplomer 12 s o-pinj pod ničlo. Iz Kijeva poročajo: V področju južno zapadne železnice in na železnici Kijev—Voroneš razsaja že tri dni silen snežni vihar. Vlaki os.ajajo po več ur globoko v snegu. — Z Hamburga: Vsled hudega mraza je Laba deloma zamrznila kar ov' plovbo.
Velike povodnji vi j ini so porušile 24 hiš v Cazi Tarzas, poplavljenih je 30 vasi.
Apanaža bolgarske kraljice. Bolgarski f.n. minister je sobranju predložil predlogo, da se kraljici Eleonoi" dovoli 100 000 levov letne apanaže. Utemelji je predlogo s tem. da noben vinar apanaže ne pojde v inozemstvo, marveč bo kra'jlca vse porabila za bolnike .n reveže. Delovanje kraljico Ele-onore na polju javne dobrodelnos i je občo znano in je sobranje tudi enoglasno sprejelo ministrovo predlogo.
»La Monarchla«, glasilo »Monarhi-stične L ge« v Trs.u, naznanja, da ima Liga za tisk pripravljeno veliko delo »Habsburška monarhija in iredenli-stične, težnje Ia;kjanov in Srbov.« Delo obsega 80 poglavij. Iziti je imelo lani, a je Ligi nedostajalo sredstev za tisk.
Narodno flt?;r~j3 »no B^ir'evci. V Baji na južnem Ogrskem so si postavili tamošnji Ilrva'je (Bunjevci) lep narodni dom in otvorili č talnico. Denar, material in delo so žrtvovali sami. Birgoslovitev in otvoritev se je slo-\esno izvršila 19. novembra t. 1. — V Subotici se je 10. novemb. a letos otvo-lila hrvatska katoliška či alnica. — V Be egu so pri občinskih volit. ah zmagali Bunjevci. U- Vir vsemu narodnemu življenju so tudi tukaj rodoljubni duhovniki.
Strah na parniku. Strupena kača pilila dva mornarja. Posadka nekega nemškega parnika je preživela strašne dni ob vožnji iz Kalkutte v Ne\v York. Med tovornim blagom se je namreč nahajala tudi kle.ka s strupenimi kačami kobra. Ko se je nahajal parnik že i dni na morju, je ena kača ušla$ drugo jutro so pa našli mrtvega nekega mornarja, ki ga je pičila kača, kmalu za njim je kača pičila še drugega mornarja. k'i je tudi umrl. Kača se je skrila, v nek kot ladje, nihče se ni upal jo vjeti. Šele v New Yorku so kačo zopet vjeli.
Plazovi povzročili veliko škode na Tirolskem. V Paznavski dolini na Tirolskem je zasul 6 m visok plaz cesto v dolini in preprečil promet z vozmi. Med topljicami Hopfreben, poletno bivališče nemškega prestolonaslednika in vasjo Schrecken v Bregenzenvaldu se je z gore Kienzel odtrgalo skalovje z dei-lom gozda. Cesta v dolini je zasula s skalami in z lesom.
Dohodki pariških gledališč in va-rlete^ev so znašali 1910. leta 57 milijonov frankov. Od tega je po zakonu odpadlo na dobrodelne zavode 6 milijonov.
Roparski napad služkinje na delo* dajalko. V sredo popoldne je na Dunaju v 8. okraju napadla neka služkinja v družbi z nekim drugim dekletom svojo delodajalko, vdovo stavbnega svetnika Klofc.ldo Smoch, starko 79 let. Smoch je 4. t. m. sprejela v službo mlado dekle, neko Ano Singhuber, o kateri ni niti najmanje slutila, da je bila že zaprui. radi tatvine in da je bila že v prisilni delavnici. Ta Singhuber se je dogovorila s svojo enakovredno prijateljico Frančiško IIoly, da starko napa-deli in jo oropati. In res je prišla v sredo popoldne Holy skrivaj v stanovanje vdove, kjer jo je sprejela Singhuber. Obe sto nato napadli starko, ki v strahu niti na pomoč ni klicati mogla. Dekleti ste jo davili ter ji -jvezali roke.
Na to s4e začeli preiskavati omare. Vze li ste zlato uro in nekaj obleke v skupni vrednosti 100 K. Po ropu sle dekleii, ki ste se prestrašili nekega šuma. pobegnili. Smoch so je oprostila spon, hitela je k sosedi, ki je obvest.la policijo in še v teku noči se je posrečilo pokvarjeni služkinji aretovati. Vdova Klo il-da Smoch je stara, betežna dama. 3. t. m. je anonslrala v listih, da išče služkinjo, nakar se ji je ponudila v službo še is'i dan Singhuber. Ta ji je pokazala duplikat poselske knjižice v kateri pa ni še bilo ničesar vpisanega. Aretovan-lci s e napadli starko od zadaj, ko je gledala skozi okno na cesto, jo podrli na tla in pričeli daviti. Zavezali ste ji oči in usta z robcem ter jo pri tem davili. Uropane stvari ste zas+avile za nekaj kron. Smochova je dobila pri napadu poškodbe na nosu in ustah.
Za kadilce. Izkaz generalne direkcije tobačne režijo iz leta 1907., ki ga publicira tabela istega leta, ne odgovarja novi polarimetični metodi, kajti končni rezultat tega načina je pokazal večjo vsebino nikotina popolnoma suhih smodk, in sicer: fine vržinke 2'51%, Brasil-vržinke 211, Portoriko 1*81, Bri-tanika 1'68, Rcgalitas 1'64, Trabuke 160, Operas 144, Panetelas 1'38, Kube 1'35 in Rositas 114 odstotkov. Absolutnega nikotina imajo smodke: fine vržinke 0"13 gramov nikotina, Brita-nike 010, Regalitas 0'09, Trabuke 0'08, Operas in Kuba po 0 07, Portoriko 0'07, Panetelas 0'C6 in Rositas 0'04 gramov nikotina. Zanimivo pa je, da trdijo nekateri, da so cigarete škodljivejše nego smodke; rezultat o vsebini nikotina pri cigaretah je naslednji: Jendige 0'04 gramov, Hercegovina in Stambul po 0 03, Memphis, Sultan in Šport po 0'25, Nil, Drama, in Kaiser po 0'02, Damen, Dalmatiner in Donau cigarete po 0'015 gramov nikotina. Pri avstrijskih cigaretah kot specialitete so na prvem mestu Coronas, Presados in Brevas po 0'10 in Damas, Infantes ter Pigmeons po 0'03 gramov nikotina.. Na to naj polagajo važnost nervozni kadilci.
Ogoijurane zastavljalnice. Na Dunaju so pr šli v zastavljalnicah na sled rafiniranim sleparijam. Nek konzorcij sleparjev je umel na poseben način preparirati zlatnino tako, da je imela zna no večjo težo kol pa v resnici, številne zastavljalnice so oškodovane, ker so na ta način ponarejeno zlatnino plačevale nad pravo vi-ednostjo. Are! ovali so zaradi te zadeve že tri osebe in je uvedena tudi sodna preiskava. V zastavljalnicah, bodisi zasebnih ali javnih, so že pred tedni opazili, da se je sprej ela v zastavo zlatnina n. pr. verižice, ki so pa imelo vdelane posamezne člene iz kake druge kov.ne. Oni deli, kjer to bile verižice puncirane, so bili seveda pristni. Vsekakor pa so bili ponarejeni deli tako dobro Izdelani, da so se cenilci, ki pri velikem navalu občin-slva ne morejo vsak člen posebej preiskavami, pus'i.li premotiti in izplačevali zastavnino kot. z ozirom na polno vrednost zlatnine. Pri mnogih zastavljenih stvareh pa so zasledili še neko drugo posebnost. Zlatnina je v zastavljalnici poslala čez nekaj dni lažja. Tega dejslva dolgo časa niso mogli raz-tolmačiti. Končno so izsledili, da imajo razni zlati predme ii tudi votle člene, v kaiere je bila hatočena neka neznana tekočina, ki je znatno zvišala težo. Tekoč na je v nekaj dneh razpuhtela in zastavljalnice so bile oškodovano. Neka zastavljena verižica, ki je pri cenitvi tehtala 27 gramov, je v teku dveh dni izgub la 8 gramov teže. tako da je bilo že pri tem predmetu 16 K škode. Kaka je omenjena tekočina, doslej še ni znano. Pred kratkim se je končno posrečilo od strani neke predmeslne zastavljalnice dobiti opis neke osebe, ki je poslala sumljiva, da 'e v zvezi z omenjenim. sleparijami. Pri nekem ponovnem obisku zastavljalnice so jo aretirali. Pri zaslišanju je izpovedala ime nekega trgovca z zlatnino, ki kupuje tudi zaslav-ne lis ke. Izsledili so tudi nekega drugega trgovca, ki je s prvim bil v zvezi. Proti vsem trem je uvecle.to kazansko pos.opanje. Vsi ta je, da bi bili s sleparijami kaj v zvezi a so našli toliko ob-težilne snovi proti njim, da je cela zadeva izročena deželnemu sod.šču v svr-lio kazenskega postopanja. Povzročena škoda je znatna.
Vlak zavozil v že'czn'š' e delavce. Iz Monakovega poročajo: Blizu tukajšnjega kolodvora je brzovlak Pariz-Be-rolin zavozil med delavce na progi, jih več težko ranil, enemu železniškemu mojstru pa odtrgal glavo od trupla.
Strupen i»?ol. Neki indijski parnik je pripeljal v Trst 2000 žakljev rdečega fižola iz Rangoona. Pri kuhanju tega fižola so dognali, da se tvori pruska kislina, ki je Strupena. Ta fižol je droben, rdeč ali rdečerujav in srčaste oblike. Ker jo fižol že šel v promet in ga ni mogoče zapleniti, bodi občinstvo po-svarjeno pred nakupom tega fižola.
Hrvaška industri'a kinematografskih posnetkov. Zagrebški kinematograf Ciillo-Mctodskih zidarjev jc sklenil izdajati >IIrvatski kinematografski tjednik« po zgledu »Pathc-Journala« i. dr. Nabavil je že veliki Ernemanov kinematograf. aparat za posnetke. Navedeni tednik bo prinašal sliko hrvaških krajev, na avnih krasot, umetnin, svečanosti, dramatičnih in komičnih predstav itd., vse samo domače stvari. Na ta način bo postal kinematograf izbor-no sredstvo za narodno vzgojo in izobrazbo hrvaškega ljudstva.
Sam se je volil za župana. Listi poročajo o sledečem zanimivem dogodku: V nekem kraju na Vestfalskem je prišel na volilni dan k volitvl župana en sam volilec, po imenu Alfred Maier. Na vprašanje volilnega komisarja, koga voli, je odgovoril: »Volim zasebnika Alfreda Maier«. Komisar je vprašal nadalje: »Ker se vsi oddani glasovi, namreč vaš, glase na zasebnika Alfreda Maier, Vas vprašam, če sprejmet^ izvolitev?« —- Nato je odgovoril kandidat, ki je volil sam sebe: »Izjavljam, da izvolitve ne sprejmem.« Pri drugi volitvi je zopet bil oddan en sam glas za Alfreda Maier, ki pa tudi to pot ni sprejel izvolitve in je šele pri tretji volitvi izjavil: »Ker uvidevam, da se je izrekel glas ljudstva izključno zame, sprejemam izvolitev.«
Iz redarjevih rok v smrt. 9. t. m. so iz 7 ^reba pod varnim spremstvom poslali do Velike Gorice nekega Srba iz kraljevine. Med vožnjo na železnici je odpremljenec prosil redarja, da sme na hodnik, kar mu je ta dovolil. V Vel. Gorici je našel redar mesto, kamor je dovolil iti svojemu varovancu, prazno. Možak je skočil z vlaka, da bi ušel. a našli so ga z razbito glavo ob progi. Pri skoku je priletel t. glavo na kamen in se ubil.
V izložbi tukajšnje tvrclke Adolf Ilauplmanna nasl. A. Zankl-novi sinovi, c. kr. dv. založniki. Marijin trg 1 so razstavljene surovine, ki veljajo kot najd ažje v izdelovanju lakov in koje uvaža gorenja tvrdka naravnost j iz prekomorskih dežel, kot Afrike, j Amerike'in Avstralije.
Za te vedno redkejše kopale, t. j. okamenele smole se morajo že danes plačevati visoke cene in služijo največ za izdelavo finih lakov za pohištva, tla in vozove.
Interesentom je ogled najbolje priporočati.
TrZiSKe novice.
VeFk vihar je divjal v noči od nedelje na ponedeljek tek. tedna. Prov-zročil je mnogo škode. Od Tržiča doli do Dupeli je po polju podrtih veliko kozolcev, mnogo s+reh pa razkritih. Veliko Škodo fL\napravil po srozdih. Tu jo izruval in polomil velika drevesa. Tako n. pr. ima posestnik Meglič iz Dolino (Kušpergar) v meni delu gozda nad :'00 dreves noruvanih. Tudi pri sv. Ani je napravil mnogo škodo.
t Ve-e*iro s Frečolovom pr'redi v nedeljo 14. t. m. splošna delavska bolniška in podporna blagajna v gostilniških prostorih gosti Karola Rucch. Pričefek ob 8. uri zvečer.
t Božfčnfca ki jo jo priredil zadnjo nedeljo ženski odsek društva sv. Jožefa na čast podpornim članicam, je bila izborno obiskana. Mnogo oseb jo moralo oditi, ker ni bilo vog prostora najti. Prvič so nastopili godci, ki so na podala igrali vrlo dobro tri komade. Predsednica odseka gdč. Mikič jo v vznesenih besedah pozdravila navzoče podporne članico in se jim zahvalila za naklonjenost društvu, igra »Pastirci in Kralji«, ki jo-bila dobro na<študirana je izborno iznadla. Krasne so bile obleke treh Kraliev in kralja Heroda, zelo primerne tudi one pastirjev.
t Tat v cerkvi. Na praznik sv. treh kraljev je prišel najbrže okrog poldne tat v župno cerkev in odnesel nabiralnik z denarjem pri jaslicah. Dotično skrinjico je razbil in jo vrgel pod :no-stič žunnijskooa vrta, ter položil nanjo nekaj kamnov. Denar je kajpada pobral. Orožnikom se je posrečilo prijeti nekega starega postopača, ki se je klatil isti dan po trgu in prosjačil. Dobili so pri njem tudi nekaj denarja. Sicer taji. a brez dvoma je ujeti tiček pravi. rW)ro bi bilo bolj parno zasledovati take pohajkovalce. ki dan za dnem dohajajo čez Ljubelj in nadlegujejo t.rško orebivalstvo.
t Ženski odsek rtrušva sv. J-žefa ponavlja v nedeljo ob 5. uri božično iprro »Pastirci in Kralji« in sicer pri znižani vstopnini za mladino. Igra se ronavlja. ker jc moralo veliko občinstva odit} v?lcd pomanjkanja prostora.
t DruStveno. Predavanje zadnji to-fck je moralo odpasti, iker so moška
dvorana slika. Prihodnje predavanje bo gotovo v torok, 10. t. m., ob 8. uri zvečer. — V nedeljo, dne 21. t. m., bo najbrže skioptično predavanje o preganjanju kristijalrov. Natančneje se bo naznanilo v prihodnjem sobotnem »Slovencu«. — Občni zbor društva se vrši v nedeljo po Svečflici, to je 4. svečana.
V času dobivanja zob.
Otroci, ki v prvih--mesecih živ
se govori, da zobčki težko prodirajo. Da se za mater in otroka	_ odstranijo taka neprijetna mo- pr-5tmi%mo s tenja in da se zagotovi malim r?bicemm-° napredujoč razvoj, se priporoča Haranci|7km° redno zavživanje ^»в:
Scottove emulzije
in sicer je najboljše že pred časom dobivanja zob. Starši bodo potem kmalu opazili kako lahko bode prestal njihov maliček sicer hudi čas dobivanja zob in kmalu dobil vrsto, lepih, belih zobčkov.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. — Znamka „Scott", ki je 2c u d 35 let vpeljana, jamfi za dobroto in učinek. — Cena izvirni steklenici K 2*50. — Dobi se v vseh lekarnah.
Bolnim na padavici
pomoč in zdravje po novem zdravljenju. Pomoči potrebnim daje pojasnila zciravn ški or-dinacljs ,1 zavod Budapest, V. Orosse Kronen-Oasse 18.	138
• leleorolgično poročilo.
Višina n. moriem IIHV'2 n, sred zračni tlak 73(vO mm
I Stanje	I lemoc-
C ■ Cas opa- ; baro-	I гсшга	,„
S j zevanja I mnra	i po : vt,rovl j v mm CclzHu ;
Nebo
a >
12 0 ?več I 746-3 -3 5 i si. sever Oblačno
13
7 zjutr. 746 2 I — 6-6 si. jjvzh. j pol obl. 0 0 2 pop 744 9 j —3 4 sr. svzh | „ Srednja včefai4m* temn 40'1 nnrm. 2'fi°.
4.
145
Tužnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc naša iskreno ljubljena hčerka, gospodična
učenka II. r. mestne šole sv. Jakoba
danes v četrtek 11. januarja 1912 ob 4. uri popoldne po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 10. letu starosti, mirno v G ispodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode v soboto dne 13. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta 10 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv.maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
Blago pokojnico priporočamo molitev in blag spomin.
V
Ljubljana, dne 11. Jan. 1912.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrt! nepozabnega mi soproga, gospoda
čevljarskega mojstra
izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom najtoplejšo zahvalo.
Osobito se čutim dolžna izreči naj-iskreuejšo zahvalo preč. g. trnovskemu župniku in g. kaplanu za vse tola-žilne obiske, nadalje slavnemu podpornemu dru'tvu in čevljarski zadrugi za darovane vence in sploh vsem, ki so spremili nepozabnega rajnika na njegovem zadnjem potu.
Bog povrni vsem!
V Ljubljani, dne 12 januarja 1012.
Žalujoča soproga.
T7) /V H
Ш
Podružnica na Dunaju: III. Hm Heuraarkt štev. 21.
Pateaini Tročepimi lokomobili
■a brezventilnlm preciznim upravljanjem. 3138 Originalno strojedclstvo Wolf 10—800 HP. obratni stroft z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
Doscdaj Izdelanih nad 7^0.Uuo K.
z 2 stanovanji In vrtom v Mostah blizu kemično tovarne se proda za 5.500 K. — Vknji-Zeno lahko ostane 3C00 K. drugo gotov denar. Poizve se pri I.Marchlottl, usnjarju v Ljubljani, Sv. Petra cesta. 146 3
Na „Poslano" v „Slov. Narodu" št. 2. od 3. januarja 1912 odgovarjam sledečo: Ravno tak spis čital sem že v „Slov. Narodu" št. 219 od 23. septembra 1911, a se mi ni najmanj zdelo vredno, da bi nanj sploh reagiral; ker pa raz-vidim, da se me hoče k temu prisiliti, tej želji prav rad ugodim.
V prvi vrsti sporočani, da se nisem učil niti urarske nfti optične obrti v Zagorju ob Savi in priporočani g. Ivarol Jurmanu, ki je brez informacije doposlal gornji dopis, da se vedno preje o stvari prepriča, predno kaj objavi.
Sicer pa nikdio ne gleda in vpraša, kje se je kdo kake obrti izučil, temuč pride v prvi vrsti v poštev zmožnost obrtnika. Ker se pa dopisnik ravno na to opira, se mi zdi vredno pripomniti, da g. Karol J ur m ari ni ne ene, ne dru» ge obrt?. "zc3en; on sploh nima obrtnega !ista kot optik, ter tndi ne sme izvrševati optične obrti. G. Karol Jurman ima samo dovolilo za prodajo optičnih predmetov, nikakor pn ni upravičen do izvrševanja istih. Tako dovolilo, kot ga ima g. Karol Jurman, dobi vsakdo. Slavno občinstvo se pa lahko vsak čas prepriča, da sem jaz oblast, konces. optik, kar spričuje tudi to, da imam jaz obrtni list kot optik, ter dovolilo za izvrševanje optične obrti.
Fr. P Zajec
141	oblast, konces. optik iu urar
v Ljubljani.
» Žrebanje TURŠKIH SREČK že 1.februarja, glavni dobitek 200X00 zlatih frankov.
Mesečni obroki za eno turško srečko po K 4-75, za eno turško iu še tri druge dobre srečko K (i-23. — Pojasnilu dyje iu naro-čila sprejema ч za .,Slovensko Stražo" g. |j Valeut.Urbaiuč, Ljubljana,Kogresni trg'9.

v prometnem kraju, cesta štev. 3.

Poizve -e Poljanska
3508
M. Mel, l\m\m, sni trn 28
obstoječi iz lokala za trgovino, skladišča, kleti in pisarne, so takoj asa oddati na Dolenjski cssti št.-SS preje specerijska trgovina Jos. Jebačin.
Najemnik dobi na željo v istem poslopju prijazno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, kakor tudi^hlev za živino.
Рош#с pod Janko Popovič, LsoMjana.	ш
na Selsi SJ. 28, v kateri se nahaja trgovina, se proda pod zielo ugodnimi pogoji. Več pove JEsarSaSc, Koai №mat sfiaa. SS.	137
z lepim sadnim vrtom nad pol orala,
v najlepšem prometnem kraju na Gorenjskem, tik državne ceste in 4 minute od kolodvora, v bližini velikih železnih tovarn. Hiša je pripravna za gostilno ali trgovino, ali trgovino z vinom, ali za izdelovanje sodavice. — Odproda se lahko več stavbišč. — Naslov se izve pri upravi ..Slevenca" pod št. 135.	135
islner,
МиДОЈаиа, koisnrssn! trg štev. 10
najcenejši izvor za:
špecerijsko blago, jedilno in živinsko sol, petrolej,
(tudi v izvirnih pločevinastih, vrčih) obdavčen in neobdavčen bencin (za motorje in avtomobile) gasolin, ligroin (za razsvetljavo) gonilno olje za diesel-ove motorje.
Vse vrste strojnega olja, parafina.
Bss Metalne nle in тШ i* ми
v zal®. 133
Tečaj Berlitz-eve jezikovne šole v LJubljani, ^
ШЏ ШШуМ" Ш w~ ЈШ «

Da ustrože mnogostransko izraženim prošnjam se bo lahko govorilo z gospodom L, Duliort-om pojutrašnjim
dne 15. (. m. ad 2. pop. do 9. ure zoeCer o salonu „Grand hotela
Union" o Llubijjanl,
da sprejme prijave učencev, ki se bodo začeil učili francoščine.
POUk Se Zdčne take J; zato prosimo, da bi sezglasili pojutrašnjim" v ponedeljek.
Natančnejša pojasnila daje g. L. Duffort na zgoraj omenjenem kraju ob zgoraj določenih urah.
način in prednosti Berlitz-oue mM:
1.	Vsak učitelj poučno izključno V SVO|i materinščini. Samo učitelji dof.Č-nega naroda.
2.	Od prve ure govori iu sliši učonoe samo oni jez'k, ki se ga hoče naučiti.
3.	Slovnična pravila so nikoli no učijo na pamet, ampak so izvajajo iz prakičnih vzgledov in so takoj obdelajo.
4.	Prestavljanje izključeno.	75
t?

' »n1
nJ
Po svelo.
V proslavo stoletnice vojne pri Bo-rodinu (26. avgusta 1812.), jo ruski car ukazal velike bogoslužne, vojaške in ljudske slavnosli, ljudska in šolska predavanja itd. V spomin tega dne se bodo kovale tudi naslednje svetinje: velilca zlata za nagrobne spomenike carja Aleksandra I. in njegovih vojnih poveljnikov, manjša zlata za cesarsko dvojico in prestolonaslednika, za ostale člane carske rodbine bronasta in četrta svetinja za vojaštvo in druge pri slavnostih sodelujoče osebe, i
Ženska 40 let v državni službi. V trgovski in obrtni komori na Dunaju se je dne 7. t. m. obhajala slavnost iOlet-гџсе, odkar je bil dovoljen vstop žen-skAm v državno službo. Osredotočena je bila slavnost na poštno uradnico gdff. Bart, ki edina še službuje od vseh tistih, ki so bile pred 40 leti imenovane provizoričnim telegrafistinjam. Minister trgovine pl. Rossler je imel pozdravni nagovor; povdarjal je, da opravlja ženska di-žavno službo ravno tako zvesto, kakor je ona zvesta članica pbitelji. Iz province je došlo mnogo brzojavnih pozdravov k tej slavnosti.
Cfmožena slika. William Harrison, ne\vyorški mifcarder. čegar last je najznamenitejša galerija slik v Ameriki, je spoznal svojo ženo gotovo na zelo izreden način. Nekega dne jo iskal pri nekem st&rinarju lepih slik in je pri tem izsledit naslikano lepo žanjico. Modre oči, plavi lasje in lepa postava naslikane žanjiee so Harrisona tako navdušili, da je sliko kupil in račel takoj poizvedovati po originalu. Cela armada detektivov je morala iskati slikarja kupljene slike, ki so ga končno našli v Bostonu. Ta pa je mogel samo povedati, da je naslikal lepo žanjico pred nekaj leti na polju ob bregu jezera Ontario. Harrison ni odnehal in brez odmora so iskali nadalje najeti detektivi lepo dekle. Končno so jo tudi izsledili na nekem polju v Kanadi. Original pa je v lepoti sliko še prekašal in navdušeni miljarder je dekle poročil. Danes je preprosta žanjica ena najbolj slavlje-nih dam višjih desettisoč.
Morilca Izsledili s policijskim psom. Z Dunaja poročajo: V bližini Goggendorfa je bil 28. decembra 1. leta oropan in umorjen živinski trgovec Fr. Gartner. Zločina je bil osumljen 2<41etni hlapec Alojzij Hammerschmied iz Sitzendorfa, ki je bil aretovan in ki ga je tudi izsledil dunajski policijski pes »Lux«. Psu so dali v sodnem poslopju v Ober-Hollabrunnu poduhati kol, s katerim je bil Gratner ubit, nakar je pes stekel pred celico, v kateri je sedel Hammerschmied zaprt- ter obstal pred njo lajajoč. Ko so pozneje pripeljali iz celic vse jetnike okrajnega sodišča v Hollabrunnu, je planil pes na Hammer-schmieda ter mu položil sprednje noge na prsi. Tudi na licu mesta v Litzen-dorfu je pes zasledoval natančno pot do stanovanja in v spalnico Hammer-schmieda. Ko so poizkuse ponovili, so se izkazali vedno isti vspehi.
Jiii ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"?
Glede novega brevirja naznanja »Katoliška Bukvama« častiti duhovščini, da izide novi brevir (idealni brevir) popolnoma preurejen v smislu odloka sv. očeta »Divino afflatu« z dne 1. novembra 1911 v štirih tankih priročnih zvezkih (takozvani »Ideal B r e v i e r) tekom meseca marca 1912. Temu bo sledil v najkrajšem času brevir v drugih priljubljenih oblikah, in sicer najprej v 12°, zatem v 48" in nato v 18°; istotako tudi diurnalie v 48° in 24°. Tekom nekaj tednov izide celoten ponatis novega psalterija v enem zvezku, in sicer v priročni obliki 18°. Enotno (v enem zvezku) izide psalterij tudi v obliki 48° in 4". Besedila misalov se zgoraj citirani papežev odlok prav nič ne dotika in ostanejo misali neizpre-menjeni.
Napoved o osebni dohodnini bo treba tekom tekočega meseca podati davčnim oblastem. Ob tej priliki opozarjamo vsakogar, da se ravna po navodilih knjižice: »Z u n , Osebna dohod-n i n a«. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. upr. sodišča in raznimi vzorci, ki stane 1 K 20 vin., s poštnino 1 K 30 vin. ter se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Pri sestavljanju osebno-davčne napovedi, ki se mo a v teku meseca januarja predložiti davč. oblasti, bo ta knjiga vsakomur izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila s svojimi praktičnimi navodili marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomur so znane določbe g!ede dovoljenih odbitkov, katerih v napovedi ne upošteva in zato ni deležen gotovih olajšav.
Ke pozabite imena
»
kajti tudi vi lahko rabite z preizkušeno in zdrav-! niško priporočeno sredstvo pri nastopu revma,-tizina, protina ali nevralgije. ki je vedno zanesljivo sredstvo za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali otkladke. 1 pušlca 1 krono. Izdelovalnlca ln glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-ja,
o, kr. dvorrog] dobavitelja. PRAGA III., St. 203.
t'ri naprej plačilu K l'BO ee робЈје 1 pusica fianko n ,,	,, »	* ^ n	,, ■
,, и	и n - >* „	»	»
Pozor na Ime izdelka la tzd?lovatelJa!
ZALOGA V LEKARNAH. V LJubljani: Rih. Sušnik, Jos. Čižmar, dr. G. Piccoli.	3117
si morejo preskrbeti visok zaslužek s samim na-znanjevanjem potrpbSčin. Reflektantje naj se pod šifro »Hoher Verdlenst« obrnejo na anončno pisarno Henrik Scbalak. Dunaj L Wolzeile 11.
Gla9e rokavice
za dame po K 170, za gospode po K 1*80 ter vse vrste drugih rokavic, dobro blago, dobavlja po nizki ceni J. Emmer, rokavičar, Praga, II., Jung-manova 11.	29 jo
Posestvo
z velikimi poslopji, vinskimi kletmi, skladišči itd., se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo je za vsako vele-obrt pripravno, v predmestju Ljubljane. Ponudbe: L. TomažičpreJ J. C. Juvančič, Spodnja šiška.	91
Perje za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
Kavarna'
se takoj odda v najem. Ponudbe pod „KAVARNA" na upravo „Slovenca".
Skladišča
velike vinske kleti in drugi prostori se oddajo takoj v najem. Vpraša se pri L. Tomažičn, prej J. C. Juvančiču v Spodnji šiški.	92
Učenec
za kroiašbo Obrt se takoj sprejme. Kje pove upravništvo Slovenca.	3961
Naprodaj
sta takoj prostovoljno
dve hiši
na mnogoobljudenem prostoru v Ljubljani. Kje, se izve v upravništvu tega lista. 2134
Ženini in neveste! Poročne prstane
kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni
Fr. Z. Zajec, Ljubljana, Stari trg 26.
PoSil'cm cpiike brezplačno.
Proda se zeio do^io ohr njen
pri JOSIPU OBLAKU, v t bntci pri Škofji Loki, Cena po dogovoru.
69
Proti katarom
■opilnih organ v, pri nahodu, hri-pa v osti <<> vratnih oteklinah <dra. uičKo pnpc,roćaG \ j«	зн ta 11.
naravna
alkalična kislina
ižater* se a v^petiotn rabi earoa ali pome *лпа z gorkim mlekom.
Tu miioraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sleza in se v tacih plučf iib posebno dobro obnese.
Izvirek: i* esMiub« £>аиего>'ШШ, lelez. po«ta;a, zdravilno kopaliiSe nrl lUrlo/ih varili Prospekti eastoni in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekaraah, veJjlti Spnconjskib prodajalnicah in trgovinaa z jestvinam jti vinom.
Zahge pri Mihael Kastitsr- a. Peter LassilVu In Anrire Saribonu L ubliam.	3997
Naicenejše
dežnike in solncnifee
domačega Izdelka
priporoča po najniž:i ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
•1 Ji
Mol« №va ulica $14.
6354 Popravila točni in ceao. 215
Oton Fettich-Frankheim
frizer za gospode in dame, Ljubljana, Kongresni trg 19
naznahja p. n. damam, da je njegov	139
damski salon ob predpustu otvorjen
ob nedeljah in praznikih tudi pOpOlčllO.
C. kr.
priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trsfu
ustanovljena lata 1831.
jamstveni zakladi iznašajo nad 410 milijonov kron.
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje;
134
9 l	meseca decembm 1911	od januarja 1911
Vložilo se je ponudb.......	2292	2ЧШ
za zavarovalno svoto .......	K 19.513869 80	K 196,901.198-67
Izgotovljenih polic je bilo.....	2100	21289
za zavarovano svoto.......	, 17,537.898-38	„ 170,910.905 07
Naznanjene Škode znaSajo.....	981.66413	. 9,725.202 85
V Zlatempolju pri Lukovlci in tik
farne cerkve se iz prosto roke radi preselitve proda	122
obstoječe iz prostorne hiše, v kateri se izvršuje starodavna edina gostilniška obrt in lobakarna cele fare, ter je tudi za trgovino priporočljiva, z nanovo prenarejenini gospodarskim poslopjem njivami, travnikom in gozdom za približno ceno K 30.000, plačljivo po dogovoru, polovico ostane lahko vknjiženo. Pojasnila daje lastnik Peregrln Capudar v Zlatempolu pri Lukovlci, postaja Domžale.
r
Želodec,
ki posreduje prehranitev, vzdržuje človeški organizem.
Zato podpirajmo n|eqovo delovanju kot огцап, ki
prebavlja in Cisti. Preizkušeno 1г ubranili imjliolJSih in пчребпШ zdravilnih zeli skrbno napravljeno, lek zbn.'a'oie in pr. -
bavl an,e posi e njo. i' in lahko odiajajoio d.....абе
zdravilo ki ubliiji in odstrani znane nasledke nez'i er-nosti, elalie diete, prehlnjenja in zoprnega zaprtja, n. pr. goredicu, mipt njiinle. nezmerne tvorbe kislin ter krCe.je dr. Rose b?Iz m za želodce 12 lekurnc B. Frugnerja v hrani

VRRILOI Vsi deli tmlala;e Imajo postavno
de ionovann varst у.ившко
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. FRfIGNER-ja, o. I« ur. (»or. do.avitelji,
„Pri črnem orlu", PRAGA, Mala strana 205, <••»- Po polti se razpo£:IJa vsak dan. —»
vojni Nerndove ulice.	S110
Cela stekl. 2 K, pol siekl. K. Proti naprej vpoMl) K i SO ee pošlie mula siekienica, za K s.80 velika steklenica. za K 1 7(1 2 velim steklenici za K 8-- 4 velike steklenice za t\ 22'- 14 vel. s cklenic posm.no prosto
ua vso postaje avstr -ojr monarhi o. Zaloga v lekarnah avstr-ogr V Ljubljani: Rih Sučnik, Dr. G. IMceoli, Jos. Cllinar.
Kaj tiči za kašljem
ne moremo nikoli vedeti; zato je gotovo umestno, da tudi najbolj neznaten kašelj takoj odpravimo. Kašelj, hripavost, zaslizenje, težko dihanje, bolečine v prsih kakor tudi potenje ponoči so vedno sumljivi znaki, tudi nahod opominja, da bodimo previdni. Od mnogih zdravnikov priporočeni 6rkeny-jev lipov med v takih slučajih zelo hvalijo. Vzorčna steklenica tega izvrstnega domačega zdravila stane 3 K, velika steklenica 5 K, 3 velike steklenice poštnine prosto 15 K. Naročila naj se pošiljajo samo na glavno zalogo HUGO 6RKENY, lekarna, Budapešta, Thttk»ly. ut 28. Zaloga 45.
Proda se iz proste roke pod ugodnimi pogoji
deset minut od božjepotne cerkve na Brezjah oddaljeno
rpun
z zraven spadajočim zemljiščem, na katerem se lahko redi 6 govedi in 12 do 15 prašičev. Njive vse okolu doma. Kupna cena po dogovoru. Več pove lastnik Ivan Ankcrst, Brezje, poŠta Ra> dovljlca, Gorenjsko, 130 3
115 52
Sfambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk -štambiljev
Ljubljana,
Stari trg štev. 20.
Cenkii franko.
Hranilnica in posojilnica
v Korjah pri Bleun
prodaja, oziroma da v najem pod ugodnimi pogoji
„Kodrasovo" gostilno
v Spodnjih Gorjah.
Gostilna ima jako ugodno lego ob de* želni cesti. Podrobnosti pove vodstvo hranilnice. ш 4
Zenitbena ponudba!
Vsled pomanjkanja znanja in prevzetja dobro idoče trgovine sc želi seznaniti izobraženi mladenič z neomadeževano gospico, katera naj bi imela krog 12.00J kron dote in pravo veselje do trgovine. Le resni dopisi s sliko naj se pošiljajo pod geslom „Bodočnost 1912" na na upravniStvo ..Slovenca".
шншл впмш. mm s m st ш
129 S
ml oii občine ijuDljansice za l. Ш
I Uprav.) v obče.
Prejemki: Pris ojbine za meščansko pra o 2C0 K. Pr stojbine za vsprejem v občinsko zvezo 200 K. Pristojbine za ogled na licu mesta 1000 K. Opominarine 3000 K. Poviačilo stroškov za odgnance 700 K. 4%% od plač v pokojninski zaklad 11.600 K. 3c,'o od plač pomožnih uradnikov v pokojninski zaklad 400 K. Povračilo voznih s ro-škov za s^vbe 400 K. Povračilo Vi prišlo bine za telefon v Švicarij. 75 K. Dohodek mestne posredovalnice za delo 2300 K. Pristojbina za porabo reš'lnega voza 1400 K. Razno 700 K. Skupaj 21 975 K.
Izdatki: Funkcijska pristojbina Županu 8000 K. Stanarina županu 2000 kron. Funkcijska pristojbina ok •. načelnika na Barju 80 K. Plača konccpt-nih uradnikov 52.127 K. Plača stavbin-skega urada 33.629 K. Plača mestnega komisarijata 13 172 K. Plača mestnega knjigovods'va 23 311 K. Pla.va mestne blagajnice 11156 K. Plača pisarniškega osobja 33 468 K. Plača za vo aški urad 9997 K. Plača redarstva 121 662 K. Plača slugam 17 838 K. Deputati in druge potrebščine 18 955 K. Nagrade in podpore 3600 K. Pokojnine, miloščine itd. 43 221 K. Pisarniške in uradne potrebščine 31.000 K. Potni st oški 2000 kron. Nočne patrulje in nagrade 600 K. Oskrbovanje jetnikov 1450 K. Razni upravni stroški 1900 K. Di&pozični fond 3000 K. Naročnina za telefone 1317 K. Prevažanje odgoncev in rešilni voz 5000 kron. Splošnim avslrijskim posredovalnicam za delo 50 K. Vrtnarstvo in gozdarstvo 7652 K. Skupaj 446 185 K.
Primanjkljaj pri »Upravi v obče« <24.210 K.
Status uradniStva: Pri kon-ceptnem osobju: 1 ravnatelj, 3 magi-stratni svetniki. 1 magistratni tajnik, 1 komisar, 1 arhivar. 1 konceptni pristav. 2 koncipista.
Pri stavbnem uradu: 1 stavbni svetnik, 1 nadinženir, 1 arhitekt, 2 st. pristava, 1 stavbni asistent, 1 stavbni risar, 1 pomožni risar. 1 cestni nadzornik, 1 paznik, 1 pomožni u adnik.
Pri mestnem korriisarijatu: I. mestni komisar, 1 tržni nadzornik, 1 mestni komisar.
Pri mestn. knjigovodstvu: 1 knjigovodja, 1 revident. 2 oficiala, 1 asistent, 1 kanclist, 1 oficiant, 1 pomožna uradnica.
Pri mes'ni blacra'nici: 1 blagajnik, 1 konJrolor, 1 davčni eksekutor.
Pri pisarniškem oeobju: 2 pristava, 1 oficial, 3 kanclisti, 2 praktikanta, 2 oficianta 4 pomožni u adniki, 1 ofi-ciantka. 2 pomožni uradnici.
Pri vojaškem uradu: 1 pristav, 1 oficial 2 pomožna uradnika.
Pri redarstvu: 1 policijski svctn:k, 1 policijski komisar. 1 nače'n'k zglaše-valnega urada. 1 kanclist, 1 nadzornik mestne straže, 3 oficianti, 3 pomožoi uradniki. 2 pomožni uradnici, I. in II. stražni vodja, 15 nadstražnikov, 1 detektiv. 32 stražnikov, 23 začasnh st ažnikov, 1 policijski konceptni prak-tikant., 12 slug, 1 hlapec.
II Urnva m<-s*no imov'ns.
Prejemki: Dohodki od poslopij in zemlj šč 14176 K. 01 ros i obligacij in hranilnih vlocr 16 300 K. Mestna vžit-nina 93 ?68 K. Posebne mestne prikla-de 180 000 K. 35% mestna doklada 480 tisoč kron. Povračilo klavničnih pristojbin 11 000 K. Go tnščina 127 000 K. Tržna štan'nina 2400 K. Mestni lov 1000 K Mestna ledenica 200 K. Tržne pris ojbine 11000 K. Pasji davek 58' 0 kron. Portali 850 K. Povračilo fin. min. 6500 K. Razno 40 K. Najemnina pod-turnske g aščine 21 892 K. Prebitek loterijskega posojila 63 975 K. Prebitek mestne elektrarne 45 000 K. Najemnina topničarske vojašnice 41 800 K. Staro vojaško preskrbovališče 1940 K. »Mestni dom« 2680 K T iob'innski grad 1924 kron Skupaj 1128 745 K.
Izdatki: Razni davki 5750 kron. Vzdrževanje me tnih poslopij in posestev 22100 K. Pasivne obresti raznih ustanovnih elavnic 3774 K. Razni tržni st. oški 1370 K. Podturnska graščina
18 113 K. Ljubljanski grad 6040 K. Staro vojaško preskrbovališče 200 K. Vzdrževanje »Mestnega doma« 3800 kron. Vzdrževanje tonmčarske vojašnice 6000 kron. Skupaj 87 147 K.
Prebitek torej 1.061.5S8 E.
III Ceste n'Ice, trri In Б^ге^аЈаШбл.
Prejemki: Mestna ce.^tarina 66 tisoč kr-m Donesek dežele kranjske in d žave 200 K. Povračilo razs etl ave Marijinega kina 91 K. Odškodnina plinarne za mestni svet 10 000 K. Odškodnina cestne železnice za svet 200 K Odškodnina /n reklamne table 24 K. Skupaj 76 515 K.
Izdatki: Poprava in vzdržava-nje 93 570 K. Č^čenje mesta 67 500 K. Razsvetljava 15.600 K. Skupr.j 176 670 kron.
Primanjkljaj torej 100155 K.
IV. Zdravstvene bIaqotvome zadeve
P-e jem k i: Pristojbina za mrliške oglede 1600 K. Ljudska kopelj 8200 kron. Prisrevek trgovske in obrtne zbornice 500 K. Razno 100 K. Skupaj 10 K.
Izdatki: Plače 23.066 K Ljudska kopeli 9560 K Razkuževanja rešilni voz itd. 10 562 K Ustanove 4000 K. Naselbina »Zatišje« 8000 K Primanjkljaj ubožnega zaklada 84 095 K. Razni doneski 6309 K. Skupaj 145 592 K.
Primanjkljaj torej 135192 K.
V 8©l«i"vo znanost In ume^no^-t.
Prejemki: Obresti glavnice re-alčnega zaklada 5949 K. IJkovina 2500 kron. Naiemnina 480 K. Ukovina »Li-ceja« 18 500 K. Prispevek c. kr. nauč-nepra ministrstva za »L'cej« 60C0 K. Prispevek kaniske dežele za »1,'eei« 7000 K. Razno 300 K. Skupaj 40 729 K.
Izdatki: I me?tna petrazredna deška šobi 6704. K. II mestna osemraz-redna deska šola 6031 K. III. petrazredna. dešva šola 4612 K. IV šestraz-redna me=tna deška šola 4357 kron. Osemrazredna dekliška šila 8310 K. Ocemraz^edna nunska dekliška šola 2007 K. Mestna dvo azrcdnica na Barju 1815 K. Mostna nemška doška ljudska šola 1607 K. M°stna nemška dekliška ljud-ka šola 7852 K. Prispevek šoli na Rakovniku 50 K Lichten-tlnirnovemu zavndu 493 K. I. Mes'ni otroški vrtec 4160 K TI. mestni otroški vrtec TPfiO K. O'roški vrtec pri uršu-Pnknh 500 K. Šolska zdravnika 2400 K. Službena оК"ека šo^kim slpeam 1000 kmn. Vzdrževanje šolo na Erjavčevi cesti 1000 K. C. kr. mostni šol«ki svet 50 K. Okrajna učiteUska knjižnica 300 kron. C. k-, realka 10.730 K. Obrtna, na-rifil'evpinica 5748 K. Dekliški »Licej« 60 053 K. »Glasbeni Matici« 3000 K. Narodni šo4 4*"0 K »r)ramat?č"emu društvu« 12 000 V Fiiharmoničnermi dru-š'vu 400 K. Vzdrževanje bo'an.ičnega vr*a 210 K. Stanarina in vodarina za m'samo treovske in obrtne zborn'ce 2235 K R+voUk društvu 52 K. Družbi sv. Ti ila in Metoda 1500 K. Druš'vu »Pad^ero1'« 700 K Srov. plan. društvu 1000 K. Profesor Voringek z n metoero-logična pororila 300 K Otroškima vrtcema za bo žičnico 800 K. Najemnina od pros+onnv za Tip+arsvi poduk 200 K. Tr-pov^^"1' šoli 1000 K. T p-ovski gromialni šoli 50f) "K Druš'vn »Mladika« n^dp-ra ?oro K Društvu »Prosveta« 200 K. Deželni zvez5 k rani s''ih olvtnih zadru? 400 K. Društvu »L'udski Dom« 500 K. Slovenski kršf.-soc. zvozi 200 K. Dru-š'vu za nodoiranie ubranih ivalcev 200 kmn. T,ponovi družbi 700 K. Mariia-ivš^u 300') K R",zni nopredvidni stroški tOOfl k FaM d uštvu roko^. pomočnikov 200 K Glasbenemu društvu »T.iub-liana« 500 K »^ovenski Straži« 2C0 K. Sku^ai 168t?6 K.
Primanjkljaj torej 127 407 K.
VI. Vojaška nastinitev.
Prejemki: 3820 K.
Izdatki: 2428 K.
Prebitek torej 1392 K.
VII. Raznotero;; i.
Prejemki: 850 K.
Izdatki: Gasilnemu in reševalnemu druš'vu, čuvajem itd. 6660 K.
Primanjkljaja torej 5810 K.
Izredni izdatki.
1.	Amortizacija in ob esto-vanje posojil v znesku
5 408 000 K..... 273 029 K
2.	Za olepševalno namene 3.000 K
3.	Podpora Slovenski Filharmoniji ...... 20.000 K
4.	Za povzdigo tujskega prometa...... 4 000 K
5.	Prispevek za zgradbo učiteljskega konvikta . 500 K
6.	Vzdrževanje ja . ne Sim. Gregorčičeve knjižnice . 3 000 K
7.	Trg. društvu »Me kur« prispevek za lastni dom 500 K
8.	Nakup umetnin . . . 2.000 K
9.	Ravnatelju slov. gledališča doplačilo. . . . 3.360 K
10.	Obrambni sklad družbe
sv. Cirila in Metoda . . 200 K
11.	dramatičnemu društvu
izredna podpora . . . 14 000 K
12.	Za šentjakobski most
drugi rok...... 10.230 K
13.	Vseučiliška podpora dr. Restoharju..... 1 C00 K
14.	Zavodu za pospeševanje
obrti na Kranjskem . . 1 000 K
15.	Za razne zgradbe kanalov ........14 150 K
16 Odkup sveta okoli asila 6.300 K
17.	Razna popravila itd. . 2.101 K
18.	4V-2% od event. posojila v letu 1912 v znesku 1 milijona kron za razne občinske namene ... 45 000 K
19.	Naprava novih tal v II.
mes'jni deški ljud. šoli 2.200 K
20.	Preureditev slrani&č v I.
in II. mestni d. lj. šoli 3.500 K
21.	Ivanu Dachsu, požarn. mojstru ...... 3C0 K
Skupaj .... 409.370 K
Izredni dohod' i.
Skupilo za mestni svet 101 208 K. Primanjkljaj torei 3C8 162 K. Redni dohodki 1 283 034 K. Izredni dohodki 101 288 K. Skupni dohodki 1384 322 K. Redni izdatki 1.012 818 K. Izredni izdatki 409 370 K. . Skupni izdatki 1.422.188 K. Torej proračunjeni primanjklaj za loto 1912 37 866 K.
Mes na klavnica.
Prejemki 50 4"6 K. Izdatki 38 998 K. Prebitek 11.438 K.
Mestna eTekfrarna.
Prejemki 361.000 K. Izdatki 326 164 kron 15 vin. Prebitek 34 835 K 85 vin.
Za premog je proračunjeno 91 500 k on. le'na anuiteta za dolg 74 223 K 10 vin. Stroški za premog rastejo od leta do leta. — S parno ccntralo se proizvaja najdražji tok.
Me~tni vodovod.
Prejemki 213 350 K. Izdatki 183 516 kron. 56 vin. Prebitek 29 833 K 44 vin.
Vodovodna naklada je proračunje-na na 150.000 K. \išja poraba vode na 50 000 K, za premo? 24 780 K, letna anuiteta za dolg 84 960 K.
Mes'nS užMn'nski zakup.
Osobje užitn'nskega zakupa: 1 iav-ftatelj, 1 blagajfiik, 1 nadzornik. 7 prejemnikov, 7 p egledn:kov, 25 paznikov, prve vrs'e, 45 poizrukov druge vrste, 2 nočna preglednika.
Plača za vse osobje znaša 100 656 kron.
Finančno stanje občine ljubljanske ne bi bilo tako neugodno, če bi se pri najemanju dolgov previdnoje postopalo. Pomisliti je treba, da se mora doig obrestovati in amortizovati skozi 50 let, ko ne bo od dotične naprave nič več tukaj. Dolg občine ljubljanske znaša brez loterijskega posojila leta 1911 že 5 408 000 K. Od tepa dolga je treba plačevati anuiteto 273.029 K. Če vzamemo, da znaša vsa 35% doklada 480.000 K, je treba od te doklade 14% samo za ob esfovanje in amortizacijo porabiti. Da pri tem ne ostane, nam kaže v proračunu za leto 1912 postavka eventualnega novega dolga 1.000 000 K za razne občinske namene. Kako raste dolg posebno v zadnjem času, nam dokažejo sledeče številke: Leta 1908 je znašala anuiteta za dolg 132.711 K,
leta 1909 148 612 K, leta 1910 148 673 K, leta 1911 199 700 K, leta 1912 273 029 K. Taka komunalna politika je nezdrava, ki kontrahira dolgove za nepotrebne drage stavbe, ki so pa tako slabo pro-računjene, da stanejo skoraj 50'/o več, kakor se je mislilo in ki bi se lahko veliko ceneje napravile. (Mestni dom, Jubilejski most, Tivoli, Obrtna šola itd.)
NovoiAvoljeni občinski ,svet bode imel neh.aležno delo p evzeti to slabo dedščino in se v kratkem bavili — z zvišanjem doklad.
Iz amortizačnega zaklada so izginile delnice ljubljanske plinarne. S tem je dokazano, da smo imeli popolnoma prav, ko smo to denarno transakcijo g ajali.
Burszeška
prusorstna namizna ooda,
sredstvo proti angleški bolezni in slabokrvnosti. Noprekosl jiva kot osveževalna in slast vzbujajoča pijača. Ta voda Je
zelo primerna za mešanje z vinom. Glavni zastopnik za Kranjsko: FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Skladišče v »I. ljubljanskem javnem skladišču Kr'sper-Tomažič družba I. z omejenim jamstvom. зббз
Игојак v Mnbl anJ, Sv. Petra cesta 14.
se priporoča si. ob'i-istvu za ranogobroien poset zl sti pa preč. duhovščini v i/tlel »vanju vsakovrs ne duhovniške Obleke (talariov itd.), iz trpežnega
n solidnega Мид^о, po n'zUih censh. 811 52
Wmml Wmml — Fresgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom n trgovcem, da sem povečal svojo mano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še ?a celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim iz odličnim spoštovanjem	3641
fi/lak« 7a!nkpr «-rva ЦпђЦ tovarna dro! v lastni hiU ^dlUKCr Rltng al. st. 5 inKlidezoa Ш St. 17.
le na pred?]
v neposredni bližini kolodvora poleg glavne ceste, pripravno za zidanje hiše. Zemljišče meri okroglo 6000 m2. Nahaja se blizu Trnovega pri Ilirski Bistrici. Poizve se pri
g. Ljudevitu Komsrički, tapetniku
43	na Sušaku pri Reki.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.

pnv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica LMana. prel 1. L Шауег
Centrala na Dnna a, - Ustanovljeni 1864. - 29 podrnžnlc. lfogal marljln trg - So. Petra cesta. Delniški kapital In nserve S2.Q00.800 I ren.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje In prodajanje vrednoitnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poroCil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanie.	3999
Najkulantnejše izvršovanje borznih naročil na vseh tuzemsklh in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih pre.ialov samoshrambe (snfes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih nnpiriev. — Promese za vsa žrebanja
Uitmena In pismena pojasnila In nasveti o vs.b v bančno stroko spadajo61h transakcijah vsekdar brezplačno. Slanje dnarnlh vlog na hranilne knjižice dne 31. decembra 1911. K 68,202.C23.
ППШГП
Proč z britvijo!
Zakonito zavarovano, : Higienično brijenje : bre? n a, brez aparata. — Treba samo i amazati z milom, oprati In v 3 minut i i je bri en;e brezhibno opravljeno. Rutijenje izključeno. — NiKake bolezni. Ne peče vas, kot po britvi. ~ Naš izdelek „Messer wey" je za-jamteno neškodljiv, ш ga stalno nadzoruje sodili kemik dr. G. B scholf v Berolinu. Ed ni oblastveno preizkusen brivsKi Ude ek. Veiika šk^tlja za ca. £0-kratno rabo proti vposlatvi K 3'fO ali ali po povzetju [5j v vet). Kompl. garnitura potreb.,fin K 1.
„Messer weg"-V£rtrieb, Dunaj
II. Sclidllerhofgassa 5 odd. Z. 74
Številna zdravn. prizuanja. 1000 prizn .lnih pisem. V inozemstvu z velikim vspehom 2e 3 leta uvedeno.
C kr- cb'.astveno pot jsno učilišče
-- ja krojno risanje --
Franja fesih
ljub liana, ^tari trg št 28. f £obi se tudi kroj po šive f ni meri.
laistarejša slovenika tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejttetjiea zaloge cerkvene obleke iu orodja
Ljubljana, V/olfoua ul. h
si uio. j. javiti prec. duhovščini ter si. občinstvu. da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, bnlda-hine, plašče, kazale, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzamejo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
oblek« ter sploh vsa popr vila. ?H«U»'Jijoo hitro I* najpoiteoejio peetrežbo, prosi, d« b« pn naročilih Izvoli ozirati na prvo doinsoe tvrdko.
oslovski Ш\ slastne
brlpnost, katar in
ш!1шје, Krčili In
5 „tremi
Knlserjeve prsne karamele
/:Л<!П notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov \J\JkJ\J jn »asebnikov aa,jumčojo gotov uspeh. Isrodno prijetni in slastni bonboni.	3099
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
• - " ^ ^
hinc. M._______
Arogerija „AđrHa" J.	...... -S.,
iar, Ant. Kane, arogerua; u. i/vanoarj. Lekarne na bežali; Daniel Pire, Idrija. м«л. C. Andrnar.,;ič. Novo Mosto. Jur
L0 BriUl, Litya. Karel SavniK, liesarna pn ov. irojjci, Kranj. Fr.JJaccarcich, Postojna. Jos. Močnik, Kamnik. E. Bnrdvch Skotja Loka. Mr. H. Koblek, Trži«. Pb. Ur. E. KoieU, Jesenice. V. Arko. trgovec, SeDOŽeče. Jos. Rudolf, droger\ja, Litija. J. Kandušar, trgovec, Mengeš.
		
as		
S		
	K^B^^v^ дВТДДС ВЗвЛ.о^вкжКИшч Mžđ вшМШ* •■^ТЕЕМв^РјНВЛ' bHfty J SsSfl	
		
	РмјјК^И	
	дИш tovarna de iiikov oefffi-	
	Ш Ljubljana, Mestni trg 15.	
аваашшинз®
Razprodalo.
[g naznanja fem potom razpro-[iši d.jo ve'ike zaloge
i usnja, kopit, 's«
{Ц obr? šolajočih potrebščin, kakor tudi
19
r znovrsfnih
obuval.
Odda se skuono ali pa изпјсгпа ztse,
*ev!l rn z se. — Kupe n j se ofh« s io mod 2—3 un po;, v Z drugi
шааиншннана
Skrbna gospodinja manjša ctraginjske izdatke s spretno uporabo živil.
Popolna izraba živil je ob času vseobče draginje naravnost
življensku potreba.
Kuhinja zahteva od nns največ izdatkov, zato bodi tudi naša pr\a skrb, da vpeljemo v kubinjo vzorno gospodinjstvo. Kuhati
mora znati ne samo vsaka kuharica, ki si s tem služi svoj kruh, temveč tudi vsaka gospodinja.
Spretna kuharica pripravi s skromnimi sredstvi okusnejša jedila, nego slaba gospodinja z najdražjimi pripomočki.
Skrbni starši pošiljajo svoje hčere v mesta, da se priuče kuhanju; ker pa nima vsako dekle petičnih staršev, si mora na drug način prisvojiti kuhinjsko umetnost.
Temu namenu bo najbolje služila nova knjiga:
Magdalene Pleiweisove
Sesti natis
izpopolnila in predelala
S. M. Felicita Kalinšek
šolska sestra in učiteljica na „Gospodinjski šoli" v Ljubljani.
Knjiga je že od davnega časa vdomačena pri naših kuharicah kot zanesljiva vodnica v kuhinjskih poslih. Nova, šesta izdaja to knjige pa prejšni ni več podobna, ker je vsa prenovljena, izboljšana in izpopolnjena. V knjigi je vsa kuhinjska umetnost docela izčrpana, kajti v nji najdeš najpriprostejšo kmetsko do najfinejše gosposke jedi.
Ne le začetnica, tudi dobra in izkušena kuharica se bo z njeno pomočjo povspela do viška kuhinjske umetnosti.
Kuharica, ki se bo ravnala po njenih nasvetih, bo znala vsako stvar dobro porabiti in bo z malimi stroški huhala dobro in okusno.
„Slovenska kuharica" bo ustrezala vsem dejanskim potrebam in si jo bo omislila vsaka zavedna in ukaželjna slovenska kuharica In gospodinja.
Knjiga je izšla v dveh izdajah:
Velika Izdaja, ki ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane broš. K 5'20, vez. K 6'—, po pošti 30 v več.
Okrajšana Izdaja brez slik in prikrojena za vsakc'anje razmere,
stane broš. K 3f vez. K 3 60, po pošti 30 vin. več.
%

Poročni prstani
močni v zlatu, na trpež-nosti neprekosljivi, 1 par od 7 K nap. v modernih fas. graviranje brezplačno Najboljšo so „Union" ure
Fr. Ćnden
urar in trgovec - Ljubljeni
samo Preiernova ulic« |.
Ilovi jubilejni crJI ?nko,ed'rlom' ***
srebrnlno saatonj po pijštl.
Ii|), sodarsHi mojster,
Cesta na Rudollovo železnico Stav. (k Priporoča svojo veliko salogo vsakovrstni*
sodov.
Prevrema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnlijlb cenah.
3413
№
Iščem
mizarskega delovodjo
sosebno za stavbno mizarstvo, veSč v načrtih, kalkulaciji in dober nadzoritelj delavnice ;
veščega strojnika 00
ki je zmožen strojnega ključavničarstva;
korespondenca koz. horospondentinici
zmožen samostojne slovenske in nemške korespondence, strojepisja, v obeh jezikih, iaščine zmožni imajo prednost.
Treznost v vseh treh slučajih predpogoj. Osebne predstave in izpričevala se odklanjajo ; navesti je prejšnja službena mesta in pogoje za vstop.
V. Scagnetti, Ljubljana.
Г— za K 5B"—
dobavljam tranko na vsako postajo za reklamo, nove vrste
Г Šivalne stroje „Sinoer"
ki se gonijo z nogo, z elegantno omarico iti 10letno garancijo. Od-poSIjem ko dobim 15 K zadatjo, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po cenah na debelo
Л. Welssbero, Diioe] II. Uolere Donoustrasse 23.
Cenik zastonj in franko.	3251
Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Zanesljivega
68

ključavničarskega pomočnika
išče Franc šmajdek, ključavničarski mojster, Jesenice, Gorenj.
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
I
Filipa NEUSTEINA
odvajalne j j кГОдЦЈСв
(Neustelnove Ellzabetne krogl|lce)
Pred vsemi dragimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih prlmoal, vporabljajo as t na]ve6Jlm uspehom pri boleznih v spodnjem dela telesa, lahno o vaiajoče, kri čisteče; nubeno zdravilno sredstvo m ugodneje in obenem povsem ncikodlji.o, da bi preprečil izvor premnogih bol zni. Kadi po-ZaPrilC Blaie"e oblike jih radi uživajo otro.l.
Skatlj ca s 15 krogljicami stane SO vin ovoj г 8 ikatljic, torej 120 krogljic, sane le 2 K. Če sepoiljt napraj K 2'45, se poSlje franko 1 ovoj.
Nujno c sv rl pred ponarejanji. Zahtevajt Filipa
Svarilo!
Neusteina ..odvajalne кг'одГ|1ое" Pristne je. če no i vsaka tk'tlia in navodilo n 5o zako ito vaistveno znamko v rdeče-črnem tisku .Sv. Leopold" In podpis „Filip Neuateln, Apotheke". Naie trgovsno sodni|sko zavarovane embalaže moraj > itiKti našo vrdko
Filipa Neuslelna lekarno
"P", snv; Leopoidu«
— Dona), Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rlhard SuSnik, lekarnar,
33 t in v veC drugih lekarnah.
papirne stroke so sprojme takoj.
Ponudbe na upravo „Slovenca" pod »Poštenost«.	los