Samoupravna organiziranost
HMEZADOV PREDLOG ORGANIZIRANJA SOZD AGROŽIVIL-STVA V CELJSKI REGIJI SO DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Članic sozd dobrina obravnavale in so nam bila
NJIHOVA STALISCA, Z IZJEMO DO KOVINOTEHNA-TEHNO-MERCATOR, PISMENO POSREDOVANA NA SEJI SVETA DIREKTORJEV SOZD DOBRINA 18. APRILA 1978.
PREDLOG JE BIL OBRAVNAVAN 14. MARCA 1978 NA SKUPNI SEJI SVETA ZKS IN KOORDINACIJSKEGA ODBORA OOS SOZD DOBRINA. TU JE BILO DOGOVORJEN O, DA NAJ BO RAZPRAVA TEMELJITA, ODGOVORI, STALIŠČA IN DODATNI PREDLOGI PA KONKRETNI.
Ugotavljamo, da so odgovori, ki so jih posredovali politični aktivi na nivoju DO — članic SOZD Dobrina, zelo splošni in dajejo le malo konkretnih odgovorov na predlog DO Hmezad. Večina DO smatra, da je njihova samoupravna organiziranost usklajena z zakonom o zdru-
ženem delu in da nimajo potreb po spremembah, ker so to uskladitev izvedle že v lanskem letu. Iz navedenega se več DO umika konkretni razpravi in zaključkom o Hmezadovem predlogu. Smatrajo pa, da je potrebno izvajati nadaljnje prilagajanje zakonu o združenem delu pri tistih članicah SOZD, ki niso organizirane po zahtevah navedenega zakona. To se prav gotovo nanaša na DO Hmezad in tega se prav dobro zavedamo, pa tudi zakonskega roka, ki se izteka v ^letošnjem decembru.
Nekatere članice (Center, Savinjski magazin) ugotavljajo, da bodoča samoupravna organiziranost Hmezada ne bi imela vpliva na dobro medsebojno sodelovanje, DO Savinjski magazin pa je tudi pismeno najavila svoj izstop iz SOZD Dobrina. DO Merx očita Hmezadu objavo predloga organiziranja SOZD agroživilstva v Hmeljarju, kar je zelo težko razumljivo* saj morajo biti združeni delavci in kmetje,
(Nadaljevanje na 2. strani)

mna ____ i_ihbhh_	_m__- s_¡mn
Pri Smiglovi Zidanici nad Grajsko vasjo se je 20. maja zbralo več tisoč ljudi na proslavi 49-Ietnice prve konference KP Slovenije. Slovesnosti je udeležilo tudi pet udeležencev prve konference. Govoril je sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. J
Samoupravna organiziranost
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki se bodo osebno izjavljali o bodoči samoupravni organiziranosti, vendar tekoče obveščeni o dogajanjih.
Ko odklanjajo predlog Hmezada, se večina članic sklicuje na sklepe in stališča 55. seje sekretariata MS ZKS Celje, ki 'je bila 1. decembra 1977. Tu je bilo nakazano, da v celjski regiji ni smotrno razvijati dveh SOZD agroživilstva, dan pa je bil močan poudarek funkcionalni povezanosti kot bistvenemu elementu združevanja dela in sredstev v duhu zakona o združenem delu. Teritorialni princip je zaradi danih razmer upoštevati racionalno, ne sme pa voditi k zapiranju v občinske meje. Ta izhodišča je naš predlog vseboval, žal pa so ga ostale članice SOZD Dobrina odklonile.
Nakazano stanje sta na skupni seji 4. maja 1978 obravnavala svet ZKS in koordinacijski odbor GOS SOZD Dobrina. Ugotovilo se je, da stališča in odgovori članic ter njihove opredelitve do predloga DO Hmezad niso dale željenih rezultatov, da izražajo ugotovitve o formalno pravni zadostitvi zakonu o združenem delu v pogledu samoupravne organiziranosti, ne doprinašajo pa ničesar k večji učinkovitosti in povezanosti v SOZD. Družbenopolitične organizacije Hmezada se zavezujejo za’ sprotno obveščanje sveta ZKS in koordinacijskega odbora OOS SOZD Dobrina o poteku samoupravne reorganizacije v Hmezadu izhajajoč iz ugotovitve, da se bo le-ta organiziral v SOZD agroživilstva, ki se ne bo zaprla v svoje dosedanje okvirje, temveč se širše povezovala navzven in stalno dograjevala. Enotni koncept razvoja v regiji, ki je dogovorjen, moramo bodoče nujno uresničevati. Zaradi tega moramo določiti skupne osnove bodočega planskega in poslovnega sodelovanja SOZD Dobrina in SOZD Hmezad na območju, ki ga pokrivata in navzven. Poslovodni organi obeh organizacij združenega dela so dolžni pripraviti predlog osnov bodočega sodelovanja.
Nujnost še tesnejšega sodelovanja članic SOZD Dobrina oziroma v bodoče članic SOZD Dobrina in SOZD Hmezad je očitna. Zakon o združenem delu daje več možnosti — od ustanovitve skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje do vključitve nekaterih bodočih DO, ki se bodo združevale v SOZD Hmezad, tudi v SOZD Dobrina in to za tiste zadeve, ki so jim v tej SOZD skupne.
Svet ZKS in izvršni odbor konference OOS Hmezada sta na seji,
11.	maja letos, obravnavala stališča članic SOZD Dobrina do našega predloga organiziranja SOZD agroživilstva in vprašanje samoupravne preobrazbe DO Hmezad. Na seji je bil sprejet sklep, da se da pobuda za takojšen pristop prilagajanju samoupravne organiziranosti zakonu o združenem delu — organiziranju TOZD in TZO, kjer so za to dani pogoji, združevanju le-teh v nove DO oziroma KZ in teh v SOZD Hmezad. Na seji je bil sprejet osnutek programa aktivnosti za prilagoditev samoupravne organiziranosti zakonu o združenem delu z obvezo, da družbenopolitične organizacije v TOZD s polno družbeno odgovornostjo pristopijo k njegovemu izvajanju.
Komisija delavskega' sveta Hmezada za uresničevanje zakona o združenem delu je 16. maja letos program, ki ga v nadaljevanju objavljamo, sprejela in določila postopke, roke in zadolžitve.
Prilagajanje zakonu o združenem delu ne sme dobiti samo formalno pravnega značaja, pač pa ga morajo pogojevati vsebinske spremembe — od organiziranja takih TOZD in TZO, ki bodo omogočale združenim delavcem in kmetom čim neposrednejše uveljavljanej njihovih pravic in dolžnosti, do povezovanja v DO in KZ ter SOZD na osnovi dohodkovne, reprodukcijske in tehnološke povezanosti TO in dejavnosti. Povezanost mora biti v bodoče čvrstejša, z večjo odgovornostjo do skupno sprejetih planskih obveznosti, določnejšimi dohodkovnimi odnosi in večjo medsebojno solidarnostjo.

PROGRAM
AKTIVNOSTI ZA PRILOGADITEV SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI DO HMEZAD ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU IN DOLOČITEV POSTOPKOV, ROKOV IN ZADOLŽITEV
UVOD
S programom prilagoditve samoupravne organiziranosti (statusne spremembe) TOZD in DO Hmezad ter uskladitve samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu z dne 6. junija 1977 Smo izvedli analizo in sprejeli program aktivnosti samoupravne organiziranosti za statusne spremembe in program aktivnosti za. uskladitev samoupravnih sporazumov in splošnih aktov v DO in TOZD’ z zakonom o združenem delu.
S programom smo določili tudi roke za izpolnitev posameznih nalog:
Izvedba programa statusnih sprememb in uskladitev nekaterih samoupravnih splošnih aktov je bila pogojena na odločitev o delni reorganizaciji SOZD Dobrina in na organiziranje SOZD agroživilstva v! celjski regiji. Ker ta predlog ni bil sprejet, je sprejeto stališče, da DO Hmezad oziroma njene tozd izvršijo svojo prilagoditev samoupravne organiziranosti z zakonom o združenem delu v skladu s 326. in 386. členom, t. j. da organizirajo nove tozd, kjer so zato. izpolnjeni pogoji (326. člen), da se: združijo v DO (2. odstavek 386. člena) in da se DO Hmezad organizira v SOZD (1. odstavek 386. člena).
AKTIVNOSTI ZA STATUSNE SPREMEMBE
Organiziranje novih TOZD
S programom od 6. 6. 1977 in s predlogom organiziranja SOZD agroživilstva je predlagano iz katerih tozd se organizirajo nove tozd in predlog za združitev v DO oziroma organiziranje enovitih DO.
Za organiziranje nove tozd je potrebno izvesti naslednje postopke:	- .
Pobudo za organiziranje nove TO, ki jo lahko podajo delavci TO, sindikat, družbeni pravobranilec samoupravljanja, skupščina DPS in drug z zakonom pooblaščen organ, naj obravnavajo DPO v TO in predlagajo delavskemu svetu, da skliče zbor delavcev tozd in oblikuje sklepe za organiziranje TO. Zbor se mora sklicati v roku 30 dni od dane pobude, da ocenijo, ali so podani pogoji, ki jih določa zakon za organiziranje TO. Pobuda za nove tozd naj vsebuje tudi predlog za združitev v DO in predlog za združitev DO v SOZD, o čemer tudi razpravljajo in sprejmejo stališče na zboru delavcev.
Na osnovi sklepa zbora delavcev, da so podani pogoji za organiziranje tozd, ki jih določa zakon (320. člen), razpiše delavski .svet TO referendum, na katerem delavci odločijo, da se organizira TO.
Sklep o organiziranju TO vsebuje zlasti:
—	navedbo dela TO, ki se organizira kot TOZD;
—	dejavnost (poslovni predmet), ki jo opravlja ta del TO;

• — ime osebe pooblaščene za predložitev vpisa predzaznambe sklepa'v sodnem registru o organiziranju TO.
Zapisnik DPO in zbora delavcev pa še lahko vsebuje naslednje sklepe:
—	ime in sedež TO,	j .
—	člana komisije za razdelitev premoženja,
—	eventualne roke za izvedbo ,
•—v. d. vodje tozd oziroma delavca, ki je zadolžen izvajati vse postopke Za izvedbo dokončnega konstituiranja tozd.
Referendum, se izvaja po določbah zakona o referendumu (Ürad-rti list SRS, št. 23/78);
Obrazci in navodila za izvedbo referenduma bodo poslani pozneje.	’ ¡Sl ■	1 fipfi p.,,	V
Po uspešno opravljenem referendumu, to ugotovi komisija za izvedbo referenduma, obvestilo pošlje vsem TO v DO, da se je organizirala nova TO in vpiše predzaznamba organiziranja TO v sodni register.
Vse TO v sestavi DO imajo pravico sprožiti spor v roku 30 dni glede obstoja pogojev za organiziranje TO.
(Predlog vpisa v sodni register izvrši strokovna služba DÓ na podlagi listin o opravljenem referendumu in listin, ki jih določa 25. člen uvedbe o vpisu v sodni register.)
V	30 dneh po dostavi.obvestil o organiziranju nove TO in vpisu predzaznambe v sodni register pa v tem roku ni bil sprožen spor glede obstoja pogojev za organiziranje nove TO (kar se mora vpisati v sodni register), pósteme sklep pravnomočen.
S tem pridobi novo organizirana TO pravno sposobnost za konstituiranje,	>
Pogoji:
—	sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev v TO,
—	sprejem statuta TO,
—	sprejem sporazuma o razdelitvi premoženja (332. in 333. člen zakona o združenem delu),;
—	sprejem drugih splošnih aktov,
—	izvedba volitev v organe upravljanja,
—	imenovanje poslovodnega organa
in tudi pravna sposobnost za odločanje na referendumu o združitvi v DO in SOZD.
Organizranje novih DO in SOZD
V	dosedanjih razpravah in izdelanih predlogih za reorganizacijo in statusne spremembe DO Hmezad in njenih tozd v »Osnovah za reorganizacijo delovne organizacije Hmezad v SOZD« z dne 20. 9. 1977 so bili podani predlogi za organiziranje novih TOZD, predlog za organiziranje novih DO in predlog, da se organizira SOZD Hmezad.
Vsaka TO na zboru obravnava analizo in predlog za združitev V DO in SOZD ter sprejme o tem stališče. Ta predlog in analizo bo pripravil EO.
Dejanska združitev v DO in SOZD Se'izvede s samoupravnim sporazumom o združitvi, ki se sprejme na referendumu.
Konstituiranje DO in SOZD je v tem (371. in 383. člen),
da se sklene samoupravni sporazum o združitvi v DO oziroma SOZD,
da se izvoli delavski svet, •	■
dase imenuje v. d. poslovodnega organa.
Za izvedbo postopka Ofgahiziranja DO in SOZD je potrebno, poleg analize oziroma elaborata, s katerim se utemeljuje smotrnost takšne združitve, pripraviti osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v DO in SOZD ter statute za javno razpravo.
Po javni razpreti pripravijo komisije predlog samoupravnega sporazuma in statutov, ki se sprejmejo na referendumu. J
POSTOPEK ZA ORGANIZIRANJE TOZD,
ZDRUŽITEV V DO IN SOZD
Pobudo Za organiziranje TO, združitev v DO in SOZD obravnavajo DPO m samoupravni organi in sprejmejo stališča, ki se posredujejo delavskemu svetu TOZD, da skliče zbor delavcev TO.
Zbor delavcev obravnava pobudo oziroma predlog za organiziranje TO, združitev v DO in SOZD im sprejme; o tem sklep.
- Na predlog sklepa zbora delavcev, da obstajajo pogoji za; organiziran j e TOZD, delavski svet TO razpiše referendum, na katerem odločijo delavci o organiziranju TO,
•O sklepu, sprejetem na referendumu o organiziranju TO, :se vpiše predzaznamba v sodnem registru in se dostavi vsem TO v DO, ki imajo pravico sprožiti Spor pri sodišču združenega dela, če, sniatrajo, da ni pogojev za organiziranje TO.
O	sprožitvi spora se vpiše zaznamba v sodni register.
Za-izvršitev konstituiranja TO, DO in SOZD se opravijo naslednje aktivnosti, ki šeTahko opravijo istočasno:
Za TOZD in enovite DO:
—	sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev v TO,
—	sprejem statuta,
fr sprejem samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti (razen za enovito DO) — se sprejme na zboru delavcev,
—	izvolitev organov upravljanja,
—	imenovanje v. d. poslovodnega organa.
Za DO in SOZD:
:fe-sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO in DO v SOZD,
—	sprejem statuta DO in SOZD,
—	izvolitev organov upravljanja, imenovanje v. d. poslovodnega organa.
Vsi osnutki sporazumov in statutov morajo biti predhodno v 15 do 30-dnevhi javni razpravi. Nato komisije ali delavski svet določijo predlog samoupravnih sporazumov in statutov, ki se lahko sprejmejo ha enem refiendumu.
Pred vpisom konstituiranja TO, DO in SOZD v sodni register se razpišejo iri; opravijo volitve v samoupravne organe, sc konstituirajo in imenujejo v. d. poslovodnega organa in sprejmejo sklepi o razpisu del in nalog poslovodnih organov ter imenujejo razpisne komisije.
Vpis konstituiranja TO, DO in SOZD se izpelje v skladu z zakonom o združenem delu ih uredbo o vpisih organizacij združenega dela in drugih subjektov v sodni register:
šele z vpišpm v sodni register oziroma z izdajo sklepa o vpisu lahko novo organizirane OZD začnejo s poslovanjem.
Vsi zapisniki sej in sklepi, ki jih sprejemajo ■ posamezni organi, pristojni za izvedbo reorganizacije, se obvezno dostavljajo komisiji za uresničevanje zakona o združenem delu na DO.
PROGRAM AKTIVNOSTI, ROKI IN ZADOLŽITVE
Aktivnost	Izvajalec	Rok	Opomba
Program aktivnosti prilagoditve samoupravne organiziranosti z zakonom o združenem delu.	Strokovna služba DO. Nosilec naloge: Savinek.	10. S. 1978	
Obravnava in sprejem programa.	Komisija za uresničevanje ZZD v DO Hmezad ih svet direktorjev TOZD.	16 5	Skliče predsednik komisije Ivan Poteko. Skliče glavni' direktor.
		1978 in 18. 5.	
		1978	
Obravnava pobude Za organiziranje nove TOZD, združitev v DO in SOZD in sprejem predloga sklepa (328. člen ZZD).	Družbenopolitične organizacije v TO in samoupravni organi v TO.	30. 5. 1978	Skličejo predsedniki organizacij iti direktor TO.
Priprava predloga za organiziranje novih TO, organiziranje DO~in: SOZD Hmezad.	EOo DO in strokovne službe TO; 25. 5. nosilec Jože Cetina in direktorji TO. 1978		Izvajalci se konsultirajo za izdelavo osnutka SS o združitvi g DO ž drie 26. 8. 1977.
Sklic zbora delavcev ža obravnavo pobude Za organiziranje TO, združitev v DO in SOZD in sprejem tega' sklepa.	Delavski svet in direktor TO.	10. 6. 1978 ,	Osnutek — obrazec zapisnika o delu zbora in obrazec za sklep pripravi strokovna služba DO, vsi Zapisniki se dostavijo DO.
Razpis in izvedba referenduma za organiziranje TO.	Delavski sveti tistih TO, kjer so na zborih ugotovili, da so pogoji za organiziranje nove TO in komisije za izvedbo referenduma.	12. 6. 1978 in 30. 6. 1978	Obrazce in navodila za izvedbo referenduma pripravi strokovna služba DO.
Vpis predzaznambe sklepa o organiziranju TO v sodnem registru in obvestilo vseh TO v DO o organiziranju novih TO.	Strokovna služba DO in Osem pooblaščeni delavci DO, dni po -ki ga določijo TO. referendumu oziroma do 8. 7.1978		TO oziroma komisije za izvedbo referenduma mora v 48 urah po končanem referendumu dostaviti zapisnik na DO.
Sprožitev spora, da hi pogojev za organiziranje novih TO; o tem se vpiše zaznamba v sodnem registru.’ - \ -	TOZD, ki meni, da ni pogojev za nove TOZD.	V roku 30 dni, ko sprejme obvestilo.	Direktor TO posreduje to obrazložitev in sklep organom prizadete TO in DO, da vpiše zaznambo spora v sodnem registru.
Imenovanje, komisije za razporeditev sred- J števp pravic in obveznosti med novo organiziranimi TO in pripravo tega' sporazuma.	Člane komisije predlaga poslovodni 30. 9. organ dosedanje TO v sporazumu 1978 z delavci, ki organizirajo novo TO.		člane komisije lahko imenujejo že na zborih, ko se odloča o organiziranju nove TO. Strokovne službe TO in DO pa morajo predlagati predlog sporazuma o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti. Sprejme sc na zboru delavcev TO.
izdelava osnutka ih predloga ŠS o združitvi dela delavcev v .TO in v enovite DO in organiziranje razprave.	Strokovna služba DO — nosilec nalog Slavko Košenina. Razpravo v novi TO organizira delavec, ki je odgovoren za izvedbo konstituiranja.. |	30. 8. 1978	Izvajalci se konsultirajo s komisijo za izdelavo tega sporazuma z dne 28. 6. 1977. Nova TO lahko imenuje tudi svojo komisijo.
Aktivnost	Izvajalec	Rok	Opomba
Izdelava osnutka in predloga statuta TO in enovite DO ter organiziranje razprave.	Strokovna služba DO — nosilec naloge: Savinek. Razpravo v TO organizira delavec, ki je odgovoren za izvedbo konstituiranja.	30. 8. 1978	Izvajalci se konsultirajo s komisijo za izdelavo statuta z dne 26. 6, 1977. Nove statute sprejmejo tudi vse TOZD, ki ne pretrpijo statusnih sprememb, ampak jih morajo uskladiti z ZZD. TO naj imenujejo tudi svojo komisijo za statut.
Izdelava osnutka in predloga S S o združitvi v DO in statuta DO ter organiziranje razprave.	Strokovna služba DO — nosilec naloge: Savinek in Košenina s sodelavci EOo. Razpravo organizira delavec, ki je orgovoren za izvedbo konstituiranja v DO.	30. 8. 1978	Izvajalci se konsultirajo s komisijo, ki jo imenuje TO, ki se predvidevajo združitvi v novo DO.
Izdelava osnutka in predloga SS o združitvi v SOZD Hmezad in statuta SOZD ter organiziranje razprave.	Strokovna služba DO — nosilec naloge: Savinek in Košenina s sodelavci EOo. Razprava se organizira istočasno kot za akte TO in DO. Razprave vodijo delavci DO.	30. 8.	Izvajalci se konsultirajo s komisijo za izdelavo osnutka SS o združitvi v DO z dne 26. 8. 1977.
Izvedba javne razprave o osnutkih SS in statutov za TO, DO in SOZD.	Vodstvo TO in izvršni odbor September OOS. 1978		Predlogi in pripombe se takoj po razpravi posredujejo komisijam za izdelavo končnega predloga.
Razpis in izvedba referenduma za sprejem vseh samoupravnih sporazumov in statutov v TO, za združitev v DO in SOZD.	Razpis referenduma opravijo s sklepom DS TO in DO in imenujejo komisije. Odgovorni: direktorji TO, DO oziroma sekretarji.	Razpis do 15. 9. 1978. Izvedba do 15. 10. 1978.	Navodila in obrazce za izvedbo referenduma pripravi strokovna služba DO, zapisnike dostaviti komisiji v 48 urah.
Razpis in izvedba volitev v organe upravljanja v novih TO, v novih DO s TO in SOZD.	Razpis opravi komisija za uresničevanje zakona o združenem delu.	Razpis do 30. 10. 1978. Izvedba do 25. 11. 1978.	Navodila in obrazce za izvedbo volitev pripravi strokovna služba DO. Enovite DO, ki se organizirajo iz sedanjih TO, ne volijo novega DS, volijo le delegate v DS SOZD.
Sklic prvih sej novoizvoljenih DS, konstituiranje in imenovanje v. d. poslovodnih organov.	Volilna komisija in komisija za uresničevanje zakona o združenem delu.	5. 12. 1978	Sklepe o imenovanju v. d. poslovodnih organov dostaviti DO v roku 48 ur.
Pridobitev odločbe, da so izpolnjeni pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu (412. člen ZZD) za vse novo organizirane TO, za enovite DO in TO, ki ne pretrpijo statusnih sprememb pa če so spremenile svojo dejavnost, kar se uredi v statutu.	Poslovodni organi v sodelo- Že v času vanju strokovne službe DO. izdelave statuta.		
Vpis konstituiranja DO in SOZD.	Strokovna služba DO v sodelovanju s poslovodnimi organi TO in DO.	20. 12. 1978	
OSTALE NALOGE Poslovodni organi TO so odgovorni, da- se izvajajo vse aktivnosti in postopki po tem programu za uspešno izvedbo reorganizacije za organiziranje novih DO, njihovo konstituiranje in vpis v sodni register. Poslovodni organ delovne organizacije je odgovoren za izvedbo vseh aktivnosti in po-	stopkov za uspešno reorganizacijo DO Hmezad v SOZD Hmezad. V vseh TOZD, kjer še to ni opravljeno, se imenujejo komisije za uresničevanje zakona o združenem delu, v katerih naj bodo predstavniki samoupravnih organov, DPO in predstavniki iz posameznih delov TOZD, iz katere se bo predvidoma organizirala nova TOZD. Za organiziranje zadruge in TZO znotraj za-		druge, se aktivnosti in postopki prilagodijo posebnim predpisom, ki urejajo to področje (ZZD, čl. 275 do 300 in predlog zakona o združevanju kmetov). S predlogom programa organiziranosti DO in SOZD se pripravi tudi predlog organiziranja skupnih služb v DO in SOZD. Komisija za izvajanje zakona je pristojna, da sprejema stališča glede organiziranosti.
			
I irg^srs4- M i s
Ir ‘
■L
mšmrn
mm
mgmm
m M B
",2j- : v	* ■'■ "
1 I 1 I
WX§
Vzrejni center za telice na Žovneku je že v končni fazi.
Razpis
HMEZAD, TOZD MEŠALNICA KRMIL ŽALEC, Vrečarjeva 13, razpisuje naslednja dela in naloge:
1.	Obratni vzdrževalec strojev
2.	Obratni elektrikar
KV ključavničar z
Pogoji: Pod 1. nekaj let prakse
Pod 2. — KV elektrikar za jaki tok, 2. leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni.
Delo je za nedoločen čas. OD po pravilniku. Stanovanj ni. Prednost zaposlitve imajo delavci z odsluženim rokom v JLA.
Razpis velja do zasedbe.
OB PROSLAVI 40-LETNICE KONFERENCE V ŠMIGLOVI ZIDANICI
ZGODOVINSKO POROČILO 1. KONFERENCE KPS 17. APRILA 1938
»Fašistična Italija in do zob oborožena Hitlerjeva Nemčija sta sklenili zvezo in se grozeče pripravljata v novi svetovni vojni zemljevid sveta prikrojiti tako, kot naj bi to ustrezalo italijanskim in nemškim osvajalskim interesom. Pri tem preti v prvi vrsti majhnim narodom in šibkejšim državam nevarnost, da si jih fašistične države podvržejo ali pa uničijo. Ti fašistični razbojniki bodo izkoristili prvo priliko, da bodo začeli vojno v srednji ali pa v vzhodni Evropi. Kdo bo prvi na vrsti, je težko reči, ali to so lahko Avstrija, Češkoslovaška ali kakšna druga dežela. Če bi bila v Jugoslaviji na oblasti ljudska vlada, bi ta lahko, opirajoč se na pripravljenost svojih zadovoljnih, svobodnih in enakopravnih narodov, a v zvezi z demokratičnimi državami, bila sposobna obvarovati svobodo in neodvisnost.«
Navedene misli je“ v članku Kako dolgo še tako? objavil v Proleterju, glasilu KPJ, v številki januar—februar 1938, Ivan Krndelj, tedaj ožji sodelavec tovariša Tita v Parizu. Nad Evropo so se vse bolj kopičili oblaki fašistične agresije, protiljudska vlada Stojadi-novič-Korošec pa je z režimom nacionalnega zatiranja, zoževanja demokratskih svoboščin in vse bolj očitnega paktiranja s silami Osi gnala Jugoslavijo v propast. Kako dolgo še tako? je vpraševal pisec članka — ali ni že skrajni čas, da strnejo svoje vrste v boju proti Stojadinovičevi vladi tudi vsi tisti, ki še omahujejo in naivno čakajo, da bo ta vlada sama od sebe dala narodom svobodo in se prostovoljno odrekla oblasti?
Že leta nazaj, zlasti od IV. državne konference decembra 1934 in od splitskega plenuma aprila 1935, je KPJ opozarjala na nevarnost fašizma; to je storila tudi zdaj, ko je hitlerjevska zver že stegovala svoje kremplje, da si prigrabi prvo žrtev v srednji Evropi, Avstrijo.
Proč z grobarji slovenskega naroda
V isti številki Proleterja se je s člankom »Proč z grobokopi slovenskega naroda« oglasil tudi Edvard Kardelj. Podobno kot slabo leto dni prej v Manifestu na ustanovnem kongresu KPS, je vnovič, enako prizadeto, spregovoril o nevarnosti, ki je grozila slovenskemu narodu od njegovih zunanjih in notranjih sovražnikov. O raznarodovalnih nakanah nemškega fašizma je zapisal: »Vse-nemški nacionalizem je slovenski narod zmerom pojmoval kot nepotrebno spotiko pri njegovem imperialističnem prodiranju proti Adriji. Spotiko, ki se mora odstraniti, naro-dič, ki se mora iztrebiti... Hitlerjev nacionalsocializem je stari program vsenemškega nacionalizma osvežil z novimi idejami rasizma in ga sistematiziral z novimi metodami fašizma'. Vse, kar se tiče imperialističnih ciljev velekapitalistične gospode, je ostalo pri starem in o tem v hitlerizmu ni prav nobenega misterija. Hitlerjev programistični »Mein Kampf«, evangelij nacionalsocializma, tukaj ne dopušča nobenega dvoma, najmanj pa za slovenski narod, ki mu je manjvreden, suženjski in katerega zgodovinska usoda naj bi bila, da ostane hlapec nemškega rasističnega nadčloveka. Da to niso zgolj fraze, nam priča delovanje hitlerjevcev na Koroškem, kjer so vedno v prvih vrstah pri zatiranju slovenske manjšine. Da to nikakor niso fraze, nam še bolj zgovorno dokazuje delovanje hitlerjevskih podtalnih organizacij, rovarjenje Hitlerjevih kapitalističnih agentov, v sami Sloveniji.«
Krndeljev članek v Proleterju je v celoti živo ter prepričljivo posegel v neposredno dogajanje tistega časa, razkrinkujoč vlogo voditeljev slovenske. JRZ z dr. Korošcem na čelu in celotnega vladnega tabora o njegovem kapitulantskem odnosu do prodiranja
fašizma. Navedel je primere, kako je režim razbijal prizadevanja narodnoobrambnih organizacij, da bi zavrle vpliv nacistične propagande, kako je, večino, kot državi nevarna in škodljiva bila prepovedana brošura »Hit-lerjevci v Sloveniji«, opisal je ravnanje raznih kapitalističnih podjetij v Sloveniji kot agentov hitlerizma, njihovo uvajanje fašističnih obratnih sistemov, razbijanje strokovnih organizacij in zaupniškega sistema ter teptanje pravic, ki si jih je delavstvo priborilo z dolgim bojem.
Oba članka, ki smo ju navedli, sta bila napisana na večer pred zgodovinskimi dogodki, ki so v marčnih dneh leta 1938 dosegli svoj vrh v nasilni pripojitvi Avstrije k Hitlerjevemu Tretjemu rajhu. Napovedi, izražene v Krndeljevem članku, so se tragično uresničevale in ves oris narodnopolitičnega položaja slovenskega naroda, kakor ga je v podrobnostih predstavil Edvard Kardelj, je ob soseščini Jugoslavije s Tretjim rajhom dobil nove, osupljivo pošastne razsežnosti. Nadvse zanimivo pa je,'da je oba članka danes mogoče brati kot uvod k razpravi in k sklepom I. konference KPS, 17. aprila 1938 v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo.
Partija organizira odpor zoper fašistično propagando
Osrednje vprašanje, obravnavano na tej konferenci, je bilo, kako organizirati odpor proti okrepljeni fašistični propagandi v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. Odgovor na to vprašanje je konferenca izoblikovala v sklepih, ki so nakazali najrazličnejše oblike boja proti hitlerizmu, v celoti pa so bili podrejeni temeljni ugotovitvi, da je svobodna, demokratična Jugoslavija, zgrajena na enakopravnosti vseh narodov in na blagostanju in zadovoljstvu delovnega ljudstva, edina oblika države, v okviru katere Slovenci in drugi narodi v Jugoslaviji lahko iščejo zatočišče in zaščito pred hitlerizmom. Boj za takšno državo je torej pomenil najučinkovitejši boj proti hitlerizmu; ob svobodni, demokratični Jugoslaviji bi se nemočno razbijali valovi fašistične propagande. »Za to svobodno Jugoslavijo more slovenski narod iti v borbo sku-kaj s hrvaškimi, srbskimi in z drugimi narodi Jugoslavije.«
Te ugotovitve so dejansko zaobsežene že v Krndeljevem članku v Proleterju.
Ko v teh dneh slavimo štirideseto obletnico I. konference KPS, se vračamo k temu mejniku slovenske nacionalne usode predvsem zato, da bi prisluhnili zgodovinskemu sporočilu o revolucionarnem boju slovenskih komunistov in njihovi zvestobi slovenskemu narodu. Ko razmišljamo o dogajanju tistega časa, si je treba predvsem priklicati v zavest dejstvo, da sestanek slovenskih komunistov v Šmiglovi zidanici, ki mu je prisostvoval tudi tovariš Tito, ni bil naključno dejanje, čeprav so ga neposredno izzvali dogodki v zvezi s priključitvijo Avstrije Tretjemu rajhu, temveč je člen v verigi dolgotrajnega boja slovenskih komunistov za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega naroda. Predvsem pa je potrditev programatične zasnove Manifesta ustanovnega kongresa KPS.
Udeleženci konference v Šmiglovi zidanici
V težkih razmerah ilegalnega delovanja se je zbralo na konferenci 21 delegatov partijskih organizacij iz . vseh krajev Slovenije. Zanesljivo je ugotovljeno, da so poleg tovariša Tita prisostvovali konferenci še Edvard Kardelj, Pepca Maček, Franc Leskošek, Andrej Stegnar, Branko Babič, Slavko Šlander, Vili Vresk, Lojze Hohkraut, Jože Umek, Franc Farčnik, Kazimir Koželj, Stane Žagar,
Oskar Kovačič, Boris Kraigher, Miloš Zidanšek in Ignac Voljč, verjetno pa še Franc Vrunč, Ali Kardoš, Tone Tomšič, Jože Lacko in Ignac Tratar, čeprav se v raznih podatkih in domnevah pojavljajo tudi imena DUŠAMA Kraigherja, Mirka Bagerja in Rudija Zupanca. V sklepih, sprejetih na konferenci, je uvodoma poudarjeno, da je bila konferenca sklicana zato, »da razmotri novi položajev katerem se nahajamo Slovenci po Anschlussu, in naloge, ki stoje pred KSS (Komunistično stranko Slovenije) in vsem slovenskim narodom v tem trenutku«.
Razprava in sklepi
Razprava na konferenci je nedvomno obravnavala vlogo hitlerizma v Sloveniji in položaj slovenskega naroda po Anschlussu, zlasti silni val hitlerjevske propagande, ki se je razlil, brž ko so zaplapolale zastave s kljukastim križem na Karavankah vzdolž meje razširjene Nemčije z Jugoslavijo ob slovenskem ozemlju. Močan poudarek pa je dala razprava na konferenci tudi oceni delovanja slovenskih komunistov v letu dni po ustanovnem kongresu, ugotavljajoč, da so bili doseženi pomembni uspehi prav v izvajanju politične smeri, ki jo je ustanovni kongres začrtal, čeprav sta pri tem prišla zdaj zaviralno do izraza tudi ozkost in sektaštvo.
Iz sklepov konference seveda ni razvidno, v kolikšni meri je bilo v ospredju obravnavanje frakcionaškega delovanja Petka Miletiča in njegovih pristašev na robiji, zlasti v Sremski Mitroviči, in vpliv tega delovanja, ki se je skušalo uveljavljati tudi zunaj kaznilnice v vrstah jugoslovanskih komunistov.
Spomini in razmišljanja
Nasploh je podatkov o organizaciji; poteku in vsebini konference kar precej. Tu so pričevanja nekaterih udeležencev konference; med njimi zlasti izčrpni prikaz Andreja Stegnarja, tu je vrsta Titovih poročil, ki so bila deloma napisana neposredno po konferenci konec aprila in v maju 1938, deloma jeseni ob njegovem bivanju v Moskvi. Pri uporabi virov, ki osvetljujejo I. konferenco KPS, seveda nikakor ne moremo mimo krajšega poročila, ki ga je julija 1938 o njej priobčilo ilegalno glasilo KPS v Obzorniku Delavske politike, in seveda ne mimo sklepov, sprejetih. na konferenci, ki so bili natisnjeni prav tako ilegalno in v tem času razširjeni med. slovenskim partijskim članstvom.
Povojne zgodovinske raziskave so osvetlile še mnoge podrobnosti o organizaciji konference, o naporih narodnega heroja Slavka Šlandra in njegovih tovarišev iz preboldske partijske organizacije, da so konferenco pripravili in zagotovili tudi njen nemoten potek.
Ob vseh podatkih, ki so o konferenci na voljo, le ne moremo v celoti ovrednotiti njenega pomena, če si ne predočimo najširšega sprepleta zgodovinskih dogodkov tega obdob-. ja, ki so seveda tudi odmevali v razpravi na konferenci, zlasti, kot se spominja Andrej Stegnar, v obširnem, pet ur trajajočem Titovem poročilu.
Predvsem si je potrebno priklicati v spomin, da je na vsebinsko zasnovo in celotno usmeritev delovanja jugoslovanskih komunistov v tistem času vplival razglas »Za mir, neodvisnost in svobodo«, ki ga je sestavil Tito sredi marca 1938 v Parizu, v njem jedrnato napovedujoč njegove nadaljnje agresivne namene ter pozval jugoslovanske komuniste
V.	boj za obrambo miru, zoper vpliv delovanja fašističnih eksponentov v Jugoslaviji, za zrušenje protiljudske Stojadinovičeve vlade, za ustanovitev vlade narodne sloge in obrambe ter za zvezo s Češkoslovaško, Francijo in Sovjetsko zvezo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
{Nadaljevanje s 5. strani)
Pri tem nikakor ne smemo pozabiti, da je potekala I. konferenca KPS v obdobju naj-odločilnejših dogodkov v zgodovini KPJ, ko se je Tito, ne da bi čakal na odločitev Kominterne, konec marca 1938 odločil vrniti v domovino in ustanoviti začasno vodstvo KPJ. Na tej konferenci v šmiglovi zidanici je pravzaprav bila v vsem obsegu izrečena zaupnica takšnemu Titovemu ravnanju, zlasti njegovim prizadevanjem, da bi pred pomembnimi dogodki, ki so se napovedovali v notranjepolitičnem življenju Jugoslavije, med drugim pred parlamentarnimi volitvami, ki so bile pred durmi, jugoslovanski komunisti še bolj okrepili svoj boj za enotnost Partije in za njeno avantgardno proletarsko usmeritev jugoslovanskih narodov, odgovorno tudi za usodo drugih delovnih slojev."
Ko se danes iz razdalje štirih desetletij vračamo k dogajanju v tistem času in skušamo v teku zgodovine razločiti bistvene poteze tistih družbenih procesov, ki so se na zunaj kazali v hlastno se prehitevajočih dogodkih na domači in mednarodni sceni, moramo s spoštovanjem ugotavljati, kako pronicljivo so slovenski komunisti na sestanku v šmiglovi zidanici ocenili položaj Slovencev po Anschlussu, tako v domačih kakor v mednarodnih relacijah, upoštevajoč usodo slovenskega narodnega ozemlja kot celote-
Ob koncu tega našega razmišljanja o zgodovinskem sporočilu I. konference KPS, se velja pomuditi še ob neki značilnosti, ki jo razodevajo sklepi, sprejeti na konferenci. Čeprav izražajo veliko zaskrbljenost za usodo slovenskega naroda, vseskozi poudarjajoč, da je obstoj slovenskega naroda postavljen na kocko, v svoji celotni zasnovi vendar razodevajo veliko samozavest in izreden revolucionarni optimizem; predvsem pa zaupanje v ljudske množice. To isto zaupanje pa je pravzaprav že mesece prej, v začetku usodnega leta 1938, tako značilno izrazil Edvard Kardelj v Proletarju, ko je v svojem članku Proč z grdbokopi slovenskega naroda, zapisal: »Mi, slovenski komunisti, z našo Komunistično stranko Slovenije verujemo v bodočnost slovenskega naroda, v njegovo poštenost, v njegovo življenjsko silo. Mi verujemo, da bo naše slovensko delovno ljudstvo znalo ohraniti to, kar si je znal ohraniti slovenski tlačan v teku stoletij črne pozabijenosti.«
V tem zaupanju slovenskih komunistov v moči svojega ljudstva pa se je ob celotnem poteku I. konference KPS že napovedovala njihova odločilna vloga v Jetih 1941—1945 v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskega naroda.
France FILIPIČ
(Po komunistu)
RllMi
Cesti so obiskovalci Koroške. Sredi maja je. obiskalo mejnike Slovanstva okrog sto članov hortikulturnega društva Polzela. Na fotografiji: Polzelani ob vojvodskem stolu na Gosposvetskem polju.
RAVNIN ÏPiïriiS
mm
Mentorski honorar (čl. 189) znaša 480 din mesečno.
*
Sejnina za kmete — kooperante v organih upravljanja znaša 150 din. Sejnina za sodelovanje na sejah izven rednega delovnega časa znaša za delavce 120 din.
Kmetom — kooperantom se povrnejo stroški prevoza v višini javnega prometnega sredstva oz. kilometrina.
*
Nagrade študentom na praksi (čl. 118) znašajo:
E DS DO	HMEZAD
za srednje šole:	
I.	letnik II.	letnik III.	letnik	1.200 din 1.400 din 1.800 din
za višje in visoke šole: I.	letnik II.	letnik III.	letnik *	2.000 din 2.200 din 2.500 din
Nagrade ob delovnih jubilejih (čl. 143) znašajo za leto 1978 —	za 10 let 2.700 din neto —	za 20 let 4.100 din neto —	za 30 let 5.400 din neto	
j*

Ta sklep velja takoj, uporabljamo pa ga od 1. 4. 1978 dalje, razen za prejemke iz skla- ' da skupne porabe (odpravnine), ko veljajo zneski od 1. 1. 1978 dalje.
TOZD priporoča DS, da na osnovi določil pravilnika o delitvi OD in skupni porabi .(v nadaljnjem besedilu: pravilnik) v .TOZD in sporazuma kmetijske dejavnosti. SRS, določi«-jo:
1.	DODATKE a) za podaljšano, nočno in nedeljsko delo kot določa čl. pravilnika, b) dodatek za deljen delovni čas.
2.	PREJEMKE iz materialnih stroškov
a)	Stroški za enkratno prenočevanje se priznajo po predloženem računu, toda največ» do 250 din. Ce delavec računa ne predloži, se mu prizna nočnina 100 din.
b)	Cela dnevnica je 205 din,. polovična, dnevnica 136 din in znižana dnevnica 100 din..
c)	Kilometrina za osebni avto znaša 3,10 din za prevoženi kilometer, za motorno kolo , 0,80 din in moped 0,60 din,
d)	Delavcu, ki je v rednem delovnem razmerju, se povrnejo stroški prevoza na delo y tolikšnem znesku, da delavec sam krije najmanj 46 din mesečno, kjer, ni javnih, prevoz«, nih sredstev, se povrne največ 0,80 din za. prevoženi kilometer,, če uporablja délayée za prevoz osebni avto..
e)	Povračilo stroškov za ločeno življenje. • je 1.800 dm mesečno.
3. IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA
a)	Nagrade učencev poklicnih šol znašajo
za I. .letnik	,	920	din
za II. letnik	1.200	din.
za lit. jetnik	1.400	din
b)	Regres za prehrano med delom je 352 din mesečno, oziroma 16 din na delovni dan. .
*
V	skladu z 12. in 52. členom samoupravnega sporazuma o združitvi, daje delavski svet DO soglasje TOZD Hmezad export-import k sklenitvi zastopniške in konsignacijske pogodbe s holandsko firmo B. V. Debekaussen AMBTJJ iz Maastrichta.
V	grupacijo prehrambene industrije se za delegata, imenuje..tov. MEŽNAR Franc, mag., oec., pomočnik glavnega direktorja za komercialne zadeve. .
V	grupacijo proizvajalcev motornih in žel, vozil, kmetijske mehanizacije ter sredstev za opremo, za integralni transport, se za delegata imenuje tov. DEBELAK Ivan, direktor TOZD* Notranja- trgovina.
* :
DS sprejme samoupravni sporazum o financiranju priprav splošne ljudske obrambe v občini Crikvenica. Prispevek se plača, v vi« šini 0,70 % od dohodka, ustvarjenega v počitniškem domu v jCrikvenici.
*
Za vpis zunanjetrgovinske dejavnosti po novem zakonu, o .prometu blaga in storitev; s tujino (Ur. list SFRJ, št. 15/77) in odloku o minimalni izobrazbi in drugih pogojih, ki jih morajo imeti delavci za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti, je tov. SavineK predlagal DS, da sprejme pravilnik o delili in nalogah za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa ter o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci.
*
Delavski svet DO je dal soglasje k najetju kredita TOZD Kooperacija za preusmeritev 22 kmetij, 4 strojnih skupnosti m 1 hlevske skupnosti na področju občine Žalec V predračunski vrednosti 8,539.587,78 din.
Lastna udeležba kmetov znaša:
v denarju v materialu
Ostali viri: kredit LB — Celje kredit KŽRS kredit HKS
1,342.925,10 dihi 2,136.507,21 dih
3,438.617,61 dih 553.876,56 dih 1,067.661,30 dih
Slabo in hladno vreme v maju je močno zavrlo rast hmelja in košnjo. Bujne trave so polegle. Ječmen in pšenica šta bujna in poljedelci že pripravljajo kombajne.
DELEGATI
1.	HRIBERNIK Stane, mehanik v DE I., KŽ
2.	KRIŽANEC Franc, traktorist v DE II., KŽ
3.	MANDELC Jože, vodja PPE Zalog, KŽ
4.	MAROVT Jože, gl. tehnolog v DE Gov.,
1	KŽ
5.	VYBIHAL Rozina, analitik, KŽ
6.	BOKALIČ Franc, vodja plantaže Skrbnik, KS
: 7. KOVAČIČ Jože, upravnik ZE Kozje, KS
8.	POČIVALŠEK Ciril, kmet-kooperant, KS
9.	ŽOGAN Ivan, kmet,kooperant, KS
10.	VRHOVNIK Miha, traktorist, KR
11.	GOBEC Branko, vodja komerciale, KIB
12.	KIRN Darko, vodja DE Mlekarna, KIB
13.	TOMŠIČ Rude, kmet-kooperant, KIB
14.	TERGIAV Jože, KV sadjar, SM
15.	MEDVED Jože, komercialist, VR
16.	LESJAK Milan, kmet-kopperant, KO
17.	SATLER Alojz, kmet-kooperant, KO
18.	HROPOT Maks, kmet,kooperant, KO
19.	DIMEČ Jože, kmet-kooperant, KO . 20. KRALJ Vlado, tehnolog, KO
21.	GMAJNER Ana, analitik II, ME
22.	GOLIČNIK Ivan, glavni tehnolog, ME
23.	ŽNIDAREC Alojz, komercialist II, ME
24.	GRABNAR LUDVIK, vodja nabave, ME -25. PETKOVIČ Zvonko, tehničar, ME
26.	DERČA Franc, sekretar, ML
27.	LESJAK Danica, analitik, ML
28.	ZAGODE Jože, vodja briketirnice, HM
29.	ZMRZLAK Karel, mešalec, MK
30.	CETINA Bernarda, analitik, ST
31.	LEBAN Vida, blagajnik, GS
32.	LUPŠE Vili, vodja strežbe, GS
33.	STRMŠEK Karel, komercialist, ZH
34.	BRIŠNIK Ivan, računovodja, NT
35.	LOVRENČIČ Janez, sam. komercialist, NT
36.	ŽAGAR Stanko, vodja HiP, Skupne službe NAMESTNIKI:
1.	TOVORNIK Viktor, KV sadjar, SM
2.	ŽUNTAR Franc, parkov, vrtnar, VR
3.	REHAR Jože, mehanik-šofer, HM
4.	BALIš Stanko, predmešalec, MK
5.	KAINZ Peter, vodja PE Kovinarstvo, ST
6.	VRHOVŠEK Miha, strojnik, ZH
7.	GROBLER Marjetka, programer, Skupne službe
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE —
DELEGATI
1.	KOVAČ Milica, hmeljar v DE II, KŽ
2.	NARAT Anton, komercialist, KŠ
3..	ČERČE Silva, analitik, KR
4.	ŠKRAPIN Franc, vodja mehari. delav., KIB
5.	LEBAR Franc, traktorist, SM
6.	TOPLAK Vinko, vodja obrač. enote, VR
7.	COKAN Vinko, kmet-kooperant, KO
8.	KOŠAR Marija, vodja predelave, ME
9.	KOLAR Jože, vodja strojnega parka, ML
10.	ČREMOŽNIK Vinko, skladiščnik, HM
11.	KLAMPFER Jože, skladiščnik, MK
12.	VAŠL Franc, vodja priprave déla, ST
13.	FISTER Dragica, likvidator, GS
14.	VRHOVŠEK Miha, strojnik, ZH
15.	LUBEJ Vinko, kontrolor-inštruktor, NT
16.	KOŠENINA Slavko, dipl. pravnik, Skupne službe
Predsednik delavskega sveta DO Hmezad je tovariš KRALJ Vlado, ing. agr; tehnolog za rastlinsko proizvodnjo v tozd Kooperacija, njegov namestnik pa tovariš GRABNAR Ludvik, ing. agr., vodja nabave v tozd Mesnine.
DELEGATI UO HRANILNICE IN POSOJILNICE IN NJIHOVI NAMESTNIKI
a)	Delegati
1.	KODRE Franc, Braslovče
2.	STRENČAN Jurij, Celje
3.	VERDNIK Albinca, Gotovlje
4.	CETINA Andrej, Šempeter
5.	KOSEC Jože, Polzela
6.	STRENČAN Viki, Petrovče
7.	SOPOTNIK Franc, Prebold
8.	PODBREGAR Stanko, Tabor
9.	LUKMAN Lojze, Trnava
10.	ŽEROVNIK Ivan, Vojnik
11.	OREHOVEC Lovrenc, Vransko
12.	ŽOGAN Ivan, Šmarje
13.	JAKOPINA Jožica, Rog, Slatina
14.	ANDERLIČ Alojz, Imeno
15.	OMERZA Ivan, Bistrica ob Sotli
16.	ČOKL Alojz, Pristava
17.	JAZBEC Ivan, Kozje
18.	PRIMC Miha, Ilirska Bistrica
19.	VEZOVNIK Oto, Radlje
20.	CVIKL Marija, Mesnine
21.	LOVRENČIČ Milka, Mlekarna
22.	VREČAR Marica, Vrtnarstvo
23.	PIŠEK Ivan, Mirosan
24.	BRIŠNIK Ivan, Notranja trgovina
25.	CEDE Anica, Gostinstvo
26.	LEŠNIK Alenka, Kmetijstvo Žalec .27. HRIBERNIK Bernarda, Strojna 28. GOSAK Iva, Hmezad
29; KAMPUŠ Slavka, Inštitut 30. ŠKAFAR Polde, Skupne službe
jjraçtr;
b)	NAMESTNIKI DELEGATOV
1.	Serdoner Franc, Braslovče .
2.	Cerčnik Jože, Celje
3.	Antloga Franc, Gotovlje
4.	Simončič Anica, Šempeter
5.	Unbreht Rafko, Polzela
6.	Pintar Slavko, Petrovče
7.	Potočnik Franc, Prebold
8.	Jesenik Danilo, Tabor
9.	Turk Franc, Trnava
10.	Orlič Betka, Vojnik
11.	'Pečovnik Jože, Vransko
12.	Potisk Jože, Šmarje
13.	Tkalec Rudi, Rog. Slatina
14.	Juraja Ivan, Imeno
15.	Ulčnik Ivan, Bistrica ob Sotli
16.	čoki Janez, Pristava
17.	Lesnika Anton, Kozje
18.	Nadoh Emil, Ilirska Bistrica
19.	Brglez Josip, Radlje
20.	Serca Sonja, Mesnine
21.	Lesjak Danica, Mlekarna
22.	Vrečar Rezka, Vrtnarstvo
23.	Napotnik Tina, Sadjarstvo Mirosan
24.	Bastl Fanika, Notranja trgovina '25. Perčič Silva, Gostinstvo
26.	Breznik Ivan, Kmetijstvo Žalec
27.	Gerčar Antonija, Strojna
28.	Rezar Biba, Hmezad
29.	Verdel Marija, Inštitut
30.	Beričič F rane,. Kooperacij a
Komisija za delitveni sistem in vrednotenje* dela:
.1.-CETINA Nada, analitik tozd Strojna,* predsednik
2.	GROBLER Marjetka, analitik, DSSS, tajnik
3.	DELAKORDA Rozina, analitik, Kmetijstvo
Žalec	’ : ■
4.	POLC Jelka, računovodja, tozd Kooperaci-' Ja
; 5. KOTNIK Maja, analitik, tozd Mesnine
6.	LESJAK Danica,	tozd Mlekarna
7.	-GMAJNER Matjaž, vodja EO tozd Notranja trgovina
8.	-PEVEC Štefka, računovodja, tozd Gostim stvo
9.	ŽOGAN Marija, analitik, tozd Kmetijstvo Šmarje
Komisija za skupne, kadrovske zadeve:
1.	ROPOTAR Brigita, ref. za splošne ih kadrovske zadeve, KŽ
2.	KRIŽANEC Tilčka, ref. za splošne in kadrovske zadeve, KŠ
3.	SVETEK Jože, sekretar KIB
4.	HLADNIK Albin, prodajalec, KR
5.	TROBIŠ Rudi, upravnik ZE Braslovče, KO
6.	NAPOTNIK Simon, vodja PE, SM
7.	ŠOLINC Milena, ref, za kadrovske zadeve, VR
8.	VIŽlN Branko, tehnolog, ME
9.	PREŽEL Sonja, ref. za splošne in kadrovske zadeve, ML
10.	POVALEJ Ivanka, ref. za kadrovske zadeve, MK
11.	REZEC Fani, komercialist v ZT, HM
12.	MARINKO Majda, knjigovodja, ST
13.	PERČIČ Silva, natakarica, GS
14.	KRANJC Anton, viličarist, ZH
15.	ŽUŽA Ivan, komercialist, NT
16.	WAGNER Marija, org. izobraževanja, Skupne službe
Komisija za družbeni standard:
1.	ŠKETA Janez, veterinar, KŽ •
2.	NOVAK Zvonko, vodja komerciale, KŠ
3.	ILIJAŠ Feruča, analitik, KIB
4.	HLADNIK Albin, prodajalec, KR
5.	ŠABJAN Jože, org. živinoreje, KO
6.	NAPOTNIK Simon, vodja PE, SM
(Nadaljevanje na 8,- strani)
V skladu s 50. čl. samoupravnega sporazuma o združitvi, 10. čl. pravilnika o obveščanju, na predlog družbenopolitičnih organizacij in Uredniškega odbora glasila Hmeljar, je delavski svet delovne organizacije na seji 3. 4. 1978 sprejel
o imenovanju komisije za obveščanje, ki jo sestavljata dve delegaciji:
1.	delegacija delavskega sveta — u-stanovitelja glasila Hmeljar in predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
2.	delegacija glasila — uredniškega odbora in stalnih dopisnikov.
Komisijo sestavljajo:
a)	delegacija delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij
1.	DERČA Franc, sekretar, TOZD Mlekarna — delegat DS
2.	HROPOT Maks, kmet-kooperant, TOZD Kooperacija — delegat DS
3.	CETINA Jože, vodja EO, DS Skupne službe — delegat DS
4.	TRATNIK Andrej, TOZD Kmetijstvo Žalec — delegat sveta ZK
5.	SAVINEK Franc, DS Skupne službe — delegat sveta ZK
6.	PRISTOVgEK Majda, TOZD Vrtnarstvo — delegat konference OOS
7.	TERGLAV Jože, TOZD Sadjarstvo Mirosan — delegat konference OOS
8.	LEŠAR Štefka, TOZD Vrtnarstvo — delegat ZSM.
b)	delegacija glasila:
1.	GUBENŠEK Anton, predsednik uredniškega odbora
2.	Žolnir Božena, član uredniškega odbora
3.	Vybihal Vili, glavni in odgovorni urednik
Skupaj 11 članov.
Prvo sejo bo sklical predsednik delavskega sveta DO. Na seji bosta izvoljena predsednik in namestnik in sprejet program dela.
: (Nadaljevanje s 7. strani)
7.	ŽUNTAR Franc, KV vrtnar, VR
8.	LEBAN Lidija, socialna delavka, ME
9.	ZA VAŠKI Olga, laborant, ML
10.	SMRDELJ Marta, likvidator, MK
11.	REHAR Jože, šofer, HM
12.	LEŠAR Dani, kontrolor v proizvodnji, ST
13.	PODVERŽEN Janez, kuhar, GS
14.	VRHOVŠEK Miha, strojnik, ZH
15.	KRALJ Friderik, referent za promet, NT
16.	ŽILNIK Minka, v. d. vodje Kao, Skupne službe
Komisija za varstvo pri delu:
1.	MEDVED Jože, komercialist tozd VR, predsednik
2.	ZUPANEK Janko, vodja službe varstva pri delu DSSS, tajnik
3.	LEBAN Lidija, socialna delavka, Mesnine
4.	ROJNIK Milenko, upravnik DE IV., KŽ
5.	KOŠIR Stanislav, sekretar, Kš
6.	URBANC Stanislav, sekretar, KŠ
7.	GORŠEK Zdravko, pom. direktorja, ST
Uredniški odbor glasila »Hmeljar«:
1.	GUBENŠEK Anton, programer ERO, ’ DSSS, predsednik '
2.	VYBIHAL Vili, urednik glasila, tajnik
3.	BREZNIK Jože, glavni tehnolog, KŽ
4.	ŽOLNIR Božena, programer, KO
5.	ZAGORIČNIK Jože, sekretar, ME
6.	ORAČ Eva, referent za propagando, DSSS
7.	KAČ Mil jeva, vodja oddelka, IHP Žalec
Predsednik skupščine občine Žalec dipl. inž. Vlado Gorišek je v imenu predsednika Tita podelil odlikovanja osemintridesetim članom kolektiva.
Letošnji Titovi odlikovanci
I RED ZA ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIM VENCEM 1. ZUPANC Marija, Petrovče, Soseska Vrt, upokojenka, DE Kmet. III Petrovče
II. RED DELA S SREBRNIM VENCEM
1. STRAŠEK Anton, Mestinje 8a, Podplat, Šmarje p. Jelšah, TOZD Kmet. Šmarje ! 2. ZABUKOVNIK Rafko, Andraž 41, p. Polzela, koop. ZE Polzela
3.	LOKAN Ivan, Prebold 48, p. Prebold, TOZD Kmet. Žalec
4.	KAMPOŠ Anton, Vojnik, Čufarjeva 6, TOZD Kmet. Žalec, DE IV
5.	CIZEJ Ludvik, Podvin 50, p. Polzela, kmet. koop. ZE Polzela
6.	ŽAGAR Franc, Dobriša vas 6, p. Petrovče, TOZD Hmezad exp. imp.
7.	ŠEPEC Vera, Vrbje 6, p. Žalec, TOZD Hmezad exp. imp.
8.	KADIVNIK Ivan, Žalec, C. na Lavo 9, TOZD Kmet. Žalec
9.	LEŠNIK Zvonko, Polzela 111, p. Polzela, TOZD Kmet. Žalec
' 10. ZUPANC Franc, Podlog 10, p. Šempeter v Sav. dolini, TOZD Kmet. Žalec
11.	RIBIČ Pavel, Ojstriška vas 38, p. Tabor, TOZD Kmet. Žalec
12.	ZAJC Alojz, Parižlje, p. Petrovče; TOZD Kmet. Žalec
13.	ZAKUŠEK Drago, Letuš 76, p. Šmartno ob Paki, TOZD Gradbeništvo
14.	SERAŽIN Franc, Petrovče, Soseska Vrt, upok. TOZD Kmet. DE K. III
15.	MOHOR Julijana, Merinca, p. Vransko, TOZD Kmet. Žalec
16.	BENČINA Jože, Celje, Na Zelenici 9, TOZD Vrtnarstvo
17.	MEDVED Jože, Žalec, Šoseka 5, TOZD Vrtnartvo
18.	BIRSA Vlado, Žalec, Šprajčeva 1, TOZD Hmezad exp. imp.
III. MEDALJA DELA
L
2.
3.
4.
5.
6. 7 8. 9.
10.
Il
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19.
MEDIK Marija, Celje, Na Otoku 8, TOZD Vrtnartvo
KOROŠEC Terezija, Celje, Trubarjeva 26, TOZD Vrtnarstvo
DOVEČAR Slavko, Bralovče 9, p. Petrovče, TOZD Kmet. Žalec
HRIBERNIK Stanko, Prebold 91, p. Prebold, TOZD Kmet. Žalec
HEREGA Marija, Latkova vas 106, p. Prebold, TOZD Kmet. Žalec
ROJNIK Marija, Kamenče 25, p. Braslovče, TOZD Gradbeništvo
KRAŠOVEC Anton, Matke 39, p. Prebold, TOZD Gradbeništvo
MAROLIN Mijo, Dobrteša vas 28, p. Šempeter, TOZD Graidbeništvo
PFEIFER Avgust, Arja vas 6a, p. Petrovče, upok. TOZD Kmet. Žalec
CEROVŠEK Stanko, Šempeter 164, p. Šempeter v Savinjska dolini, TOZD Kmet.
Žalec
PIKL Franc, Zgornje Roje 24, p. Šempeter, TOZD Kmet. Žalec CESTNIK Pavla, Založe 57, p. Polzela, TOZD Kmet. Žalec OSETIČ Marija, Žalec, Šlandrov trg 19, TOZD Hmezad exp. imp.
.COKAN Jožefa, Vrbje'30, p. Žalec, TOZD Hmezad exp. imp.
KOMPOLšEK Anton, Go to vi j e 141, p. Žalec, TOZD Hmezad exp. imp KOLENC Adolf, Cesta na Ostrožno 20, Celje, TOZD Kmet. Žalec — DE IV SVET Edvard, Dobrteša vas 84a, Šempeter, TOZD Kmet. Žalec RESNIK Stanislava, Višnja vas 1, p. Vojnik, TOZD Kmet. Žalec — DE IV MARGUČ Ivan, Vransko 29, p. Vransko, TOZD Kmet. Žalec

V	samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje dohodka, tistega dohodka in delitev sredstev za os.ebne dohodke DO HMEZAD in v pravilnikih p osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki srno jih v vseh tozd sprejeli v začetku leta 1978, smo odločili, da si je mogoče prisvajati osebni dohodek izključno po delu. Zato smo v te samoupravne akte zapisali, da moramo vsako in celotno delo meriti, oziroma tisto delo, ki ga ni mogoče meriti (gli bi merjenje terjalo preveč ,časd in bi bilo preveč komplicirano ter zato predrago) ocenjevati.
V	marsikateri tozd se vprašujemo, kako ¡pristopiti k ocenjevanju dela, oziroma ocenjevanju delovne uspešnosti. Že takoj v začetku ¡je prav, da se opozorimo, kakšne napake lah-jko storimo v postopku ocenjevanja delovne ’uspešnosti. Tu in tam se s tem problemom že dalj časa ukvarjajo. Zato je prav, da opozorimo na tiste napake, ki so se v preteklih ¡letih že pojavljale. .
Ocenjevalne napake- so različne narave in ’različnih izvorov; so odvisne od splošnih, raz-¡mer v delovni skupnosti in zrelosti delovne skupnosti, od izvežbanosti ocenjevalca (vodje delovne ali druge enote, ki pripravlja predlog ocene, delegata delovne skupnosti v komisiji, ki ugotavlja delovno uspešnost drugih udeležencev v ocenjevalnem postopku). Napake so tudi odvisne od stopnje interesa za ljudi. Sproti jih moramo odkrivati, analizirali in odpravljati. Seveda je eno od temeljnih hamstev za manjše število napak, če v ocenjevalnem postopku-dosledno spoštujemo pravila ¡obnašanja, ki smo jih zapisali v naše samoupravne splošne akte. Kljub temu pa se bodo ¡ngpake pojavljale. Če j ib bomo poznali, jih bomo preprečili.
Najpogostejše ocenjevalne napake so:
CENTRALNA TENDENCA, je . odpor Rroti objektivnemu (nepristranskemu) razlikovanju ¡oziroma težnja, da bi bilo ocenjevanje čimbolj povprečno. To napako navadno delajo ¡ocenjevalci, ki slabo poznajo delo,-ali se v ¡ocenjevanje ne poglobijo dovolj. To napako delajo tudi ocenjevalci, ki so osebno neodločni, se »bojijo zamere«, jim zaradi »ljubega mitu« najbolj prija linija najmanjšega odpora.
! • Nekateri menijo, da je začasno sredstvo ¡proti- napaki »centralne tendence« lahko prisilna distribucija (delitev). Ta je v tem, da ocenjevalec (ali več ocenjevalcev) vnaprej do-jloži odstotek negativnih, povprečnih in pozitivnih ocen, kot npr.' podpovprečnih 10%,
80 % povprečnih in 10 % nadpovprečnih. Tega načina ne kaže uporabiti,, ker ni v skladu z načelom delitve po delu.
HALO EFEKT je napaka, ki nastaja zaradi splošnega mnenja o delavcu. Delo slabega delavca je bilo v določenem, obdobju morda dobro, vendar ga zaradi splošnega slabega mnenja o njem ne ocenijo dobro. Ali obratno. Odličnega delavca navadno ocenijo odlično, čeprav je v določenem obdobju slabo delal oziroma je določene naloge opravil slabo.
Izvor te napake je lahko tudi v čustvenem odnosu ocenjevalca do delayca (simpatija, antipatija).
LOGIČNA NAPAKA nastaja zaradi posploševanja posameznih dejstev na celoto. Če je delavec npr, nekatera opravila in naloge odlično opravil, bo to prekrilo drugo slabo opravljeno delo in ocena bo boljša, kot bi jo objektivno zaslužil, če bi ocenjevali vse opravljene naloge,
NAPAKA SLEPE PEGE je subjektivna napaka ocenjevalca, ki nastaja zato, ker ocenjevalec praviloma ne zna pri drugih objektivno ocenjevati tistih potez, ki so pri njem izrazito razvite ali je čustveno vezan nanje. Če ima ocenjevalec npr. slab odnos do dela, bo za to napako pri delavcu, ki: ga ocenjuje, »slep«. Posledica te napake, je tudi precenjevanje pomena lastnega dela in dela delovne enote.
TENDENCA NAJBOLJŠIH OCEN nastaja zaradi želje nekaterih ocenjevalcev, da se ne bi nikomur zamerili, zato ocenjuje-preblago, nekritično. Motivi za to so različni (usmiljenje, naziranje, da bo slabša ocena preprečila delavčev razvoj, da ga bo destimulirala itd.), Najnevarnejši motiv je samozadovoljstvo ali prepričanje ocenjevalca, da je delovna enota, v; kateri dela, najboljša, da v njej ni slabih delavcev, pač pa samo dobri in najboljši.
TENDENCA PRESTROGEGA OCENJEVANJA je nasprotna prejšnji. Pojavlja se zlasti zaradi superiornosti nekaterih ocenjevalcev, ki misli jo, da samo oni, samo njihove delovne enote zaslužijo najboljše ocene, vsi ostali pa so daleč za njimi.
Med napakami, našteli smo i samo, nekaj, glavnih, so pogosto pojavljajo centralna tendenca, halo efekt in tendenca najboljših ocen.
Prav je, da vse napake sproti beležimo, jih analiziramo in javno obravnavamo. S tem bomo dali velik prispevek v naporih za nadaljnjo izgradnjo in izboljšave v sistemu nagrajevanja -po de.lu,
1 I
■F
:amafe
I
II M | -v7**' SÄ-SP
UH Sfc
!
L
p
||g||
Hil
mik *&■ I ^
I i1 i j M :
‘‘ .w :s'r*
. j - - "	.
H
»v
i
|ggp

i
m?
■ I
i^OZD Kooperacija Žalec je omogočila svojim članom in delavcem ogled -novosadskega sej-¡toa. Skupni posnetek je v spomin na prijeten in strokovno bogat izlet.
Spominjam se tudi zanimivega primeta iz nedavne prakse ene od bank v Sloveniji. Da bi preprečili napake, zlasti familiarnošt pri ocenjevanju delovne uspešnosti, se delegati v komisijah za ocenjevanje delovne uspešnosti iz enega v drugo obdobje menjajo.
Pišimo tudi o pozitivnih izkušnjah. S sprotnim medsebojnim obveščanjem bomo mnogo storili. In naloga nas vseh je, da se borimo, za čimbolj dosledno in pravično nagrajevanje po delu.
Jože Zagoričnik TOZD Mesnine Celje
POROČILO S KONFERENCE MLADIH
V	KMETIJSTVU ZA LETO 1977
V	letu 1977. so AMZ delovali le bolj po ustaljenih vsakoletnih nalogah in še po usmeritvah konference mladih v kmetijstvu (t. j. KMK). KMK deluje v okviru OK ZSMS Žalec. \
V	okviru centralnega aktiva mladih zadružnikov ni bilo delovanje v aktivni fazi zaradi večkratne odsotnosti mentorja za CAMZ. Drugače je nekaj AMZ,pridno delovalo in se Udejstvovalo pri raznih nalogah. Posebno aktivni sp bili v Petrovčah in želimo, da bi takih bilo- še več. Bolj aktivno bodo morali poprijeti mentorji AMZ in jim podlagati. Do sedaj je pokazala praksa, da deluje AMZ tam,,k j er. je delov en mentor, Opaziti je veliko pasivnost med samimi člani AMZ. Največja .aktivnost je navadno v zimskem času, ko je več prostega časa.
Organiziran je bil seminar za člgne AMZ. Ustanovili se je AMZ Tabor. Drugače so se AMZ vključevali v razne ak-čije .zd^ čiščenje okolja, odstranjevanje divjega hmelja, zasipavanj e. drenaž, priredili nekaj zabav, preko 40 članov AMZ je tekmovalo pri oranju in spret-nostnj. vožnji itd. AMZ Vransko je organiziraj »kmečke igre« in jih bodoše pripravljali. Skupaj z. osfalinri, mladinci so še. kurili kresove, se udejstvovali športnih tekmovanj itd. ■
To leto želimo, da bi se še- bolj aktivirali skupaj z KMK na OK ZSMS in CAMZ in s tem utrdili dobro eksistenco AMZ in uspešnost pri delu.
Iz poročila Franca Gajška povzel Marjan Blagotinšek
Licitacija
odpisanih osnovnih sredstev DS Skupne službe — bo 19. junija ob 12. uri v ekonomatu
DO Hmezad Projektor 8 mm Snemalna kamera '
Fotelj AIpos Fotelj AIpos Fotokopirni stroj Računski stroj Nisa Računski stroj Oliveti Računski stroj Facit
Navedene predmete si lahko v e-konomatu ogledate vsak dan Zjutraj.
Komisija za ocenitev OS
RAZPIS
Na pobudo Glavne zadružne zveze Slovenije — centra za pospeševanje kmetijstva razpisuje pospeševalna služba pri Inštitutu za-hmeljarstvo-in pivovarstvo Žalec
tekmovanje
ZA VISOKE PRIDELKE HMELJA V LETU 1978 Prijave pošljite do 15. junija na naslov:
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec z naslednjimi podatki:
Priimek in ime
Kraj, pošta, zadružna enota
Posedujem skupaj ha hmelja od tega po sortah (navesti sorte in površine posamezne sorte)
Vsaka prijava mora imeti na koncu naslednji pripis in podpis:
Obvezujem se, da bom izpolnjeval določila pogojev varstva razpisa.
I.	POGOJI RAZPISA
kmet v SR Sloveniji, ki ima najmanj lha
1.	Tekmuje lahko vsak kooperant hmelja.
2.	Tekmuje z vsemi sortami, ki jih ima proizvajalec, s tem je vključen v vsako tekmovalno grupo posebej, to je po sortah (Na ta način lahko en tekmovalec doseže več prvih mest ali več priznanj).
3.	Nasadi hmelja morajo biti starejši od dveh let ne glede na površino sorte, v minimumu 1 ha pa se štejejo tudi prvo in drugoletni nasadi.
4.	Ob obiranju je treba sorte strogo ločiti in ločeno oddati, vse sorte morajo biti obrane strojno.
5.	Kakovosti hmelja ne bomo ugotavljali. Merilo za pridelek pa bodo tehtni listi oddanega hmelja z 11 % vlage.'
6.	V primeru poškodb hmelja po toči nad 10 % tekmovalec avtomatično odpade iz tekmovanja
7.	V primeru, ko ima tekmovalec prvo in drugoletne nasade, s katerimi ne tekmuje, mora te količine posebej evidentirati skupaj z vodjem zadružne enote.
8.	Za vsako sorto bo podeljenih 5 priznanj z navedbo doseženega mesta, prvi trije pa prejmejo tudi nagrade, absolutno najboljši, ne glede na sorto, pa prejme še posebno nagrado.
9.	V tekmovanje vključujemo sorte: savinjski golding, atlas, aurora in apolon.
II. POGOJI RAZPISA
Želimo spodbuditi in dati javna priznanja tudi najboljšim zadružnim enotam in proizvajalcem hmelja v družbeni proizvodnji. Zato vabimo, da se v to tekmovanje vključijo vse enote kooperacije, delovne enote kombinatov in zadrug, ki imajo najmanj 5 ha hmeljišč ene od sort, skupaj pa nad 10 ha (Primer: 6 ha savinjskega gol-dinga, 3 ha atlasa, 1 ha aurore že lahko tekmuje z vsemi tremi sortami).^
Delovne organizacije, ki imajo več enot in podenot, lahko tekmujejo v svojstvu podenote pod pogojem, da imajo več kot 10 ha hmeljišč (Primer: Hmezad Žalec ima
4	DE___organizacijsko in lokalno se delijo na podenote ali delovišča — vsaka od teh
ima svojega delovodjo in svoje skladišče — je lahko tekmovalec).
Zadružne enote in podenote lastne proizvodnje tekmujejo v isti konkurenci. Drugi pogoji so isti kot v razpisu I, le da bodo prejeli priznanja prvi trije za posamezno sorto, nagrade pa vodje enot za prva mesta.
Prijava za tekmovanje naj vsebuje iste podatke kot za razpis I. s tem da izjavo podpišejo vodje enot ali delovišč.
Dokazila o količini pridelka so tehtni listi, sorte morajo biti strogo ločene.
Prijavite se v čim večjem številu, odstop od tekmovanja je možen samo v primeru, ko hmelj uniči toča.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec
Zgodilo
Strela, ki je v začetku meseca udarila v električni drog poleg betonskega rastlinjaka v Vrtnarstvu Celje je povzročila malo preplaha med delavci, saj je nastal močan blisk in pok v neposredni bližini. Pramen strele na rastlinjaku je neljubo doživetje.
—0—
Nestrokovno izvedena električna instalacija in varovalka 25 amperov »popravljena« z 12 žicami (beri dvanajstimi žicami) je povzročila začeten požar v hlevu na Ložnici ob koncu prejšnjega meseca.
čeprav je bila napaka pravočasno ugotovljena, vendar ni bila odstranjena!
se je...
Le prisebnosti naših delavcev gre hvala, da ni prišlo do katastrofe.
V KRATKEM ČASU DVE RESNI OPOZORILI:
Ali smo res storili vse v okviru tozd okrog strelovodnih naprav (popravilo, vzdrževanje, nove napeljave in požarne varnosti)?
Kadar varovalka izgubi namen varovanja, prične goreti instalacija in seveda z njo vred stavba in naša družbena imovina.
Kakšne rezervne varovalke pa imamo v naših razdelilnih omaricah?
Največkrat nobenih — zato pa jih »STROKOVNO POPRAVLJAMO«, se igramo z družbeno imovino in našo odgovornostjo.
V. J.
Pozornost obiskovalcev novosadskega sejma]: je vzbujala težka mehanizacija.
Biološko vezanje dušika
I
Fiksiranje dušika iz zraka se odvija s po4 močjo bakterij v zemlji sojev Rizabiuma in! modrozelenih alg vrste Nostoo Anabaena, Cy-| lindrospermum itd. To cepivo za zemljo sol prvi sestavili v ZDA. V Evropi se to cepivo E imenuje »Tera Salvo«, pri nas pa Agrovita,] Ta preparat je nenevaren za ljudi, živali in k rastline. Bakterije, modrozelene in zelene al-f ge še naselijo tudi v celico rastlin na kore-| ninah in živijo v sožitju. Zaradi tega se tvo-l rijo (ciste) nekakšni gomoljčki, ki vežejo« dušik iz zraka in višek dajejo rastlinam.] Rastlina pa ji vrača le z delčkom hrane. Zat današnji čas je to zelo interesantno tam, kjer* ni tako dobra zemlja oziroma ni dovolj hu-j musa. Pri današnji agrotehniki obdelave, šei marsikje premalo gnojimo in bo to cepivo! »Agrovita« tu zelo upoštevano. S tem bo za-f gotovljena boljša prezračenost zemlje, struk-j tura, vodni režim v tleh in rast vseh vrsti rastlin. Izgleda, da bomo lahko trošili manj] dušičnih gnojil.	f
dr. ČižekE
j
Prehrana telet s skisanim mlečnim
nadomestkom	I
Na Nizozemskem so zadnjih šest let po-jt enostavili prehrano telet tako, da mlečni na-i domestek skisajo in dajo živalim piti mrzlega.-] Mlečni nadomestek v prahu (isto kot naš mle-i kovit iz Kobarida) zmešajo v približno polo-j vični količini tople vode. Ko je enakomerno] raztopljen, dodajo preostanek mrzle vode, nat vsak liter tekočine pa še 3 cm3 85 % mravljič-h ne kisline, s katero je treba ravnati previdno,] ker je jedka. Najprej pripravijo takšno mleko] s primešano razredčeno kislino v primerno] posodo za dva dni. Tele mora ob rojstvu naj-] prej popiti čimveč mleziva in tudi hladnejše-] ga. Tako skisano mleko lahko pričnemo krmi-l ti že tretji dan po rojstvu. Prednost je: prhi hranek pri delu, gretje, čiščenje in manj obo-L lenj teleti
Iz »Sodobnega kmetijstva« MARJAN BLAGOTINŠEK
\
Janko Petriček, dipl. ing. kem.
Zanimiv dokument iz hmeljarske preteklosti
Iz preteklosti našega hmeljarstva je mlajši generaciji hmeljarjev bolj malo znanega. Cim bolj se odmika čas, tem več zanimivih dogodkov tone v pozabo. Na žalost je pa mnogo uradne dokumentacije izginilo iz društvenih arhivov ali pa bilo uničenih. Vodstvo Hmeljarskega društva je bilo vse do leta 1938 v rokah naprednih in zaslužnih mož (Roblek, Širca, Petriček, O-mladič, Kočevar, Piki idr.), ko je spomladi tega leta klerikalni režim nasilno (preko noči) »okupiral« društveno pisarno. Tajnik društva, nadučitelj Anton Petriček, ki je 45 let opravljal tajniške posle ni več prestopil praga pisarne — mesto tajnika je zavzel klerikalni somišljenik inž. Dolinar. Tako je ostala vsa dokumentacija do nemške okupacije v pisarni društva. Posamezne dokumente sem našel še v očetovi zapuščini, vendar pa so manj pomembne vrednosti. Okupator je uničil vso dokumentacijo v društveni pisarni. Za danes bi objavil dokument, ki sem ga našel doma in ki zgovorno priča o nasilnem delovanju klerikalnega režima v prejšnji Jugoslaviji. Najdeni dokument je kopija interpelacije naprednega slovenskega poslanca Prekorška iz Celja, ki je bil tudi urednik »Nove Dobe« (predhodnik Celjskega tednika). Ta interpelacija je bila naslovljena na predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stoja-dinoviča zaradi protizakonitega razpusta upravnega odbora Hmeljarskega društva, katerega člani so bili samo napredni hmeljarji. Formiral se je nov, klerikalni upravni odbor po nezakoniti poti s pomočjo klerikalnega sreskega načelnika in ob podpori kraljevske banske uprave.
Za danes samo to, upam, da mi bo uspelo izluščiti še nekaj zanimivosti iz maloštevilno ohranjenih zapisov.
INTERPELACIJA
narodnega poslanca Ivana Prekoršeka na predsednika ministerskega sveta g. dr. Milana Sto-jadinoviča radi protizakonitega postopanja upravne oblasti in ministerstva notranjih zadev povodom razpusta upravnega odbora Hmeljarskega društva za dravsko banovino in neupoštevanja razsodbe Državnega sveta.
Gospodu predsedniku narodne skupščine
Beograd.
Gospod predsednik kraljevske vlade!
Banska uprava dravske banovine je z odlokom od 20. marca 1936. razveljavila redni )bčni zbor Hmeljarskega društva, ki se je vršil dne 26. marca 1933. v Žalcu. S tem je banska jprava po preteku treh let razveljavila tudi na občnem zboru izvršene volitve glavnega odbora in vse sklepe, ki so bili storjeni ha takratnem in poznejših občnih zborih in društvenih se-iah. Proti temu ukrepu banske uprave je bila vložena pritožba na' notranjo ministrstvo, ki je ?a z odlokom od 10. septembra 1936. pritožbo zavrnilo ih odločbo banske uprave v polnem obsegu potrdilo. Proti odločbi notranjega ministerstva je bila vložena tožba na Državni svet.
Državni svet je z razsodbo od 16. III. 1937. Br. 1530/37- ugodil tožbi Hmeljarskega društva za dravsko banovino in razveljavil odločbo banske uprave.
Z razsodbo Državnega sveta, ki je bila dostavljena sreskemu načelstvu v Celju že dne !0. IV. 1937. so bili razveljavljeni vsi nezakoniti ukrepi banske uprave in notranjega mini-iterstva, ter je bilo upostavljeno v Hmeljarskem društvu za dravsko banovino redno in nor-nalno stanje, kakor je bilo pred odločbo banske uprave vse do 20. III. 1936.
Kljub tej razsodbi Državnega sveta pa sresko načelstvo v Celju ne pripusti zakonitemu idboru društva, da bi prevzel in vodil posle društva. Nasprotno je sresko načelstvo v Celju 'sako delovanje zakonitega odbora prepovedalo s pretnjo kazni, ki stoji pravni oblasti na raz->olago ter odredila, da je žandemerija s silo snela tablo na društvenem lokalu.
Postopanje sreskega načelstva je povsem nezakonito z ozirom na kasatoričen značaj raz-¡odbe Državnega sveta. Razsodbo Državnega sveta kot najvišje upravno-sodne instance je trete spoštovati. Vse upravne oblasti imajo dolžnost, da ji pripomorejo brez nadaljnjega do po-lolnega uveljavljenja, ker bi tudi bilo brezpredmetno, da se vlagajo tožbe na Državni svet, iko razsodba istega v dravski banovini za upravne oblasti ne veljajo.
Od razsodbe Državnega sveta po tem predmetu so pretekli 16. junija že trije meseci, ven-lar še traja z razsodbo kot protizakonito označeno stanje dalje, dasi ni nikakega niti dejan-kega, niti pravnega razloga, da bi se razsodba ne uveljavila. To postopanje pravne oblasti e tembolj neprimerno in škodljivo, ker bi društveni odbor moral sedaj ko se bliža hmeljska ezona, storiti vse potrebne ukrepe v interesu hmeljarjev svojega področja.
Zoper očito gaženje zakonskih predpisov s strani sreskega načelnika g. dr. Zobca v Ce-iu je bila vložena tožba na kr. bansko upravo v Ljubljani in predstavka na ministerstvo no-ranjih zadev v Beogradu. Še do danes ni niti kr. banska uprava v Ljubljani, niti minister-tvo notranjih zadev pripomoglo zakonu do veljave. Protizakonito stanje se od lokalne oblati, od banske uprave in od ministerstva no trajnih poslov vzdržuje naprej.
Gospod predsednik ministerskega sveta, moja državljanska dolžnost in moje prayo kot oslanca, hmeljarskega okoliša Savinjske doline je, da Vam javim ta kričeč slučaj. Gospod iedsednik ministerskega sveta Vaša in Vašega ministerskega sveta dolžnost je, da čuvate zakonitost in red v državi, zato ne morete dopuščati, da Vaš resorni minister minister notraj-ih zadev g. Anton Korošec, sam in preko svojih podrejenih organov v dravski banovini vzdr-uje nezakonitost na tako nečuvan in nezaslišan način, da ubija z nedostojnim cinizmom poljske sile v dravski banovini, vsako vero v zakonitost in ugled državne organizacije in av->ritete. Gospod predsednik ministerskega sveta, ali ste voljni, da to nezakonitost takoj odjavite, ter s tem pokažete, da je dravska banovina še del te države in ni osebni vijalet g. dr. ‘orošca, kjer zakonski predpisi niso več v veljavi. Zar je dravska banovina zbilja ona pogina u našoj zemlji, u kojoj nema ni zakona ni sudija, nego vlada isključito samo nasilje ksponenata tudjiskog rimskog klerikalizma, protiv koga nam u borbi za pravdu ostaje samo. sila;
Beograd, 12. julija 1937.
SLABA VARNOST V CESTNEM PROMETU
Grozljive številke o številu prometnih nesreč in smrtnih žrtev nas vsak dan v časopisih in drugih sredstvih javnega obveščanja opominjajo na našo nedisciplino v cestnem prometu.
Kaj bomo storili kot udeleženci v prometu, da zmanjšamo ta krvni davek, v katerem predvsem nedolžni ljudje plačujejo grehe ob-jestnežev?
Prometni udeleženec je vsakdo, ki prihaja na katerokoli cesto, zato mora upoštevati vse predpise v zvezi z varnostjo v prometu. Vendar je na žalost nivo cestno prometne kulture zelo nizek, > čeprav naša družba vlaga precej sredstev prav v to vzgojo.
Prometna vzgoja se prične že pri vzgoji otrok v šolah, vendar kot izgleda, vsi starši in drugi činitelji ne dajejo dovolj poudarka na prometni vzgoji svojih otrok, oziroma delavcem v tozd, saj §e morija na naših cestah nenehno povečuje.
Vsekakor pa je naša dolžnost, da na vseh nivojih družbe vključimo tudi organe notranje kontrole v tozd in druge ter stalno opozarjamo na večjo disciplino in varnost.
Verjetno bo potrebno tudi učinkovito kaznovanje. Res pa je, da k prometnim nesrečam prispevajo tudi objektivne okoliščine, med drugim tudi »črne točke«.
Veliko več pa je primerov, ko grobo kršimo prometno varnost in disciplino na naših cestah. Med te spadajo poleg vinjenosti, hitrosti, izsiljevanja prednosti, nepravilnega prehitevanja ali prekratke varnostne razdalje tudi kršitve prometnih predpisov in zakona o javnih cestah.
S tem v zvezi imajo delavci v tozd Kmetijstvo in zadružne enote obvezne naloge, da pravilno informirajo delavce in kooperante, jih opozarjajo in jim svetujejo. Na vsakem sestanku je potrebno vedno znova opozarjati, vzgajati in utrjevati zavest, da bomo le z redom in disciplino vzdrževali na naših cestah varnost udeležencev v prometu. Prometna vzgoja je važno poglavje v okviru naše družbene samozaščite, saj največ naših občanov je najbolj nevarno ogroženih ravno v prometu. Zato morajo temu problemu prisluhniti tudi vsi odgovorni in urejati prometne zadeve tako, da se bo prometna varnost resnično izboljšala in zmanjšalo število žrtev na naših cestah.
Več o cestah berite v sestavku »Iz občinske listnice«.
V. J.
LICITACIJA	
»Hmezad« Kmetijstvo Šmarje, Šmarje pri Jelšah prodaja po sklepu DS rab-	
ljena osnovna sredstva:	
kom.	
1.	Traktor FE 558 2.	Samonakladalna prikolica	1
Mengele	1
3. Prikolica Kiper 3 t	1
4. Plug dvobrazdni	1
5. Stiskalnica za seno (traktorska)	1
6. Mulčer (nekompleten)	1
7. Trosilec gnojil (neizpraven)	1
8. Elektromotor 10 KN	1
9. Kozolec (Šentvid)	1
10. Krožna brana	1
Osnovna sredstva bodo v prodaji v soboto, dne 10. 6. 1978 ob 9 v Jelšingra-	
du. Ogled OS in informacije bodo 1	uro
pred licitacijo. Interesenti morajo pred	
licitacijo vplačati 10 % varščino od klicne cene.	iz-
Ne onesnažujmo cest
Vse koristnike javnih cest želimo seznaniti z nekaterimi določili zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, sir. 51/71). Hkrati podajamo nekatere nepravilnosti, ki jih ugotavljamo pri -cestni in prometni inšpekciji.
Po zakonu o javnih cestah javno cesto sestavljajo: spodnji in zgornji ustroj (cestno telo), cestni gradbeni objekti, zemeljski pas na obeh straneh cestnega telesa, obcestni jarki (cestni svet), oprema ceste in zračni prostor v višini 7 m. Glede na gospodarski in ■družbeni pomen, glede na območje, za katero so namenjena in glede na pomen, ki ga imajo za promet, se javne ceste delijo na kategorizirane, ki so magistralne, regionalne in lokalne ceste, ter nekategorizirane ceste.
Pri. inšpekcijskih ogledih ugotavljamo, da se vse premalo upoštevajo zakonska določila, ki urejajo varstvo cest.in udeležencev na njih;. Vse: več je primerov, da so ceste onesnažene ž raznimi nanosi, ki niso počiščeni. Obdelovanje kmetijskih površin je v več primerih 'organizirano takb, da so zemljšča zorana preblizu roba ceste. Nekateri gradijo žičnice za hmeijske nasade, pri katerih ni upoštevan pravilen odmik od ceste. Takšen način obdelovanja kmetijskih površin je- vzrok, da na javnih cestah obračajo kmetijske stroje. Preblizu javnih cest so-zasajene žive meje, postavljene ograje in druge ovire, ki ogrožajo ceste in promet. Na javne ceste je V Več primerih speljana gnojnica in druge odpadne vode. S takšnimi in podobnimi ravnanji uporabniki javne ceste poškodujejo, onesnažujejo, kar vpliva na nemotek potek, varnost prometa in obstoj cest.
Iz dosedanjih izkušenj lahko torej ugotovimo slab odnos do varovanja javnih cest. Ta odnos je v nekaterih primerih že tak, da je nujno vključiti v programe samozaščite aktivnosti in varstvene ukrepe odpravo takšnih razmer. Potrebno je. angažiranje narodne Zaščite., še za preventivno delovanje v tej smeti. Vsi uporabniki javnih Cest so se dolžni ravnati po predpisih, ki urejajo varstvo javnih cest in prometa ha teh. V ta namen navajamo tudi nekatere prepovedi, ki veljajo za kategorizirane in nekategorizirane ceste.
Z zakonom o javnih cestah je prepovedano:
§f§§ začasno ali trajno zasesti javno cesto, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ceste;
—	na cesto ali na dele ceste odmetavati kakršnekoli predmete, ki bi utegnili ogrožati ali ovirati promet! Pri vključitvi v promet s kolovozne poti ali drugih površin na katerih ni javnega prometa, na cesto s sodobnim voziščem, mora voznik Z Vozila odstraniti blato, ki bi s tem, da bi odpadlo na.vozišče, lahko oviralo ali ogrožalo varnost prometa. Kdor javno cesto onesnaži, jo. mora takoj počistiti.
—• odvajati na. javno cesto vodo, gnojnicd, odplake ter druge tekočine-,
—	puščati na javni Cesti sneg ali led, ko pada ali zdrsne na cesto;
—	ovirati odtekanje vode z javne ceste;
—	puščati na javno cesto živali, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu, ali graditi na cestah ali v njih neposredni bližini napajališča ža živali;
—	puščati na javno cesto z moderno urejenim voziščem konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto; ... —— uporabljati na javni, cesti .vozila, kj imajo železne obroče na kolesnih platiščih tako pritrjene, da lahko poškodujejo cesto;
—	z mazili ali drugimi snovmi pomastiti javno cesto ali z njimi tako ravnati, da lahko pomastijo cesto;
—	voziti ali parkirati po neurejenih bankinah, hodnikih za pešce in drugih delih javne ceste, ki niso namenjeni za promet z vozili, razen če je parkiranje izrecno dovoljeno;
—	postavljati ob javni cesti ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto, ali druge nasade, nameščati les, opeko ter druge materiale ali predmete, če se. s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače oVird ali ogroža promet, ali če še š tem poškoduje javna cesta;
—	orati v razdalji 4 m od meje cestnega sveta v smeri proti cestišču ali v širini 1 m Od cestne meje vzporedno s cestiščem;
-— obračati na javni cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
Naš paviljon na kmetijskem sejmu v Novem Sadu je bil lepo urejen in dobro obiskan.

—	nameščati in uporabljati na cesti ali ob cesti luči ali druge svetlobne naprave, ki lahko ovirale ali ogrožale promet;
—	opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbah ob javnih cestah kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ovirati ali ogrožati promet;
—	zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali coklami;
—- vlačiti po javni cesti hlode, veje, skale in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
—	spuščati po pobočjih cestnih nasipov ii usekov kamenje, les, druge predmete ter material;
uporabljati'za-dovoz ali pristop na javno cesto mesto, kjer ni dovoljenega dovoznega priključka oziroma pristopa.
Ceste so splošna družbena dobrina. Povezujejo kraje in ljudi. V njihovo izgradnjo vlagamo dosti sredstev in bi ne bilo prav, d: bi se do te dobrine obnašali neodgovorno. Ž! kršilce reda na javnih cestah so sicer predpisane . kazni, vendar ni naš namen, da rei vzdržujemo na tak način. Zato želimo vplivati na zavest vseh uporabnikov, da upoštevajo uvodoma-navedena določila, ker . bo 1< na tak način vzpostavljen na naših cesta! red. urejeno bo naše okolje, ki je odraz kulture, ‘ in zagotovljena varnošt uporabnikov ceste.
INŠPEKTOR ZA JAVNE CEST!
IN PROMET
J. K.
Občinsko sindikalno prvenstvo v šahu 1978
Naši šahisti so se v drugi polovici aprila udeležili tudi sindikalnega prvenstva žalske občine v šahu.
Glede na dosedanje rezultate so dosegli razmeroma skromno 5. mesto. To pa ni niti čudno, saj je bila prav pri šahistih fluktuacija največja. V zadnjih dveh letib smo izgubili tri igralce, ki so zastopali Hmezad v. šahu.
Vrstni red ekip, ki so se plasirale v finale:
1.	SIP Šempeter 20 točk
2.	MIK Prebold 17,5 točk
3.	Tekstilna tovarna Prebold 17 točk
4.	Prosveta Žalec 15,5 točk
5.	Hmezad Žalec 14,5 točk
6.	Feralit Žalec 12,5 točk
7.	Družbenopolitične Organizacije 10 točk
8.	LIK Šempeter 5 točk
Skupno se je sindikalnega prvenstva žalske občine v šahu Udeležilo 20 ekip.
T. G-
OBISKI IM OGLEDI
Kmečke žene z Gorenjske so si v maj ogledale na poti po Sloveniji-tudi nekaj iia ših kmetij in industrijskih obratov v Savini ski dolini: SIP Šempeter, KIL Liboje, EMO ii Cinkarno Celje in še nekatere.
8.	maja — 91 žensk si je ogledalo in se 8 vo zanimalo za proizvodno hmelja pri Vikiji Gajšku v Drešinji vasi.
- 9. maja -—si je 90 kmetic ogledalo novi farmo za 22.000 brojlerjev pri Antonu Mešiči na Polzeli.	'
10.	maja----dva avtobusa Gorenjk si )
ogledalo kmetije Maksa Geršaka v Založd in se zanimalo za .živinorejo in proizvodi)] hmelja.
25,	maja— 51 kmetovalk iz okolice Nov Gorice si je ogledalo proizvodnjo hmelja I -živinoreje pri kooperantu Antonu Holobari v Migojnicah.
31.	maja pa si je 49 kmečkih žena i okolice Gorice ogledalo pitališče brojlerje našega kooperanta Antona'Mešiča na Polzel
Blagovnica Hmezad vabi k sodelovanju
i Blagovnica Hmezad, največja trgovina s kmetijsko mehanizacijo in teh-i v ničnim blagom v Savinjski dolini, je po letu dni poslovanja dobila širok krog - 4 obiskovalcev in kupcev. Stalna razstava kmetijskih strojev je dobila- že tolikšen ~ ' obseg, da je na Velikem odprtem prostoru še komaj moč vse ujeti v pogled, f	Upamo in prepričani smo, da je poslovanje blagovnice naletelo tudi na
v dober odziv pri kupcih. Nimamo tokrat v mislih ustvarjenega prometa, ampak ' j pristop ljudi in ustvarjene poslovne odnose. Korenine teh odnosov pa lahko vi poženejo zdravo rast le, če bo kupcu ponudil in predstavil blago človek, ki f poleg tega, da pozna, svoje delo, to delo tudi ljubi in mu je takorekoč v krvi. |y	Zato vabimo mladince, ki so uspešno opravili osemletno obvezno šolanje,
4 da prično v blagovnici svojo življenjsko pot kot učenci 1 blagovnem prometu | i za poklic prodajalca. Iskreno želimo, da bi v naši trgovini sodelovali sinovi f naših, kooperantov, ljudje, ki so zrasli med hmeljišči.
Naše možnosti niso neomejene. Usposabljanje lahko nudimo 2 ali 3 dija-f 4 kom vsako leto, pravkar pa potrebujemo zaradi razširitve obsega del tudi j'»	3 prodajalce za prodajo kmetijske mehanizacije in za prodajo na oddelku re-
f zervnih delov za kmetijske stroje in avtomobile.
\	Blagovnica Hmezad
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
Ustanovili smo športno in^ rekreacijsko društvo Hmezad Žalec
DELAVCI HMEZADA SMO NA USTANOVNEM OBČNEM ZBQEU DNE 20. APRILA 1978 USTANOVILI ŠPORTNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO HMEZAD ŽALEC.
Društvo je prostovoljno združenje delavcev HMEZADA — športnikov in ljubiteljev športa in rekreacije, ki povezuje članstvo na amaterski osnovi. Društvo deluje na ravni delovne organizacije Hmezad in v okviru vseh temeljnih organizacij združenega' dela, ki so v sestavi Hmezada.
Pri ustanovitvi. športnega in rekreacijskega društva so nas vodila naslednja temeljna izhodišča:
— telesna kultura mora biti enakopraven sestavni del našega družbenega življenja, ker lahko pomembno prispeva k zdravju, delovni in obrambni sposobnosti, vzgoji, patriotizmu ter bratstvu in enotnosti — telesna kultura še posebej prispeva k smotrni izrabi prostega
celovite človeške osebnosti;
— telesna kultura mora postati sestavni del življenja vseh delovnih ljudi;
—	organizirano telesno kulturno udejstvovanje je pravica delovnega človeka, naloga društva pa je, da mu to omogočimo;
—	cilj delovanja športnega društva je, da v redno in organizirano športno rekreativno aktivnost vključimo čim večje število naših delavcev;
_— društvo mora posredovati in razvijati Pri svojih članih razvoj karakternih vrlin, kot so: ustvarjalni polet, disciplino, samokritičnost, točnost, tovarištvo ter občutek za delo v skupnosti;
—	društvo mora vzgajati svoje člane v duhu fair playa ter predanosti socialističnim na-
| celom in ljubezni do naše domovine.
Naloge društva:
—	skrb za množično rekreacijo delavcev Hmezada, '
—	prirejanje tekmovanj v okviru Hmezada in izven njega,
—	udeležbo na športnih srečanjih,
—	sodelovanje z drugimi društvi in športnimi organizacijami,
—	omogočanje članom, da sodelujejo v samoupravljanju na področju telesne kulture.
članstvo:
član društva lahko postane vsak delavec Hmezada, ki sprejme pravila društva, se po njih ravna ter izrazi željo postati član športnega in rekreacijskega društva.Hmezad; Članstvo v društvu je prostovoljno.
Člani društva imajo naslednje pravice;
—	da volijo in so izvoljeni v organe društva,
—	da sodelujejo pri delu organov društva,
—	da se ukvarjajo z rekreacijo in športom-v okviru društva,
—	da zastopajo društvo na tekmovanjih.
ORGANI DRUŠTVA
Na ustanovnem občnem zboru so izvolili organe društva:
Izvršni odbor:
Mežnar Franc DS SS Vodlan Ivan DS SS, §
Kos Karel ML,
Kainz Peter ST,
Žolnir Milan DS S S, .
Farčnik Ivo KO,
Zagoričnik Jože ME,
Brežnik Jože KŽ,
Košenina Slavko DSS SS — tajnik,
Ojdanič Jožica DS SS blagajnik,
Bukovnik Branko NT
Nadzorni odbor:
Vogrinc Marta DS SS,
Sabjan Jože. KO,
Jeza Maks HM
Disciplinsko sodišče:
Rojc Nuša DS SS,
Kralj Vlado KO,
Frankovič Milan GO.
Za predsednika športnega in rekreacijskega društva je bil soglasno izvoljen Mežnar Franc — pomočnik glavnega direktorja.
Ustanovni občni zbor je izvolil referenta za posamezne športne panoge:
Mali nogomet: Darko Šuster, KO; Miro Cmer KO
Rokomet: Vojko Žagar, DS SS; Peter Kainz, ST
Košarka: Zvone Cizej, ME; Jože Jurak, NT
Odbojka: Milan Žolnir DS SS; Nuša Rojc, DS SS; Ivo Farčnik, KO
Atletika: Vlado Kralj, KO; Tone Ajdič DS SS; Jože Kolar, ML
Namizni tenis: Eva Orač, DS SS; Slavko Košenina, DS SS;
Streljanje: Bukovnik Branko, NT; Baloh, ST; Bojana Zupanc, DS SS
Kegljanje: Vlado Jager, GO; Ludvik Kačič, GO
Šah: Anton Gubenšek, DS SS; Jože Hlade, NT ■
Plavanje: Matjaž Gmajnar, NT; Srečko Zupanc, GO
PROGRAM DELA ŠPORTNEGA
IN REKREACIJSKEGA DRUŠTVA
HMEZAD ŽALEC
1.	Organiziranje stalnih oblik rekreacije v TOZD.
2.	Prirejanje športnih tekmovanj v okviru TOZD.
3.	Najemanje športnih objektov: telovadnic, igrišč za vse oblike, športa in rekreacije.
4.	Nabava potrebnih rekvizitov in, športne opreme.
5.	Vzgoja kadrov za organiziranje športa in rekreacije v TOZD.
6.	Organiziranje športnih tekmovanj med TOZD.
7.	Organiziranje tekmovanj na ravni DO za prvenstvo Hmezada, ;
8.	Organiziranje irt sodelovanje na športnih tekmovanjih v okviru regije. ;
9.	Sodelovanje na delavskih športnik igrah.
10.	Sodelovanje na področnih in republiških igrah delavcev kmetijskih in živilskih OZD.
11.	Prirejanje smučarskih tečajev za delavce Hmezada.
12.	Organiziranje izletov in TRIM akcije.
13.	Sodelovanje s TTKS, drugimi društvi in športnimi organizacijami.
14.	Ostale dejavnosti.
SK
Letne športne igre živilcev
ŽIVILIJADA BO 10. JUNIJA V MARIBORU V ORGANIZACIJI DO IN-TES. PREDSTAVNIKI HMEZADA BOMO SODELOVALI V VEČIH PANOGAH. VEČ PO KONČANIH IGRAH.
Vy
Letne športne igre Hmezad 1978
Konferenca OOS Hmezada in Športno rekreacijsko društvo Hmezad sta organizirala letne športne igre Hmezada 1978, ki so potekale od 6. maja do 1. junija.
Tekmovanja so organizirana v naslednjih panogah:
MOŠKI: kegljanje, šah, mali nogomet, rokomet, kros, streljanje, košarka, namizni tenis, odbojka.
ŽENSKE: namizni tenis, streljanje, kegljanje, kros.
KEGLJANJE:
Tekmovanje je bilo 6. maja na kegljišču hotela Prebold.
Vodje tekmovanja: Vlado Jager, Ludvik Kačič, Anton Ajdič.
REZULTATI — ŽENSKE:
Podrtih
kegljev
1.	Cilenšek Angelca — Gostinstvo	192
2.	Hlupič Jožica — Gostinstvo	174
3.	Bertosi Janja — Mesnine	158
4.	Kotnik Marija — DS SS	153
5.	Brodar Silva — Mlekarne	150
6.	Huš Anica — DS SS	145
7.	Stebemik Elica — Gostinstvo	143
8.	Lesjak Danica — Mlekarna	120
9.	Kramberger Danica — Mlekarna	112
STAREJŠI ČLANI:
1.	Jager Vlado — Gostinstvo	203
2.	Cmok Ervin — Notranja trgovina	190
3..	Pešec Werner — Notranja trgovina	185
4.	Zidar Tone — Export-import	181
5.	Lužar Ernest — Notranja trgovina	179
6.	'Lešar Dani — Strojna	178
7.	JFarčnik Ivo — Kooperacija	168
8.	Stropnik Venci — Strojna	164
9.	-Hruševar Franc — DS. SS	147
MLAJŠI ČLANI:
1.—2. Kačič Ludvik — Gostinstvo	222
Semprimožnik Alojz — Not. trgov. 222
3.	Korber V. — Gostinstvo	198
4.—5.	Bukovnik Branko — Not. trgov.	197
Burkeljc — Strojna	197
6.—7.	Urlep Mirko — Strojna	194
Rabuzin Branko — Mlekarna	194
8.	Juvan Srečko — Gostinstvo	186
9.	Cizej Zvone — Mesnine	184
10.	Hauser Alojz — Radlje	181
11.	Vrtačnik Marjan — Gostinstvo	180
12.	Jeram Milan — Mlekarna	172
13.	Gerold Albin — Radlje	173
14.	Kralj Franc — Strojna	170
15.	Romih Jože — Mesnine	165
ŠAH
Šahovski turnir je bil 9. maja v Žalcu na DS Skupne službe. Vodja tekmovanja Jože Hlade. V odsotnosti nekaterih najboljših (Gubenšek, DS SS, Micič, TOZD Kmetijstvo), je premočno zmagal Ivo Farčnik, saj je premagal vse svoje nasprotnike.
REZULTATI:	Točk
1.	Farčnik Ivo, TOZD Kooperacija 13
2.	Žagar V., SS	10
3.	Hlade J., TOZD Notranja trgovina 9
4.	Flajs, TOZD Strojna'	9'
5.	Farčnik K., TOZD Kooperacija 7 1/2
6.	Škorjanc V., TOZD Kooperacija 7
7.	Hajnšek, TOZD Strojna	7
8.	Bukovnik B., TOZD Not. trgov. 6 1/2
9.	Mežnar, TOZD Strojna	5	1/2
10.	Stepišnik, TOZD Kooperacija	5
11.	Kralj F., TOZD Notranja trgovina 4
12.	Jurak, TOZD Strojna	3	1/2
13.	Tekavp V., TOZD Strojna	2
14.	.Lužar E., TOZD Notranja trgovina 2
MALI NOGOMET
Tekmovanje' v malem nogometu je bilo 11. maja na igrišču v Preboldu. Vodja tekmovanja Darko šušter.' Nastopilo je 6 ekip naših temeljnih' organizacij.
REZULTATI:
Mesnine — Kmetijstvo Žalec	2:2
Mesnine — Kooperacija	2:1
Kooperacija — Kmetijstvo Žalec	2:2
Notranja trgovina — Strojna	2:1
Notranja trgovina — Mlekarna	2:1
Strojna — Mlekarna	0:3
Mlekarna — Kmetijstvo Žalec	1:0
Notranja trgovina — Mesnine	1:0
VRSTNI RED
1.	Notranja trgovina
2.	Mesnine
3.	Mlekarna
4.	Kmetijstvo Žalec
5.	Kooperacija
6.	Strojna
ROKOMET
Tekmovanje je bilo 16. maja na stadionu v Žalcu. Vodja tekmovanja Vojko Žagar. Nastopile so ekipe Strojne, Mlekarne, Notranje trgovine.
REZULTATI:
Strojna — Mlekarna	11: 7
Mlekarna — Notranja trgovina	7:18
Notranja trgovina — Strojna	19: 9
VRSTNI RED
1.	Notranja trgovina
2.	Strojna
3.	Mlekarna
NAMIZNI TENIS
Tekmovanje je bilo 24. maja v telovadnici osnovne šole Žalec. Vodja tekmovanja: Eva Orač, Slavko Košenina.
REZULTATI:
Ženske:
1.	Orač Eva — DS SS
2.	Vevcer Ivica — DS S S
3.	Kveder Iva — DS SS
Moški:
1.	Košenina Slavko — DS SS
2.	Kralj Franc — Strojna
3.	Jurak Jože — Notranja trgovina
4.	Hajnšek — Strojna
5.	Toman— Kooperacija
6.	Bukovnik — Notranja trgovina
; / H
—... t. ^	C.Vj
Junij — rožnik — sečnik
Vid dežja ne daj, da bo dobre žetve kaj!
Če Ladislava (27. VI.) moči dež po glavi, od nas se sedem tednov ne odpravi.
Kakršno bo vreme kresnic, tako bo tudi žanjic.
—	Tisti, ki gledajo na politiko in moralo deljeno, ne bodo nikoli razumeli ne ene ne druge.
—	Zemlja je raj, če iščemo mir, ustvarjamo pravico in smo zmerni v svojih zahtevah.
—	Uče nas živeti, ko je življenje že mimo.
—	Ne pišite, kot govorite; pišite, kot mislite!
—	V deželi slepcev so slabovidni kralji.
Sezona nabiranja belomesnatih polžev gre h koncu. V zadružni enoti Braslovče so odkupili precej polžev. Mladi iz Letuša so jih nabrali nad 100 kg.	Foto: Jože Bizjak
Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet delovne organizacije Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Brežnik Jože, dipl. inž. kmet., Orač Eva, Zagoričnik Jože, Kač Miljeva, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo, Vybihal Vili, kmet inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v DO Hmezad v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 4.700 izvodih — Mesečna naročnina 8 din — Tisk AERO Celje — tozd graiika
Mednarodni sortni poskus : Aurora, H. Bitterer, W. Northdown; in Brewers gold
Dr. T. Wagner, N. Medved
Na osnovi sklepa znanstvene komisije IHB je bil postavljen sortni poskus v Angliji, Nemčiji in Jugoslaviji. Pri nas smo poskus zastavili na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. V preizkušanju so sorte: aurora, brewer's gold, hiiller bitterer in wye northdown. Razen brewer’s golda so to sorte, vzgojene s križanjem sorte northern brewer: aurora pri nas, hiiller bitterer v Nemčiji, a wye northdown v Angliji. Za vse je značilna velika količina grenčice. Leto kasneje se je poskusu pridružila še Francija. Tako ima poskus v mednarodnem merilu namen prikazati obnašanje sort v poedinih državah z ozirom na različne klimatske pogoje, a pri nas si lahko s takim poskusom ustvarimo sliko o vrednosti naše sorte v primerjavi z ostalimi sortami za gojenje pri nas.
Iz vsega raziskovalnega materiala, saj smo poskus zasledovali od leta postavitve (1974), bomo tu podali rezultate zadnjih treh let (1975—1977), ko je bil nasad izenačen in odrasel. Vsaka sorta je bila posajena po 20 rastlin v 4 repeticijah. V vegetaciji smo poskus opazovali, določili pridelek in kvaliteto. Poskusna parcela je bila obdelana podobno kot proizvodni nasad aurore. '
Vremenski pogoji
Vremenski pogoji so bili v opazovanih letih za obdobje vegetacije hmelja precej različni. Leto 1975 je bilo podobno desetletnemu povprečju, dočim sta bili leti 1976 in 1977 sušni, vendar ne prevroči. V letu 1976 je bilo spomladi toplo, v maju veliko padavin, suša pa je trajala zadnji dve dekadi junija in prvi dve julija. Tudi leto 1977 ni imelo normalnih vremenskih pogojev. Temperaturne razlike
niso bile bistvene, pač pa je primanjkovalo padavin že maja in prvi dve dekadi junija.
Bolezni in škodljivci
Pojav bolezni in škodljivcev je bil v treh letih različne jakosti. Opazili smo določene razlike med opazovanimi sortami.
Aurora ni imela znakov bolezni, dosledno pa so se pojavile uši.
Hiiller bitterer ima spomladi deformirane liste, se zvijejo in kasneje odpadejo. Prvo leto opazovanja je bilo nekaj sekundarnih kuštravcev, dve leti na storžkih malo pepep-lastne plesni in botritisa. Uši so se pojavile v manjšem obsegu.
Wye northdown ima eno črno koreniko, nobenih znakov peronospore in drugih bolezni, več pa uši in nekaj poškodb po proseni vešči.
Brewer’s gold je na peronosporo občutljiva sorta, ima veliko kuštravcev in črne korenike, ki so posledica peronospore in fitoftore. Zaradi fitoftore rastline tudi rumenijo, trte se sušijo. Opazili pa smo tudi poškodbe po ušeh in proseni vešči.
Pridelek
Pridelek po sortah in letih v kg zelenega hmelja na rastlino prikazuje tabela:
Sorta/leto	1975	1976	1977	PO- yprecje
Aurora	1,30	1,58	1,13	1,34
Hiiller bitterer	1,20	1,59	2,00	1,60
Wye northdown	0,58	0,82	0,53	0,58
Brewer’s gold	2,02	2,41	2,38	2,27
Ugotavljanje zbitosti zemlje v hmeljiščih, ki je posebno v kolesnicah, za neovirano rast korenin, prekomerno stisnjena
Sorta wye northdown ne daje zadovoljivega pridelka v naših pogojih. Zadovoljiv in enako velik pridelek imata aurora in hiiller bitterer, mnogo večjega pa brewer’s gold.
Bile so razlike v pridelku med raziskovanimi leti. Manjši pridelek je bil v letu 1975, ko so bile rastline drugoletne in še niso bile v polni rodnosti, dočim so bili vremenski pogoji ugodni. Naslednji dve leti sta bili manj ugodni. Pri srednje zgodnjih sortah aurori in wye northdownu je pridelek nižji v letu 1977, kot posledica suše v mesecu maju in začetku junija. To obdobje suše pa ni imelo vpliva na pozni sorti hiiller bitterer in brewer’s gold.
ALFA KISLINE (%)
Sorta	1975	1976	1977 Po:. vprecje
Aurora	10,45	10,37	11,53 10,78
Hiiller bitterer	7,35	5,07	8,64 7,02
Wye northdown	9,97	8,72	10,50 9,66
Brewer’s gold	10,11	5,78	8,00 7,96
Razlike v količini alfa kislin so očitne med sortami, močno pa zavisijo tudi od vremenskih pogojev. Močna (P = 1%) je soodvisnost leta in sorte.
Takoj po rezi odstranimo obrezline. Za ohranitev strukturne zemlje, pa omejujmo prehode
po njivi le na najnujnejše
V letu 1975 so bile vremenske razmere povprečne, količina alfa kislin je bila tipična za določene sorte. Podobno je bilo leta 1977. Sušno obdobje v maju in v začetku junija
1977.	leta ni imelo negativnega vpliva na odstotek alfa kislin. V letu 1976, ki je bilo sušno v zadnjih dveh dekadah junija in prvih dveh julija, je bil odstotek alfa kislin očitno manjši, posebno pri sortah hiiller bitterer in brewer’s gold, manj pa wye northdown. Aurora pa je dokazala veliko stabilnost v količini alfa kislin skozi vsa leta.
lepega videza, a nimajo prijetne arome. Odstotek alfa kislin je srednje velik in močno zavisi od vremenskih razmer. Suša v zadnjih dveh dekadah junija in v prvi dekadi julija negativno učinkuje na količino alfa kislin.
Brewer’s gold je pozna, izredno bujna sorta, nekoliko nagnjena k enodomnosti. Je občutljiva na peronosporo in fitoftoro ter je srednje dober gostitelj za proseno veščo in uši. Pridelek je rekordno velik in stabilen.
Storžki so drobni, naježeni, gosto zraščeni in imajo neprijetno aromo. Storžki imajo veliko količino alfa kislin, ki pa zelo zavisi od vremenskih razmer. Suša v juniju in juliju ima izrazito negativni učinek na količino alfa kislin.
Naša sorta aurora daje zadovoljiv pridelek v sodobni agrotehniki in nadaljuje po kvaliteti sloves savinjskega goldinga, saj je zelo stabilna po veliki količini alfa kislin in prijetni hmeljski aromi.
Zaključek
V letu 1977 je suša v zadnji dekadi maja in prvi junija motila rast iu razvoj srednje-zgodnjih sort wye northdown in aurora, posledica je bila v nekoliko manjšem pridelku. Bolezni in škodljivci so se pojavili v enakem obsegu kot prejšnja opazovalna leta, zato smo na osnovi vseh treh let zaključili naslednje:
Aurora je srednje zgodnja sorta, ni občutljiva na bolezni, je pa dober gostitelj za uši. Ima zadovoljiv pridelek, ki niha odvisno od vremenskih razmer, posebno v maju in začetku junija. Storžki so lepega videza, prijetne hmeljske arome in imajo veliko količino alfa kislin, ki se ne spremeni tudi v vremensko neugodnih pogojih.
Wye northdown je srednje zgodnja sorta, ni občutljiva na bolezni, je dober gostitelj za uši in proseno veščo. Storžki so srednje veliki, lepega videza, preraščajo in imajo prijetno hmeljsko aromo. Pridelek je majhen in niha odvisno od vremenskih razmer posebno V maju in v začetku junija. Storžki imajo velik odstotek alfa kislin, ki malo variira zaradi različnih vremenskih razmer.
Hiiller bitterer je pozna sorta, malo nagnjena k enodomnosti, neugodne vremenske razmere niso negativno vplivale na rast in razvoj. Sorta je sorazmerno rezistentna na peronosporo, na storžkih se rad pojavlja bo-tritis, manj pepelasta plesen. Pridelek je velik, stabilen. Storžki so veliki, preraščajo, so
¡¡K
¡Hs"
Tudi letos nam je ponagajal veter
			
Kmetijskim
delovnim
organizacijam
Sporočamo, da bo sestanek s tehnologi in pospeševalci 14. julija v Slovenj Gradcu in ne 19. 5. 1978, kot bi moral biti po programu. O spremembi obvestite tehnologe in pospeševalce, ki morda tega obvestila niso prebrali.
Do odpovedi sestanka je prišlo zaradi odsotnosti velikega števila kolegov, ki so odšli na novosadski sejem.
INŠTITUT ZA HMELJARSTVO
IN PIVOVARSTVO ŽALEC
Stran 20
ZA PRAKTIČNO ŽIČNICO HMELJA
Žičnice za hmelj z bolj pokončnimi stebri in z dvema ali tremi sidri na steber ob robeh njive so pričeli uvajati v ZRN. Pri takšni žičnici je obdelava lažja in hitrejša. Sedaj ni več srednje vrste med sidri in stebri.
M. B.


lili
I
Dolgotrajno deževje in mraz v maju sta močno zavrla rast hmelja. Saj je v začetku junija šele tak kot v normalnih letih v prvi polovici maja. V pričakovanju lepega vremena upamo, d» nam ne bo zatajil.