266
Dopisi.
Ljutomer na Staj. — Nepozabljiv ostane narodu našemu 3. dan tega meseca, ko se je obhajala tisočlet-nica ss. Cirila in Metoda v Mariboru. — Mnogo kmetov, kmetic in tudi več gospodov iz ljutomerskega okrožja udeležilo se je sjajne te svečanosti; vsem še doni slad-komilo petje ter mična godba po ušesih, in krasni blesk umetnega ognja jim je vedno pred očmi. Ni tedaj čuda, da se srčno veselimo dneva, kadar nas bodo mariborski pevci na čelu našega častitega rojaka g. J. Miklošiča obiskali. Oklicali smo v 29. listu „Novic" našo svečanost na 30. dan avgusta; al ker bi nam razne okoliščine ta dan število gostov dosti zmanjšale, moramo preložiti obhajilo na 6. dan septembra. Ker ljutomerska okolica deleč slovi zarad svoje naravske bla-gosti in krasote, se nadjamo od vseh strani obilo prijaznih nam gostov. „Beseda" se začne ob 6. uri zvečer.
Iz slov. Štajarja 1. avg. f — Dobili smo v roke dne 19. julija t. 1. željno pričakovano knjigo, ktere naslov je: „Zgodovina sv. apostolov slovenskih Cirila in Metoda", ki jo je poslovenil g. profesor Janez Majciger v Mariboru. Dobro nam došla! Lep spominek na sv. Cirila in Metoda bo s to knjigo ostal rodu slovenskemu. Natis je lep, papir prijeten,  zlasti je ljubeznjiv naslov
267
s slovenskimi barvami; tudi beseda ne zaostaja. Seg-nite Slovenci radi v žep, ter si kupujte to novo knjigo, da bo ostalo vašim unukom v podučenje in v posnemo, kar sta sadila in učila sv. brata pred tisoč leti po lepih dolinah naših v srce dobrodušnih Slovencev.
Iz Kerkavec v Istri 1. avg. F. P. — 3. dne t. m. je v Dragonji gospodinjo J. Gerebicovo, 65 let staro, njena lastna krava na paši pobodla in ji trebuh tako preparala, da se ji je sila veliko cev izmotalo. Tako je reva, s čevami pred sabo, na pašniku ležala od 7. ure zjutraj do 8. zvečer, dokler ji ne pride zdravnik iz Kopra gosp. Andrej Vogel na pomoč. Zvedeni mož si je mogel veliko prizadevati, da ji spravi drob nazaj in zašije trebušno kožo. Neso jo potem domu blizo 3 četrt ure; zdravnik zapove vse, kar je bilo zdaj še treba, in podoba je, ^da bode nesrečna starka se še popolnoma ozdravila. Čast in hvala vrlemu zdravniku, kterega prsi že tako kinča zlati križec za zasluge.
Iz Trsta 3. avg. A — Dobili smo zopet 5 novih advokatov za tržaško mesto, tako, da jih imamo zdaj v vsem skupaj 29; al, kakor se nam za gotovo pripoveduje, med vsemi 29 le samo eden zna jezik slovenski. In vendar v Trstu vse polno mrgoli Slovencev, iz obmestja, iz Krasa, celega Primorja in Kranjskega. Za svoje imenje in pravico skrbni toženec hodi od pi-sarnice do pisarnice, dokler naleti na edinega, s kte-rim se v svojem jeziku posvetovati more. Vsaki drug ali kdor hitro kaj opraviti želi, mora plačati tolmača, — pa ubožec sam ne ve, kaj in kako jo je pri njem opravil. Tako je; če pa ni, prosimo, naj nam pove kdo, da je drugače. Drago nam bo, ako zvemo, da smo se zmotili; mikalo bi nas tudi zvediti, kako so gospodje, ki so advokacije tržaške prosili, izkazali znanje slovenskega jezika, ali kako da so se zavezali naučiti se ga do kakega odločenega časa, ker odgovor gosp. ministra Lasserja na interpelacijo gosp. Cerneta in razpis od 15. marca 1862 nas navdajajo z resno mislijo , da pri sodniških obravnavah s slovenskimi obtoženci morajo sodniki, državni pravdniki, pa tudi zagovorniki obtoženca popolnoma zmožni biti slovenskega jezika. Da vpeljava slovenskega jezika ima resnica postati, posnemamo pa že iz tega, da, kakor ljubljanska deželna sodnija, je tudi primorska oskrbela okrajne sod-nije s povabili, varhnimi dekreti, obljubnimi in smrtnimi zapisniki in druzimi enacimi pismi. Ne bilo bi tedaj prav, ako je vse to že lepo oskrbljeno, da bi ravnopravnost le zato popolnoma ne obveljala, ker oseb ni slovenskega jezika zmožnih.
Nabrežina 10. srp. M. — Huda suša nas že stiska sedem tednov;   po  primorskih  bregovih  grojzdje medli od velike soparce in  se osiplje,   tudi oljke  trpijo,   ker zrnje jim je jelo odpadati.    Pri velikem izvirku (Aure-sina) v Brojinci,  od kodar po vodotoku železnica vodo dobiva, se že kaže,  da pomanjkuje vode. — Pred tednom so potepuhi   ponoči   v hram   soseda  se  splazili in nm vso slanino odnesli.   Nekemu drugemu sosedu so iz hleva mlado tele odpeljali,  ktero jim je pa medpotoma pobegnilo. — Srenjskemu Čedniku so hotli železne okna zdrobiti pri hramu,   kjer je   bil  ovčji  sir cele soseske shranjen,   pa  so jih k sreči  odpodili. — Živa potreba se kaže iz vsega tega, da bi se ponočne straže vpeljale, potepuhe in malopridne vlačugarce pa, kteri se brez dela okoli klatijo, poteknili v delavnišnice.   — 5. t. m. je v sv. Križu poleg Nabrežine kmetu hiša do tal pogorela, dasiravno  stoji   poleg   srenjskega  vodnjaka.    Ali  ni to nov dokaz, kako potrebne so tudi vasem gasilnice, ktere „Novice" neprenehoma priporočajo soseskam.
Iz Zagorja na Pivki. —1. — Leto šestdeseto in tretje si bodo Zagorci dolgo v spominu ohranili; govorili bodo o štirih hudih nadlogah,   ki jih letos tarejo.
Znano je bravcem „Novic", kako hudo je še pred kratkim goveja kuga pri nas razsajala, pobrala je okoli 30 goved in čez 300 ovac. Pa ravno v tem času je tudi neizrečena suša tako zemljo sparila, da ne ljudje ne živinica ne morejo dobiti hladnega požirka vode. Tretja nesreča je ogenj. Ravno o polnoči med 10, in 11. t. m. se je unelo, pa v kakih okoliščinah! Seno je bilo večidel podstreho in veči del prve žetve tudi; hiše goste in slamnate, pa suhe ko goba; polnoči je bilo, ljudje dela trudni so ravno prvi sen storili, in sicer jako dosti njih pod streho na senu, kakor je v tem času navada. Velika sreča, da ni nikakoršna sapa pihala; vendar je v hipu devet hiš bilo v ognji, ker bližnje so se od same vročine vnemale. Nesreča je vsem devetim pogorelcem velika, al najbolj usmiljenja vreden je posebno eden, kteremu je malo pred kuga hlev popolnoma izpraznila, pobravši mu lepih sedem goved, s kterimi se je ponašal. Prosim, ako bi se hotel kdo teh nesrečnežev usmiliti in kak darek poslati, naj blagovoljno pošlje prečastitemu gospodu Antonu Mlakarju, fajmoštru v Za-gorji. Razun dveh so sicer vsi zavarovani; al gotovo jim je ogenj trikrat toliko vzel, kakor so zavarovali. Kje bojo vzeli les za cimper, ker tudi ta četrta nesreča nas bije, da še lesu za ognjišče si moramo kupovati. Bog se nas usmili!
Iz Kranja 16. avg. — Ne spominjamo se še tako veselega in slovesnega dne kakor je bil današnji, ko se je odprlo novo stanovališče čitavnici naši. Ž nami vred so obhajali veseli dan mili nam gosti, ki so prišli iz bližnjih in daljnih krajev in poveličali veselico. Mestni župan in pa predsednik čitavnice z vrlim odborom svojim so pa res tudi poskrbeli vse tako marljivo, da enoglasna je bila vseh pričujočih hvala o vseh napravah, ki so se vrstile od zjutraj osmih do pozne noči. Ker je ,,Novicam" obljubljen obširniši popis drugi pot, naj zadostijo danes le te vrstice, kterim dodajam le Še to, kar sem slišal iz ust nekega veljavnega moža, ki mi je radosten rekel: „Mesto vaše stoji na trdni skali; pa tudi čitav-nica vaša stoji ravno tako trdno, ker stoji na tako očitnem domoljubji mestjanov in mestjank". Iz Ljubljane. Danes (v torek) zarano je strel na gradu naznanil mestu in okolici njegovi slavni dan — god presvitlega našega cesarja; po mestu pa je brž potem igrala vojaška muzika. Ob 8. uri je c. k. vojaštvo obhajalo s cerkveno slovesnostjo praznični dan pod nalašč napravljenim šotorom poleg kolodvora; ob 10. uri pa so milostljivi knezoškof v stolni cerkvi peli veliko mašo, pri kteri so pričujoči bili prvaki c. kr. deželnih oblastnij, deželni glavar z odborom, mestni župan z odborom in obila množica ljudstva, ki so prosili Boga, naj Njih Veličanstvu v sedanjih težavnih časih dodeli moč, da osreči vse narode svojega cesarstva, ker le na to srečo se opira blagor in moč Avstrije.
— C. kr. deželna vlada je razglasila postavo za požiganje mahu (morast), kakor jo je deželni zbor naredil in Njih Veličanstvo cesar potrdilo. Požiganje se sme začeti 16. avgusta (prvi dan po velikem Šmarnu) in utegne trpeti do konec oktobra. Posebna komisija čuje nad vsem, kar se o tem pa tudi o druzih stvareh godi na mahu. — Res je, da dim, če ga sapa prinese v mesto, je letos toliko bolj zopern, ker od silne vročine vse zeva; al požiganje je potrebno gnojilo na neobdelanem mahovitem svetu, da deželi priraste dober kos kruha. Silna vročina nadležje polje, ker v nedeljo je bilo 14 dni, kar v Ljubljani nismo imeli kapljice dežja do danes; al še smo srečni memo druzih krajev, kakor, na priliko, memo Vipave, kjer nek že od 28. junija, tedaj že čez 6 tednov ni nič deževalo. Ni zato tudi čuda, da toliko škodo dela oginj zdaj tu, zdaj tam, pa večidel po nemarnosti ali tobakarjev ali pa otrok z vžigavnimi klinčkL
268
V Osevku je pogorela cerkev in več hiš nek po ostanku goreče smodke; kako je začelo v Ljubljani v nedeljo zvečer goreti na tržaški cesti, se ne ve prav, pa boje tudi po enaki nečimernosti.
—  Podoba Njih Veličanstva, ki jo je prejelo društvo ljubljanskih strelcev od presvitlega cesarja samega v spominek in se je v saboto slovesno odkrila, je izvrstno delo dunajskega mojstra Fernkorna. Oprsje je iz brona, ktero stoji na ličnem podnožji iz rudečkastega kraškega marmorja.
—   Gosp. županu Ambrožu ni všeč bilo, kar sta pisala „Naprej" in naš list o njegovem idriškem potovanji; zatega voljo se je 13. dne t. m. — po več dopisih in odpisih med njim, podpredsednikom in odborom — odpovedal predsedništvu čitavnice, pa ne nehal biti ud njeni. Ker se vsled družbenih pravil vsi upravniki čitavnice volijo v občnem zboru konec leta in ker čitavnica ima podpredsednika (prof. dr. Vončina) , ki z odborom vred opravlja opravila čitavnice, se za ta čas nič druzega ne spremeni v vodstvu njenem.
—  Vsako 3. leto se zbera v shodih mednarodni zbor za Statistiko (državopisje), ki obstaja iz namestnikov, vodjev in predsednikov statistične pisarne veeh evropejskih in amerikanskih držav in pa iz naj-slavniših štatistikarjev, ki se še posebno volijo v ta zbor. Tretji shod tega zbora bil je na Dunaji leta 1857, četrti leta 1860 v Londonu, peti pa bode letos septembra meseca v Berolinu. Predsedništvo je počastilo s povabilom letos tudi našega mnogospoštovanega gospoda dr. Etbina C os ta, kteri pa se je, čeravno nerad, častnemu poklicu moral odpovedati, ker mnogovrstne opravila ga zadržujejo daljno pot nastopiti, in ravno zdaj še posebno neka važna pravdna stvar.
—  Mali zbor frančiškanske provincije je v seji, ki je bila 10. dne t. m. v Ljubljani, enoglasno sklenil, da mladež častitega tega reda se ima slovenskega jezika kakor vseh druzih jezikov, ki se govorijo v tej pokrajni, tudi v prostih urah marljivo učiti. Hvale vreden sklep , kteri kaže, da „Zeitgeist" trka tudi na vrata  samostanov.
—  Kako zlo jo je zabredel dopisnik novomeški, ki se je v „Laib. Ztg." silno hudoval nad častitljivo gimnazijo novomeško, kaže se tudi iz tega, da mestjan gospod D. Rizoli, na kterega so nekteri zagnali sum, da je on oni korespondent K., očitno v „Laib. Ztg." odbija očestvo omenjene pisarije.