Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
m i
Leto XXXVII. - Štev. 26 (1857)
Gorica - četrtek, 27 .junija 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Italija in novela nrafeseMkaZiočaa uoina na Bližnjem vzhodu
To pot se je zgodilo za Italijo nekaj izrednega. Že pri prvem glasovanju je bil v ponedeljek 24. junija z več kot dvotretjinsko večino glasov, kot to določa ustava, izvoljen za predsednika italijanske republike senator Francesco Cossiga iz vrst demokrščanske stranke. Prejel je od 1011 možnih 752 glasov. Belih glasovnic je bilo 141, 77 volivcev pa se je izreklo za druge kandidate. Tako je npr. Forlani prejel 16 glasov, Pertini 12, Camilla Ce-deraa (DP) 8, Zaccagnini 7, Fanfani 5. Komunisti so podprli Cossigo, radikali niso volili, MSI pa je oddal bele glasovnice.
Vsi se strinjajo, da je tako nagel razplet predsedniških volitev zasluga glavnega tajnika DC De Mita, ki je v zadnjih dneh skrbno tkal vezi med strankami, da bi bila izvolitev čim bolj enodušna. Najprej je dosegel od drugih strank načelni pristanek na demokrščanskega kandidata, nato pa je v svoji stranki dosegel opredelitev za Cossigo, ko so mu komunisti dali vedeti, da med trojico Cossiga - Forlani - Fanfani pride v poštev le prvi.
Cossiga je do sedaj najmlajši predsednik države. Letos 26. julija bo izpolnil 57 let. Doma iz Sassarija na Sardiniji je diplomiral na pravni fakulteti in se zgodaj začel baviti s politiko. Prvič je bil izvoljen za poslanca leta 1958, nato pa še štirikrat. Leta 1974 je prvič postal minister, v peti Morovi vladi pa mu je bilo poverjeno odgovorno notranje ministrstvo, Tega je ohranil tudi v dveh naslednjih Andreottijevih vladah. Po umoru Alda Mora je leta 1978 odstopil, a že leto nato postal ministrski predsednik in to ostal do 27. septembra 1980. Od 1983 je senator ter obenem predsednik senata. V tem svoj-stvu ga je v ponedeljek dosegla izvolitev
za poglavarja italijanske republike.
Kot predsednik vlade je 14. aprila 1980 ob predstavitvi svoje druge vlade v parlamentu v zvezi s slovensko manjšino podal izjavo, katera je bila doslej ena najbolj Izčrpnih, ki jih je kdaj izrekel kak ministrski predsednik. Glasila se je: »Kar zadeva vprašanje slovenske manjšine, je namen vlade izdelati, v tesnem stiku z deželo Furlani j o-Julijsko krajino, organski zaščitni ukrep po koncu in na osnovi dela posebne komisije, ki je bila v ta namen ustanovljena. Vlada je mnenja, da so vprašanja manjšin obenem vprašanja omike, ki jih je treba rešiti ob uravnovešenem upoštevanju specifičnih in splošnih pravic v okviru stvarnega in za vse, večine in manjšine, pravičnega izvajanja načela enakopravnosti, za katero jamči in mora jamčiti pravna država.«
Cossiga je kasneje še enkrat prišel v stik s Slovenci, ko se je 16. decembra 1983 v goriškem Avditoriju udeležil odprtja akademskega leta Zavoda združenega sveta iz Devina. Tedaj je tudi sprejel enotno slovensko delegacijo na goriškem županstvu in se z njo pogovarjal o delu senatne komisije za ustavna vprašanja, ki si je naložila delo za obravnavo zakonskih osnutkov o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji.
Še posebej pa je ostala Slovencem v spominu njegova nepričakovana gesta, ko je v Avditoriju s tipičnim sardinskim naglasom izrekel v slovenščini besede: »Dragi prijatelji Slovenci, v imenu italijanske države vam voščim vesele praznike.« Besede, ki so pokazale, da je Cossigi naša problematika pri srcu. Želeli bi, da bi tako bilo tudi v času, ko bo stal na čelu države.
Zdi se, da se je ponovila živčna vojna, ki je pred leti zajela Sev. Ameriko zaradi zajetja skupine ameriških državljanov na veleposlaništvu v Teheranu. Razlika je sedaj le v tem, da je to pot prizorišče libanonska prestolnica Bejrut, talci pa 40 potnikov letala, ki so ga ugrabili šiitski zračni roparji.
DRAMA V ZRAKU IN NA TLEH
Vse se je začelo v petek 14. junija. Iz Kaira je v Atene priletelo potniško letalo severnoameriške družbe TWA, Imelo je 145 potnikov in 8 članov posadke. Kmalu po vzletu z atenskega letališča sta dva šiitska terorista prisilila pilota, naj pristane na bejrutskem letališču. Ta sta od
izraelskih oblasti zahtevala takojšnjo iz- in pogajanja. ZDA noče kloniti pred tero-
pustitev 766 libanonskih šiitov, zajetih na jugu dežele ter 17 'Šiitov, zaprtih v Kuvajta. V Bejrutu so bili izpuščeni prvi potniki: 17 žensk in dva otroka. Nato je letalo odletelo v Alžir, kjer je bilo osvobojenih 21 potnikov. Sledila je povratna vožnja v Bejrut, kjer sta preusmerjeval-ca vrgla iz letala na pristajalno stezo truplo ameriškega potapljača, letalo pa so obkrožili člani šiitske milice Amal in odvedli 12 potnikov, ker »imajo židovske priimke«. Letalo je nato ponovno odletelo v Alžir, se še enkrat vrnilo v Bejrut in tam obstalo. 40 talcev je bilo prepeljanih neznano kam.
Od tedaj trajajo mrzlična posvetovanja
Politične jetnišnice v Jugoslaviji
Kot je razvidno iz dokumenta o človekovih pravicah, ki ga je lani oktobra objavila »Internationale Gesellschaft fiir Men-schenrechte« (Mednarodna komisija za človekove pravice), je trenutno v Jugoslaviji 16 jetnišnic in dve jetniški bolnišnici. Seznam je bil sestavljen na podlagi Al (Am-nesty International) 22. maja 1984 v Londonu.
Jetnišnice se nahajajo v kraju Dob (Slovenija), v drugih jugoslovanskih republikah pa so v Stari Gradiški, Lepoglava, Goli otok, Slavonska Požega, vse na Hrva-šlkem, v Zenici in Foči (Bosna) ter v Lipljanu, Istoku, Zabeli, Nišu, Padinski Skeli, Beogradu, Spužu, Idrizovu in Sremski Mitroviči. Jetniški bolnišnici pa sta v Zagrebu in Beogradu.
Jugoslovanska ustava sicer predvideva, da morajo biti zdravstvene razmere v zaporih urejene, a v ječah s političnimi zaporniki se to ne upošteva. Jetniki morajo delati prisiljeno, jetničarji in ostali pazniki se lahko nekaznovano znašajo nad njimi. Pogosto jih pretepajo, nimajo pravice do občasnega izhoda, a nimajo se kam pritožiti. Oskrfba je zelo slaba. Zdravi in bolni živijo v istem prostoru, higienske naprave so izredno pomanjkljive.
Ce za jetnišnico v Lepoglavi v Slavoniji (v njej je bil tudi kardinal Stepinac) lahko rečemo, da so razmere v njej še nekako znosne, so pa zapori v Stari Gradiški obupni. Poslopje razpada, osebje je, čeprav je stavba na hrvaškem Območju, 90 % srbsko, kar pride do izraza v odnosu do hrvaških jetnikov, ki jih stalno pretepajo. Varnostnih naprav sploh ni, zato je vedno mnogo nesreč.
Goli otok leži v severnem Jadranu blizu turističnega otoka Raba, čeprav tuji turisti niti ne slutijo, kakšne tragedije se dogajajo v njihovi bližini. Ta jetniš-nica v mnogočom 'še prdkaša tisto v Sta-ri Gradiški, tako da je praktično noben Lapornik ne zapusti zdrav. Goli otok do ieta 1946 ni bil obljuden, tisto leto pa so komunistični oblastniki začeli nanj pošiljati politične obsojence. Ti morajo de-
lati v kamnolomih do deset ur dnevno. Zaradi zaužitega prahu skoro vsi zbolijo na pljučih in dihalih.
V omenjenem dokumentu je še rečeno, da se v Jugoslaviji kaznuje ljudi že zaradi različnega političnega mišljenja ali kritike obstoječih razmer. Za te »prestopke« so predvidene kazni do 15 let. Vsi svobodni narodi naj bi se zato neprenehoma zavzemali za politične jetnike v Jugoslaviji, ki so preganjani zaradi verske ali narodne pripadnosti ali drugačnega mišljenja kot ga zahteva komunistična stranka.
Sodišče -v poljski prestolnici je 12. junija obsodilo duhovnika 26-letnega Mareka Labudo in 30-letnega Andreja Wilczinske-ga na zaporne kazni, ker je ugotovilo, da sta kriva za protestno stavko dijakov srednje šole v Wloszczowi. Učenci te šole so protestirali proti odstranitvi križev iz šolskih prostorov. Protest in odsotnost od pouka sta trajala od 3. do 16. decembra lani, omenjena duhovnika pa naj bi bila po ugotovitvi sodišča glavna pobudnika protestne akaije šolarjev.
Labuda je bil obsojen na eno leto zapora pogojno, Wilczinski pa pogojno na deset mesecev zapora in še denarno globo 60.000 zlotov.
Sodni postopek proti duhovnikoma je že pred začetkom zbudil veliko pozornosti pa tudi ogorčenja. Tako so v nedeljo 9. junija po vseh cerkvah v škofiji Kielce brali pismo krajevnega škofa Szymeckega, v katerem odločno brani napadana duhovnika. Poudaril je, da obtožnica, ki ju bremeni organiziranja protizakonitega protesta šolarjev, ne ustreza resnici. Po njegovem mnenju sta duhovnika samo izpolnila svojo dušnopastirsko dožnost, ko sta šolarjem iz Wloszczowe v njihovi večtedenski stavki proti odstranitvi križev iz učilnic stala ob strani. Škof opozarja, da sta to storila na izrečno željo šolarjev in njihovih staršev. Pisanje poljskega časopisja o tej zadevi pa škof ocenjuje kot »napačno in pristransko«.
Obsojenih duhovnikov se je pri splošni avdienci 12. junija spomnil tudi papež Janez Pavel II. Po govoru vernikom, tokrat ije bila na vrsti vera in ateizem, je svo-
Atentati na tekočem traku
Libanonsko mesto Tripoli na severu države je prizorišče nenehnega nasilja; v mestu občasno izbruhnejo siloviti spopadi med prosirskimi in protisirskimi muslimanskimi skupinami. Kristjanov v tem mestu ni. Tako je pretekli teden eksplozija razstreliva, ki je bilo podtaknjeno v neki avtomobil ipred slaščičarno na sprehajališču ob sredozemski obali ubilo več kot 75 oseb, okoli 150 ljudi pa je bilo ranjenih. Štirinadstropno poslopje, v katerem je bila slaščičarna, je docela uničeno, hiše poškodovane v krogu enega kilometra, veliko avtomobilov, ki so tedaj vozili po cesti, pa je eksplozija vrgla v morje.
V San Salvadorju v Srednji Ameriji pa je 12 uniformiranih vojakov bliskovito poskakalo z nekega tovornjaka in odprlo strelni ogenj proti gostom neke restavracije. Življenje je izgubilo 13 oseb, med njimi štirje ameriški vojaki in dva ameriška civilista. Severnoameriška vlada je v odgovor napovedala povečanje vojaške pomoči predsedniku Duarteju in dala na voljo svoje izvedence, da izsledijo krivce.
Sredi preteklega tedna je v Frankfurtu (ZR Nemčija) na letališču prišlo do bombnega atentata, pri čemer so izgubile življenje tri osebe, med njimi dva otroka, 32 pa jih je bilo ranjenih. Tri dni nato pa je močna eksplozija v Bruslju raz-
jim rojakom priporočil v molitev pereče poljske zadeve: sodni postopek proti trem bivšim voditeljem Solidarnosti v Gdansku in sodni postopek proti omenjenima duhovnikoma iz škofije Kielce.
Dva nova blažena
Papež Janez Pavel II. je -v nedeljo 23. junija razglasil za blažena Nemca Petra Friedhofena, ki se je rodil leta 1819 in umrl kot žrtev jetike pri 41 letih ter Italijana Benedikta Mennija, rojenega v Milanu leta 1841 in umrlega v Dilanu v Franciji leta 1914.
BI. Peter Friedhofen je bil sprva dimnikar. Da bi pomagal ubogim, je ustanovil kongregacijo usmiljene Marije Pomočnice. BI. Benedikt Menni pa je po bitki pri Magenti, ko je na nosilnicah prenašal ranjene, stopil v red Usmiljenih bratov. Papež Pij IX. ga je nato poslal v Šipanijo, da tam obnovi red, ki so ga oblasti zatrle. Pri tem je ustanovil leta 1881 Družbo bolniških sesiter Srca Jezusovega. Kasneje je postal generalni prior reda, a je bil prisiljen odstopiti zavoljo obrekovanj, ki so se zgrnila nadenj. Vodstvo ga je poslalo v norišnico v Dilanu, kjer je osamljen umrl.
dejala pritličje 12-nadstropne palače, kjer ima svoje urade zahodnonemška kemična farmacevtska družba Bayer. Tu k sreči ni bilo človeških žrtev. Odgovornost za oba atentata si je naprtila neznana skupina »Peace Conqueros« (Zavojevalci miru). Ta nova teroristična skupina poudarja, da je nasilje edino sredstvo v boju za čisto okolje in da jih nič ne briga smrt nedolžnih, češ, nihče ni več nedolžen. Obenem so napovedali, da bodo uničili kako zgradbo na frankfurtskem letališču in razstrelili prvo »jumbo« letalo, ki jim bo prišlo pod roko.
Poziv nuncija Uhača
Apostolski nuncij v ZRN Nemčiji nadškof Josip Uhač, ki je po rodu Hrvat, je pri spominski maši ob 1100-letnici smrti apostola Slovanov sv. Metoda v hildes-heimski stolnici pozval evropske kristjane, naj najdejo pot iz »nesrečnih in trpljenja polnili razkolov in ločitev« v Cerkvi k »edinosti v miru, svobodi in veri«. Od kristjanov samih je odvisno, ali se bo Evropa zaprla v sebičnost in razpadala v nepomembnosti ali pa se bo zavedela svoje poklicanosti v zgodovini in spet našla dušo v »kulturi življenja, ljubezni in upanja«.
Spravni obisk iz Anolile
V ponedeljek 17. junija je z letalom prispela v Turin delegacija iz Liverpoola v Angliji, ki jo je sestavljalo 29 oseb, med njimi katoliški škof Dereck Worlock in anglikanski David Sheppard, nadalje liverpoolski župan in drugi upravljalci mesta ter voditelji nogometnih klubov Liverpool in Everton.
Naslednji dan so gostje najprej obiskali županstvo. Tu so angleški zastopniki prosili odpuščanja, za kar se je zgodilo na nogometnem igrišču v Bruslju. Odgovorili so jim s spravljivimi besedami predstavnik združenja CONI, turinski župan in generalni vikar turinske nadškofije. Eden angleških zastopnikov iz vrst laburistične stranke je omenil težke razmere, v katerih živi angleška mladina. Kar 90 H je nezaposlene. Nasilje na igriščih ima korenine tudi v tem dejstvu.
Po srečanju na sedežu nogometnega kluba Juventus so angleški gostje obiskali baziliko Marije Tolažnice, kjer jih je pozdravil turinski nadškof kardinal Bal-lestrero, somaševanje pa je vodil škof Worlock, ki se je zahvalil turinskemu mestu za topli sprejem in razumevanje, obenem pa poudaril bratske odnose, ki vežejo katoliško in anglikansko Cerkev. Treba je hoditi skupno po poti upanja v duhu sprave.
»Upajmo — so to besede generalnega vikarja Peradotta na sprejemu na tu-rinskem županstvu — da nas bo ta tragedija opozorila na vse tisto, kar odpira vrata nasilju, pričenši z besedami, gesli, napisi, ki sestavljajo obred nogometnih tekem.«
risti, želi pa, da izraelska vlada izroči zahtevane šiitske jetnike. Slednja je na to pripravljena, a hoče, da jo Washing-ton za to izrecno naprosi. Prav tega pa severnoameriška vlada noče, da ne bi iz-gledalo, da se je podala pred nasilneži. Vse ameriške vojne ladje v Sredozemlju so v stanju pripravljenosti, a vojaška akcija je predvidena kot Skrajni ukrep, ko bi se vsi drugi poskusi izjalovili.
KDO SO ŠIITI IN KAJ HOČEJO
Šiiti so neke vrste razkolni muslimani. Medtem ko pravoverni muslimani priznavajo sveto knjigo koran in ustno izročilo (suno), šiiti suno odklanjajo. Živijo na območju Libanona, dela Sirije, Iraka in predvsem v Iranu.
V Libanonu tvorijo 40 % prebivalstva nasproti 30% kristjanov, 20 % sunitov in 10 °/o Druzov (kii so iposebna verslka nemuslimanska skupnost). Po nepisanem narodnem dogovoru iz leta 1943 pa je na šiite odpadlo do sedaj le 20 % oblasti. Zaradi zapostavljanja so najbolj revna skupnost v deželi.
Preporod šiitske skupnosti se je pričel leta 1959. Tedaj je imam (višji duhovnik) Musa Sadr, ki se je rodil v Iranu in študiral v Homeinijevem svetem mestu Homu, vrnil v Tir na libanonskem jugu, od koder so bili njegovi predniki. Leta 1969 je ustanovil vrhovni šiitski svet, leta 1974 politično »gibanje zatiranih«, junija 1975, torej natanko pred desetimi leti pa vojaško organizacijo Amal. Avgusta 1978 je skrivnostno izginil med obiskom v Libiji. Tedaj ga je nasledil danes 46-letni Nabih Beri, ki se je v Franciji izšolal za odvetnika.
HOMEINI V LIBANONSKI OBLEKI?
Beri velja za zmernega in uglajenega politika, zmerom oblečen v elegantne evropske obleke. Zavzema se za odpravo verskih, narodnostnih in političnih proporcev tako v vladi, v državnem aparatu, v vojski in šolsitvu. Njegov poglavitni cilj je osvojitev oblasti, ki bi zagotovila zapostavljenim šiitom prepotrebni razsoj.
V svojem trdovratnem boju za oblast šiiti ne upoštevajo nobenega zavezništva; to so .doživeli Palestinci, -katere sedaj šiiti napadajo v njihovih taboriščih v zahodnem Bejrutu; doživeli so to suniti, 'ki so si jih v istem predelu z orožjem podvrgli; doživljajo to Druži, ki jim ne morejo več vsiliti svoje volje. V koalicijski vladi ima Beri kar tri ministrske resorje: pravosodje, obnovo in jug države. Predsednik države, maronitski kristjan Džema-jel in predsednik vlade, sunit Karame, sta ob njem nemočna. Ko bi veljala pravila politične igre, bi Beri že bil libanonski predsednik.
V koliko je bila šiitska milica Amal, ki jo vodi Beri, v ugrabitev ameriškega letala naravnost zapletena, je težko reči. Dejstvo pa je, da se je Beri aktivno vključil v vso zadevo. Medtem ko je voditelj Druzov Džumblat kot minister za promet prepovedal ugrabljenemu letalu pristanek v Bejrutu in je pristajalne steze zagradil z vozili, pa so borci Amala te ovire odstranili, potisnili v stran vojsko in policijo ter prevzeli popolno oblast nad letališčem, Beri pa je na lastno pest odredU odgon potnikov iz letala in njihovo razmestitev po skrivnih krajih zahodnega Bejruta, da bi tako preprečil ameriški nastop. Hkrati pa je v celoti podprl zahteve ugrabiteljev. Upravičeno ga zato Washington štetje za najbolj odgovornega v vsej zadevi.
Težko je reči, kako se bo vsa zadeva rešila, še težje, kaj se bo izcimilo iz vedno večje šiitske premoči v Libanonu. Če bo Beri postal novi libanonski Homeini, to gotovo ne bo ostalo brez posledic za ves bližnjevzhodni prostor. Drama ugrabljenega letala je tako ves svet znova opozorila na žarišče terorizma in nasilja, ki svoje tipalke in mreže že razteza na pre-nekatero državo.
J. K.
25 let „ Slovenika “
Sedanje poslopje slovenskega papeškega zavoda Slovenika v Rimu, ul. Appia Nuova 884
OKNO V DANAŠNJI SVET
Ob prvem večjem jubileju Slovenika, ko je večina tistih, ki so sodelovali, zbirali sredstva in morda bili pri blagoslovitvi sedanjega sedeža leta 1973, še živa, se bralec nehote ustavi pri odločnih besedah, iki jih je vodstvo zapisalo za desetletnico zavoda:
»Slovenik bo takšen, kakršnega bomo zgradili — sad plemenitih src, ostal bo spomenik naše darežljivosti.«
Po 25 letih obstoja Slovenika, ki je med tem postal že »papeški zavod«, imajo plemenita srca pravico vedeti, kakšen je sad njihove darežljivosti.
ZAČETKISLOVENIKA
Pod tem naslovom bi rad predstavil prvo zamisel slovenske cerkvene hiše v Rimu, njeno ustanovitev in pravno priznanje, razne razvojne etape, ki se zaključijo z blagoslovitvijo sedanjega sedeža 19. junija 1973 in priznanjem papeških pravic.
Dokler smo bili Slovenci v stari Avstriji, so pač vsi naši bogoslovci, ki so jih škofje poslali v Rim, vstopili v Germanik, ali duhovniki v zavod De aniima, ki ga vodijo avstrijski škofje, in morda v hrvaški zavod sv. Hieronima. Rimljani so jih poznali kot Avstrijce ali Nemce, slovenska narodnost po jim ni bila znana.
Po letu 1918, ko Dunaj ni bil več naša prestolnica in sta slovenski narod in tudi slovenska Cerkev postala samostojna in ne več podložna tujim nadškofijam, je bil primeren trenutek, da bi se naši cerkveni krogi lahko vprašali, ali ne bi bilo primerno ustaniviti svoj zavod v Rimu. Če že ne prej so to vprašanje sprožili takrat, ko so Hrvatje obnavljali svoj zavod sv. Hieronima. Prišli so na dan razlogi za in proti, a že samo dejstvo, da zavoda nismo ustanovili, pomeni, da odločitev ni bila lahka. Glavno vprašanje je bilo, kako hišo zgraditi in kako jo potem vzdrževati.
Vojna vihra je pokazala, kakšno pomoč bi bil slovenski zavod nudil našim škofom v trenutkih, ko so izgnali nad 300 duhovnikov iz mariborske škofije in škofa Ivana Tomažiča praktično konfinirali, ter je moral prelat Franc Ksaverij Lukman v Rim, da je Piju XII. prinesel točne podatke o stanju škofije. Podobno se je godilo ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu, kateremu so zgodovinske razmere naložile silno težko breme med vdjno samo, še težje pa po vihri, ko je sam s številnimi duhovniki in bogoslovci delil kruh begunstva.
Edino slovensko oporišče v Rimu je bil p. Anton Prešeren, sorodnik nadško-la Jegliča in škofa Vovka, a kaj, ko je bil v velikem delu zaposlen pri generalni hiši jezuitov kot asistent za slovanske dežele. Naši bratje Hrvatje so bili na boljšem, saj jim je nudil Hieronim vso oporo v duhovnem in materialnem smislu.
PRAVNA USTANOVITEV
S prihodom večjega dela ljubljanskega bogoslovja v Italijo in nato v Argentino se je pri odgovornih osebah spet zbudila zavest, da potrebujemo v Rimu svoj duhovniški dom. Kaj, ko je čas tako hitro tekel in ni bilo ne sredstev ne potrebnega časa za Okrepanje. Pater Prešeren je od več strani slišal nasvete, da bi bilo bolj pametno kupiti hišo v Rimu, kjer bi se naselili bogoslovci in obiskovali papeške univerze kot pa njihova preselitev v daljno Argentino.
Z imenovanjem p. Prešerna kot odgovornega za ljubljansko bogoslovje se je pater nenadoma znašel pred dejstvom, da je bilo treba najti mesto za dva duhovnika, ki sta končala redni študij v Argentini in bi bila rada nadaljevala teologijo v Rimu. V rimskih zavodih se je
še čutil povojni duh in pater ni uspel najti primernega zavoda, kamor bi poslal duhovnika. Podobno se je zgodilo pozneje, ko je mariborski škof poslal v Rim na študij moralke duhovnika Stefana Steinerja. Kljub vsem priporočilom Apostolskega sedeža ni bilo zavoda, ki bi ga sprejel pod streho. Sprejel ga je le zaradi osebnih zvez rektor Vzhodnega zavoda Damascena.
V tej stiski je p. Prešeren poslal novo-došla v slovensko hišo na Via dei Colli 8, last Zadruge Piave, prepričan, da je bila ustanovljena za duhovnike. Sam je prevzel uradno odgovornost za oba duhovnika študenta in tako začasno rešil problem.
Stalna rešitev pa je zahtevala, da cerkvena oblast ustanovi slovenski zavod. V dogovoru s škofom Vovkom, ki je prišel v Rim na obisk in je bil pravni predstojnik svojega bogoslovja v Argentini, sta napravila vlogo na Vatikan za ustanovitev slovenskega zavoda. Čez nekaj dni je p. Prešeren dobil odgovor, s katerim je Kongregacija za semenišča in univerze ustanovila 22. nov. 1960 Slovenski zavod v Rimu. Da je dokument nekaj važnega, potrjuje dejstvo, da ga je p. Prešeren na slavju božičnice rimskih Slovencev javno prebral v palači Salviati. Navdušenje je bilo veliko in zapeli smo zahvalno pesem.
Veliko težji je bil problem hiše, ki je bila juridično last Zadruge »Piave«. Osebnemu prepričanju p. Prešerna, da je hiša namenjena duhovnikom in torej naravni sedež novega inštituta se je zoperstavilo vodstvo hiše, češ da je namenjena socialnim potrebam beguncev, da sta zato oba duhovnika le gosta in zavod nima na njej nobene pravice. Podobna težava je biila pri imenovanju rektorja, ker se razne težnje niso osredotočile na skupni osebi. Tako je p. Prešeren sam postal rektor in poveril upravniku hiše vsakdanje ekonomske posle.
Pater Prešeren je točno vedel, da to ni prava rešitev in se je mučil, da bi premostil stališča posameznikov, ki so vztrajali pri svojem, kar je silno neugodno vplivalo na starejšega patra, ki >je vidno slabel. Vse je kazalo, da ni izhoda in to na veliko žalost, ker je medtem prišel iz Slovenije že prvi duhovnik na študije in je bilo treba najti zanj prostor v bogoslovju. Ko je bilo vse temno in nejasno, je prišel iz Anglije izseljenski duhovnik Ignacij Kunstelj in pregovarjal sobrate, da je treba najti vendar rešitev ter nagovoril p. Prešerna, naj si najde mladega pomočnika, ki bi prevzel odgovorno delo in skupaj z duhovniki izpeljal uresničitev ustanove. Sam pa je obljubil znatno ekonomsko .pomoč angleških Slovencev.
Dne 7. januarja je p. Prešeren, ko je bil že na bolniški postelji, poklical k sebi podravnatelja Zavoda za širjenje vere Maksimilijana Jezernika in mu izročil papeško imenovanje za projektorja Slovenskega zavoda. Čez dva meseca, na god sv. Tomaža Akvinskega je pater umrl, slovenska rimska ustanova pa je dobila svojega zaščitnika pri Bogu.
Dr. Maksimilijan Jezernik
(Se nadaljuje)
Protest indijskih škofov
Indijska katoliška škofovska konferenca je protestirala proti zapostavljanju kristjanov. Škofje so ob sklepu tridnevnega zasedanja še posebej obsodili krivično ravnanje s tistimi Indijci iz kaste »nedotakljivih«, ki so postali kristjani. Ti spreobrnjenci so močno prikrajšani pri dodeljevanju delovnih mest, zdravstveni oskrbi itd. Da bi oblastem lahko predložili natančne podatke, je katoliška Cerkev začela s preiskavo po vsej Indiji o položaju spreobrnjencev v krščanstvo.
Iz Jugoslavije
Komunist v Jugoslaviji ne sme krstiti svojega otroka
Na seji centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške so 10. junija sprejeli nekaj stališč do razmerja med verujočimi in komunisti. Tako komunist ne sme aktivno sodelovati v verskih obredih, ne sme dati krstiti svojega otroka niti ne sme biti krstni boter tujega otroka in ne priča na prijateljevi poroki v cerkvi. Ne sme tudi dovoliti, da mu drugi krstijo otroka. Tudi vernost enega izmed zakoncev ni opravičilo, da se član komunistične partije cerkveno poroči, hodi na cerkvena proščenja, pošilja svoje otroke k verouku in k službi božji in da mu duhovnik blagoslavlja hišo.
Pač pa se lahko udeleži cerkvenega pogreba sorodnika, prijatelja in znanca, ker »takrat ni zraven kot komunist, da bi izrazil ali zadovoljil svoje versko prepričanje, ampak da bi izrazil svoje spoštovanje do človeka«. Med »aktivno sodelovanje pri verskih obredih« tudi ne sodi udeleževanje komunistov na kulturnih prireditvah v prostorih bogočastja ali delovni stiki z duhovniki. Kdor to obsoja, izraža svojo okostenelost, kulturni primitivizem, vulgarno izraženi ateizem, sek-taštvo, neznanje in duhovno zaostalost.
»Odnosi so dobri...«
V Sloveniji vladni predstavniki ponovno in ponovno zatrjujejo, da so odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi dobri. Istočasno pa sta vera in Cerkev izpostavljeni dan na dan poniževanju in sramotenju.
Organizirani in spontani razgrajači onemogočajo božične polnočnice. Pustni sprevodi so pogosto priložnost, da se udeleženci našemijo v duhovnike, škofe, redovnice, na čelu gre pa križ... Fantovščine se prirejajo na. način štirinajstih postaj 'križevega pota; ženin mora na vsaki postaji piti vino, pijani spremljevalci pa ga pri tem vzpodbujajo z vpitjem, kletvijo in prostaškimi besedami. V Kranju je zbirališče odpadkov prav pred župniščem. Poleti je smrad neznosen. Na ljubljanski TV so predvajali »Borgdjce«, kjer je posebno blestel razvratni papež Aleksander VI. iz te družine. Namen je bil prozoren: Oblatiti Cerkev kot ustanovo in vzeti ugled papeštvu. Referent za odnose z verskimi skupnostmi dr. Frlec je opozoril, naj Cerkev neha poudarjati, da so verniki drugorazredni državljani (kar dejansko sol).
Primitivnost in prostaštvo, ki sta zajela prav po zaslugi partijskih krogov slovensko družbo, sta tudi Cerkev in vero močno prizadela. Vedno težje je še govoriti o slovenski civilizaciji, še manj pa o kulturi.
Slovenci po svetu
Novi »Log« spet s slovenskimi avtorji
Na Dunaju je izšla 25. številka »Loga«, revije za mednarodno literaturo, ki jo izdaja in soureja slovenski rojak Lev Detela. Poleg objav avstrijskih in nemških avtorjev ter informativnih odlomkov iz del južnoafriških, ameriških, poljskih, madžarskih in avstralskih pesnikov in pisateljev je tudi v novem »Logu«, prvem letniku 1985, veliko slovenskega.
Milena Merlak je prevedla nove duhovite satirične aforizme Žarka Petana ter Petanovo pesem v nemščino. Peter Ker-sche, znani v Celovcu živeči pisatelj in prevajalec, objavlja poleg lastnega modernega nemškega proznega teksta tudi dva svoja prevoda lirike mariborskega pesnika Slavka Juga. Mlajši koroški slovenski rojak Janko Ferk je avtor treh nemških pesniških besedil, ki so prav tako natisnjena v pričujočem pomladanskem »Logu« s platnicami v bodri zeleni barvi.
Lev Detela na obširnejši način predstavlja angleško-slovensko antologijo koroške slovenske lirike, ki sta jo uredila Feliks Bister in Herbert Kuhner, izdala pa Mohorjeva družba v Celovcu. To oceno je decembra 1984 oddajal tudi prvi program avstrijskega radia v svoji kulturni rubriiki. Lev Detela prav tako na kratko predstavlja tudi dve drugi novi slovenski publikaciji, zbornik Draga 83 o prireditvi slovenskih izobražencev pri Trstu ter deveto številko dunajskega Glasa Korotana z razpravami o slovenski narodni zastavi in o slovenskih grbih.
Posamezna številka revije »Log«, ki so jo med drugim naročile mnoge evropske in čezoceanske knjižnice, stane 30 avstrijskih šilingov, oziroma protivrednost v tujih valutah. Hvalevredno je, da revija prav z Dunaja informira literarno javnost o dogajanjih v nenemških literaturah, ne malokrat tudi v slovenski.
■ Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je izvolil svoje tri predstavnike, ki naj bi sodelovali na izvolitvi predsednika republike, ki so bile v ponedeljek 24. junija. Izvoljeni so bili za večino v deželnem svetu Comelli (DC) im Barnaba (PRI), za opozicijo pa Pascolat (PCI), vsi trije Furlani. Ker pa je bil zadnji izvoljen v nasprotju s Sklepom, ki so ga sprejeli pred tem v Rimu predstavniki vseh strank, ki so zastopane v parlamentu in ki je določal, naj bodo deželni poslanci izbrani po proporčnem razmerju, naj bi bdi v naši deželi izvoljen svetovalec Proletarske demokracije (DP) Cavallo. Na pritisk iz Rima je tako Pascolat moral odstopiti, da ga je nadomestil Cavallo. Svetovalec SSik dr. Štoka se glasovanja ni udeležil, ker med tremi kandidati ni bilo predstavnika slovenske manjšine; enako so storili štirje svetovalci Liste za Trst, ker med med predstavniki ni bilo nikogar, ki bi zastopal tržaško mesto in pokrajino.
■ Papež Janez Pavel II. je imenoval državnega tajnika Casarolija za svojega odposlanca na slovesnostih, ki bodo v zvezi s 1100-letnico smrti sv. Metoda v Djakovu (Jugoslavija) 4. in 5. julija in v Velehradu na Moravskem 7. julija. Kardinal Casaroli bo svoj obisk izkoristil za sestanek s predstavniki obeh držav.
■ Poljski zunanji minister 01szowski je opravil v Rimu tridnevni obisk. Sestal se je z zunanjim ministrom Andreottijem in s predsednikom Pertinijem, mi ga pa hotel sprejeti ministrski predsednik Cra-xi, da bi s tem poudaril ogorčenje italijanske vlade zaradi nedavne obsodbe treh pripadnikov razpuščenega sindikata Solidarnost v Gdansku. Olszotvskega je sprejel tudi papež Janez Pavel II. Obisk je potekel precej hladno. Vatikan je zavrnil poljski predlog, da bi prišlo do navezave diplomatskih odnosov, češ da časi še niso zreli. Sv. oče je tudi izrazil svoje nezadovoljstvo, ker poljska vlada ne dovoli, da bi škofje, ki upravljajo poseben sklad za kmete, tudi delili podpore iz tega sklada.
■ Karabinjerji so v Osti ji pri Rimu aretirali teroristko 36-letno Barbaro Balzera-ni, eno vodilnih oseb Rdečih brigad, ki se je že šest let izmikala roki pravice in bila v odsotnosti že obsojena na dosmrtno ječo. Skupaj z Morettijem je veljala za eno najbolj zagrizenih in krutih teroristk — njeno skrivno ime je bilo Sa-
Tajnik Kongregacije za verski nauk rnsgr. Alberto Bovone je poslal na predsedstvo italijanske škofovske konference posebno .pismo, v katerem je rečeno, naj škofje odsvetujejo organizirana romanja v Medjugorje v Hercegovini. Mnogi, vključno mostarski škof Pavao Zanič, pod čigar pristojnost spada Medjugorje, se namreč pritožujejo zaradi obširne propagande v prid domnevnih prikazovanj Matere božje, ker to bega vernike, obenem pa otežkoča delo cerkveni komioiji, ki vso zadevo proučuje. Msgr. Bovone nadalje pravi, da njegova Kongregacija osvaja o-mertjene pritožbe, izraža svojo zaskrbljenost im zavrača zadevno propagando in špekulacijo, do katere je prišlo zlasti v Italiji. Pismo se zaključuje z nasvetom italijanskim škofom, naj javno nastopajo proti »prirejanju romanj in vsakršne koli propagande, zlasti tiskane, ker vse to ovira mirno preučevanje omenjanih dejstev s strani posebne komisije, ki je bila v ta namen kanonsko ustanovljena«.
Kot smo že poročali, so škofje Treh Benečij, kamor spadata goriška nadškofija in tržaška škofija, ta romanja že odsvetovali. Tudi je znano, da največ romarjev, ki obiskujejo Medjugorje, prihaja prav iz Italije, kjer organizirajo romanja tako posamezne župnije kot potovalne agencije, ki so za letošnje poletje že napovedale zelo velik obisk.
Turški poslanci obsojajo versko nestrpnost
Poslanci vladajoče turške »domovinske stranke«, ki jo vodi ministrski predsednik Turgut Ozal, so se zavzeli za ostre kazni tistim Turkom, ki žalijo nemuslimanske prebivalce Turčije kot »nevernike«. V pripravi je osnutek zakona, ki predvideva eno do treh let zapora. Poslanci pa so zahtevali šest do dvanajst mesecev zapora ali visoko denarno kazen za tiste Turke, ki bi motili verske slovesnosti, v primeru nasilja pa je treba kazni zvišati od enega do treh let.
Visok jubilej verske revije
Poleg »Famiglie Cristiane« je Messaggero di Sant’Antonio (Glasnik sv. Antona) najbolj razširjena revija verske vsebine v Ita-
ra — in je zadnje čase vodila rimski vod Rdečih brigad. Sodelovala je pri ugrabitvi in umoru Alda Mara, pri ugrabitvi deželnega demokrščanskega tajnika Cira Oirilla v Neaplju, pri ugrabitvi ameriškega generala Doziera in verjetno tudi pri nedavnem uboju sindikalista prof. Taran-tellija. Notranji minister Scalfaro je za aretacijo čestital karabinjerjem.
■ V petek 21. junija je Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine, svečano odprl za promet del avtoceste na odseku Naklo-Ljubljana. Nova štiripasovnica, ki je dolga 20,6 km in široka 20 im, ima šest priključkov, med rijimi dva pri Kranju in enega za letališče Brnik. S hitrostjo 120 km na uro se jo da prevoziti v 15 minutah. Ima tri mostove v dolžini 395 m, 13 nadvozov in 17 podvozov. Manjka še bencinska črpalka v Voklem pri Kranju. Vsa naložba je stala 10,7 milijarde dinarjev (80 milijard lir). Že letos pa bodo s slovenske strani pričeli tudi z deli na predoru skozi Karavanke, kar bo 'stalo Jugoslavijo 110 milijonov dolarjev.
■ Na avstrijsko-jugoslovanski meji pri Šentilju je prišlo do krvavega dogodka. Vladimir Židek, po poklicu tehnik, star 41 let, češkoslovaški državljan je poskusil preiti mejo, a ga je jugoslovanski stražar ustavil in legitimiral. Židek je po izjavah stražarja stekel proti meji. Stražar je streljal za njim in ga smrtno ranil, vendar je Zidku uspelo prekoračiti mejo, kjer so ga našli avstrijski stražniki. V Avstriji se upravičeno sprašujejo, ali je res treba streljati na ljudi, ki se odločijo za pot v svobodo.
■ Vse izgleda, da Ije nacistični zdravnik Josef Mengele, ki je delal krute poizkuse na internirancih v Auschwitzu dn je kriv desettisočih nasilnih smrti, res mrtev. Leta 1952 mu je uspelo umakniti se roki pravice v Zah. Nemčiji in se zateči v Južno Ameriko. Ob pomoči nacističnih prijateljev se je najprej naselil v Argentini, nato prešel v Paragvaj, kjer je celo postal tamkajšnji državljan. Ko so mu prišli na sled, je zbežal v Brazilijo, kjer je leta 1979 utonil v nekem kraju blizu mesta Sao Paulo. Sedaj so njegovo itruplo odkopali. Posebna skupina mednarodnih izvedencev' je prišla do zaključka, da obstaja 95 % verjetnosti, da je izkopano truplo res iMen-gelejevo.
liji. Izdajajo jo minoriti, ki oskrbujejo baziliko sv. Antona v Padovi. Revijo so začeli izdajati 1. januarja 1898. Sprva so jo tiskali v 6.000 izvodih, sedaj pa ima nad milijon in pol naročnikov. Razen v italijanščini izhaja tudi v francoščini, nemščini, angleščini, španščini in portugalščini. V tujih jezikih ga tiskajo 150 tisoč izvodov.
V mesečnik je pisal tudi kardinal Luciani, poznčjši papež Janez Pavel I. Nekaj let je bil njegov urednik tudi go-riški nadškof Bommarco. List je moderno urejevan in ima dobre sotrudnike.
Dva vatikanska dostojanstvenika obiskala Poljsko
Na Poljskem se je mudil na 14-dnevnem Obisku nuncij za posebne naloge nadškof Luigi Poggi. Skupaj z njim je v to državo odpotoval tudi predsednik Tajništva za edinost kristjanov kardinal Johannes Wille-brands, ki je prejel častni doktorat katoliške univerze v Lublinu. Nadškof Poggi pa je imel zahtevnejšo nalogo: pogovarjal se je o perečih vprašanjih s predstavniki Cerkve in države. Najprej se je sestal s prima-som Glempom, nato pa med drugimi tudi z ministrom za verske zadeve Adamom Lopatko itn ministrom za zunanje zadeve Štefanom Olszowskim. Poggi je vodja delegacije Apostolskega sedeža za stalne stike s poljsko vlado.
Odstopil je škof Pizzoni
Videmski pomožni škof Emilio Pizzoni je odstopil zaradi starosti. Rodil se je namreč pred 83 leti v Furlaniji v vasi Onsaria. V mašnika je bil posvečen leta 1925. Bil je župnik v Medeuzzi in v San Daniele del Friuli. Leta 1951 je bil imenovan za škofa v Terracini, mestecu južno od Rima v pokrajini Latina. Leta 1966 se je vrnil v Furlanijo in postal pomožni škof msgr. Zaffonata. Tudi msgr. Batti-sti ga je hotel imeti za svojega pomočnika.
Msgr. Pizzoni je vedno kazal razumevanje tudi za beneške Slovence, kjer je večkrat binmoval. Kot bivši kaplan in župnik se je znal vživeti v življenje podeželskega prebivalstva in so ga zato vsi cenili.
Apostolski sedež o Medjugorju
Zlatomašno slavje v Štivanu
Msgr. Ivan Kretič, že 30 let župnik v Devinu, je v nedeljo 23. junija v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu slovesno obhajal 50-letnico svojega mašniške-ga posvečenja, ki ga je prejel 6. aprila 1935 v Ogleju. Za nedeljski datum se je odločil zato, ker je 'bil to predvečer praznika sv. Janeza Krstnika, zavetnika te cerkve.
Ob petih popoldne je v sprevodu, v katerem ga je spremljalo 14 sobratov, vstopil v okusno opraženo cerkev, s kora pa ga je pozdravila pesem »Zlatomašnik bod’ pozdravljen«. Takoj na začetku je g. slavljenec povedal, da bo sv. maša proslavitev patrona cerkve in zahvala za 50 let njegovega duhovništva in 30 let delovanja v Devinu.
Sv. maša je potekala v latinščini kot nekdaj, le berila in prošnje so bile v obeh živih jezikih. Na koru so pevci pod vodstvom Hermana Antoniča peli latinsko mašo v čast Srcu Jezusovemu Vinka Vodopivca. Tudi zahvalna pesem (/e Deum) je bila v latinščini. Moramo reči, da so pevci, okrepljeni s člani zbora Fantje izpod Grmade, svoje delo izborno opravili. Obenem smo začutili, da smo res nekaj izgubili, ko je bilo latinsko petje iz cerkve skoro čisto izrinjeno.
Slavnostna govornika sta bila dva. V slovenščini je pridigali zlatomašnikov nečak Boris Kretič, v italijanščini pa ravnatelj goriškega semenišča Armando Zor-zin. Prvi je v začetku omenil svojo novo mašo, ki jo je pred 12 leti v isti cerkvi ponovil, razvil nato nekaj misli o Jezusovem predhodniku, vernike pozval, naj Gospodu pripravljajo pot kot je to storil njegov stric v teku svoje duhovniške poti, ki jo je na kratko povzel. Na koncu je stricu zaželel vse dobro za njegov god.
G. Zorzin pa se je predvsem ustavil ob liku Janeza Krstnika, ki je še vedno aktualen, saj je odprt pot Kristusu. Nato je povedal nekaj misli o poslanstvu duhovnika (človek kot vsi drugi, a obenem mož božji) in zaželel, da bi kdo mladih iz devinske župnije nadomestil g. slavljenca, ko bo umanjkal. Pri tem se je spomnil ugotovitve ob vizitaciji nadškofa Cocolina v Devinu: ta fara je doslej imela 164 dušnih pastirjev, a še ni dala nobenega svojega duhovnika. Naj bo tudi v bodoče tako?
Pred darovanjem so prišla k oltarju dekleta v kraljevmih narodnih nošah ter izročila msgr. Kretiču okusno sestavljen šopek, eden skavtov pa mu je poklonil dar v imenu svoje organizacije. Podjetnik Ivan Brecelj pa je jubilanta pozdravil v imenu župnijske skupnosti.
Po vsem tem se je g. zlatomašnik zahvalil, na kratko omenil kraje, kjer je deloval in poudaril, da je dušni pastir brez sodelavcev ničla.
Vsa slovesnost, ki ji 'je tudi narava dala svoj svečani okvir, saj je po dopoldanskem dežju prijetno sijalo sonce, se je zaključila z blagoslovom z Na j svetejšim in ob pesmi »Marija skoz življenje«. - jk
Globoke so slovenske korenine
(Izvirno poročilo iz Salzburga)
Maria Plain je izredno bogato baročno svetišče na pobočju griča, od koder je prekrasen razgled na mesto Salzburg. Naši predniki so ga klicali za Solnograd. In v tej romarski cerkvi je v soboto pred binkoštmi bila pordka, ki tudi za Salzburg, čeprav je vsega vajen, ni bila vsakdanja. Vzela sta se mlada Gregor Borut Dekleva in Staphanie Mayr-Melnhof.
Ženinov oče Borut Dekleva živi z ženo Gertrude, roj. Kendel že precej let v Kaliforniji (ZDA), kijer so njuni otroci odrasli. Kraja svojega rojstva (Ilirska Bistrica) ne obiskuje, čeprav je imel možnost za to, saj je bil pred nekaj leti trgovski zastopnik ameriške firme. Ime Dekleva je Notranjcem in Kranjcem dobro poznano; eden od prednikov je bil prvi slovenski člain cesarskega Državnega sveta (Reiohsrat). Borutova soproga Gertrude je Dunajčanka, pa se je od moža naučila slovenskega jezika in ga svojim trem otrokom posredovala kot materinščino.
Nevestina starša Friedrich Mayr-Melm-hof in njegova žena, grofica Orsini Ro-senberg pa sta odgojila devet otrok. Med avstrijskim plemstvom in drugod po svetu sta dobro znana. Nevestin oče je po poklicu diplomiran gozdni inženir. Njegovi Predniki so bili Štajerci, nevestini pa izhajajo iz koroške rodbine.
Poročne slavnosti se je poleg številnih nevestinih sorodnikov udeležilo 330 povabljenih gostov iz vseh delov sveta. Med njimi je bil tudi dr. Andrej Kobal iz Zah. Nemčije. Gostje iz plemiških rodbin so bili oblečeni v noše nekdanjega plemstva k°t to zahtevajo stari običaji.
Prvi dan svatovanja je potekel v veseli družabnosti ,na gradu Mayr-Melnhof in sicer pod ogromnim baldahinom, ki je nudil zaščito pred morebitnim dežjem, drugi dan pa je bila v omenjenem romarskem svetišču poročna maša. Med njo je za to priložnost najeti Mozartov zbor odigral in pel znamenito Mozartovo »Mis-sa Solemnis«.
Za zaključek slavja je prispela na grad še godba na pihala. Godci so bili oblečeni v narodno nošo in so s poskočno glasbo prisotne goste razveseljevali do večera. - Udeleženec
Mednarodni katoliški tisk v Ljubljani
Svet Mednarodne zveze katoliškega tiska (Union Catholique Iriternational de la Presse) je sklenil, da se bo vršilo mednarodno zasedanje katoliškega tiska v Ljubljani 4. in 5. julija ob jubileju sv. Metoda. Razpravljali bodo predvsem o odnosih Vzhod-Zahod.
Iz slovenske Koroške
Srečanje treh Mohorjevih družb
V soboto 22. junija so se na sedežu Celovške Mohorjeve družbe srečali predstavniki treh Mohorjevih družb, Celovške, Goriške in Celjske. To je bilo prvič v zgodovini omenjenih družb, da so njih predstavniki prišli skupaj.
Goste je pozdravil dr. Pavle Zablatnik in na kratko podal pregled o delovanju Calovške Mohorjeve družbe. Goriško Mohorjevo družbo je predstavil dr. Jože Mar-kuža, Celjsko pa predsednik p. Hieronim Žveglič. Skupno s sodelavci so se pogovorili o delovanju posameznih družb, o uspehih in neuspehih in o prihodnjih načrtih. Na koncu srečanja je bila izražena želja, da bi se predstavniki treh Mohorjevih družb redno vsako leto sestajali in si izmenjali misli ter povedali o svojih načrtih. Predstavniki treh Mohorjevih družb so svoje srečanje zaključili z obiskom umetnostne galerije pri prof. Fr. Goršetu v Svečah.
Naj še dodamo kot zanimivost, da je Celovška Mohorjeva družba pred leti obhajala 130-letnico ustanovitve. Goriška Mohorjeva družba slavi letos 60detnico, Celjska Mohorjeva družba pa je znova zaživela po drugi svetovni vojni, torej praznuje letos 40-letnico svojega delovanja v novih razmerah.
Po lanskoletnem premoru zaradi zdravstvenega stanja princa Rajmunda delila Torre e Tasso bo letos zopet dodeljena »Nagrada človečanske dobrote in vzajemnosti devinski grad«, ki jo je ustanovil princ sam in katere namen je, da se javnost devinsko-nabrežinske občine seznani z dejanji, ki dokazujejo človečansko dobroto in vzajemnost prebivalcev do svojega bližnjega, kar javnost, v nasprotju z. obširnim obveščanjem o nasilju in nekulturnih dejanjih, običajno ignorira.
Nagrada, ki je predvsem moralnega pomena, obstaja v diplomi na pergamentu, ki jo bo izdal organizacijski odbor omenjene pobude in katerega člani so poleg princa župan, predstavniki šolskih, zdravstvenih in verskih oblasti ter nekateri občani.
Organizacijski odbor se je sestal 7. junija na devinskem gradu ter določil, da bo občina kot prejšnja leta poskrbela za objavo pobude in. ustreznega oglasa v časopisju, na oglasnih deskah in v župnijah ter s pomočjo didaktičnih ravnateljev srednjih šol in zdravstvenih referentov.
Justitia et Pax
Po zgledu Apostolskega sedeža in na povabilo italijanske škofovske konference je 19. junija tudi škof Bellomi ustanovil za tržaško Cerkev, komisijo »Justitia et Pax« (Pravičnost in mir). Novi organizem se tako priključuje ostalim že obstoječim organizmom za liturgijo, šole, katehe-zo, ekumenizem itd.
Delovanje naj bi se odvijalo v treh smereh: delo za mir, pojmovanje in osnove miru ter analiza struktur, ki povzročajo nasilje. Komisijo sestavlja 15 članov, med temi sta dva slovenska.
Odločilna podpora SSk za Slovensko stalno gledališče
Slovenska skupnost v Furlaniji-Julijski krajini z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je bil njen trud za prispevek SSG v Trstu tudi uresničen.
Po dolgem požrtvovalnem prizadevanju je poleg odbora deželne komisije za kulturne dejavnosti imela svetovalska skupina SSk in pristojna komisija, katere efektivni član je tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, odločilno vlogo.
Zato je pri podpori 250 milijonov lir za Stalno slovensko gledališče v glavnem odločilno pripomogla SSk.
Svečanost v spomin nasilno odvedenih
Preteklo nedeljo je bila pri Bazovici ob breznu, ki krije trupla v maju in juniju 1945 nasilno odvedenih, spominska svečanost, ki so se je udeležili najvišji krajevni politični in vojaški predstavniki. Tržaški škof Bellomi je maševal in imel priložnostni govor, prežet s krščanskimi mislimi o miru in spravi, a je obenem poudaril, da so bile žrtve sad sovraštva in maščevanja, ki sta zajela Trst.
Tržaški župan Richetti je dejal, da nas žrtve vabijo 'k pomiritvi, čeprav je in ostane sramota za tiste, ki so kot ljudje druge ljudi pometali v kraška žrela. Omenil je tudi prisotnost slovenske manjšine na tem območju, ki jo je treba ovrednotiti, kar pa nekaterim prisotnim očitno ni bilo všeč.
Tretji govornik je bil dr. Fernando Fe-liciani, predsednik združenja povratnikov iz Afrike. Šest vencev je bilo nato položenih na kraj, kjer počivajo posmrtni ostanki žrtev nesmiselnega obračunava-
Obširno informativno omrežje naj bi spodbudilo prebivalce devinsko-nabrežinske občine, da opozorijo na primere, ki so vredni moralnega priznanja ter da do 15. julija 1985 predložijo prošnjo, naslovljeno na devinski grad ali na občino De-vin-Nabrežina z osebnimi podatki predlagane osebe ter z zadevno utemeljitvijo; omenjeno prošnjo morata podpisati dva občana.
V zadnjem tednu meseca julija bo organizacijski odbor pregledal in obravnaval vse dospele predloge ter z glasovanjem izbral tiste, ki bodo nagrajeni 31. avgusta letos na javni svečanosti v devinskem gradu.
Molitveno srečanje vatikanskih uslužbencev
V petelk 28. junija, pred praznikom svetih apostolov Petra in Pavla, se papež želi srečati v baziliki sv. Petra s kardinali, z vsemi uslužbenci rimske kurije, vatikanske uprave in rimskega vikariata. Srečanje bo ob 11. uri.
nja ob koncu zadnje vojne. Slabo vreme je gotovo vplivalo na udeležbo, ki ni bila tolikšna kakor so jo organizatorji pričakovali.
Neverjetna izjava italijanskega šolnika
Bellunski profesor Col Tana je bil letos določen za člana maturitetne komisije na zavodu za geometre v Trstu. Mož je menil, da se bo proslavil s tem, če pred prihodom v Trst pokaže svojo nestrpnost do Slovencev tako, da je izjavil v tržaškem tedniku »II Meridiano«, da je vesel, ko bo preživel nekaj 'dni v Trstu »na pragu prelepe in nemarksistične Slovenije, a da se mu 'gnusijo Slovenci na Krasu, ki tam živijo, opirajo se pa na vlado v Ljubljani«.
Njegova neverjetna izjava je nagnila tržaškega šolskega skrbnika dr. De Rosa, da ga je nemudoma zamenjal v maturitetni komisiji, na njegovo mesto pa je bil imenovan profesor v zavodu za geometre v Rimu Ludano Fratta. Obenem je dr. Rosa sklenil, da bo s svojo odločitvijo seznanil tudi pristojno ministrstvo v Rimu.
Repentabor
čeprav bo Repentabor v tem poletju še nekajkrat v središču pozornosti naše javnosti, bo že 7. julija tam Metodova proslava, kateri bodo sledile običajne prireditve za veliki šmaren, so repentaborski farani imeli ob koncu sezone nekakšen poslovilni večer, ki je dokazal, kako živahno je delovanje raznih zborov in ansamblov kakor tudi organiziranih skupin v župniji.
V nedeljo 16. junija skavti in mladinci niso bili neposredno zastopani na koncertu v prostorih pokrajinskega Kraškega muzeja v Repnu, pač pa so nastopili otroški in mladinski zbor Zvonček, ženski zbor Repentabor, ki sicer tudi redno sodeluje pri službi božji, in instrumentalni ansambel Burja, ki postaja vse bolj trdna stvarnost. Vsi so pokazali lep napredek in utrdili prepričanje, da se da v našem Okolju še veliko narediti za pristno ljudsko kulturo, ki s svojim združevalnim momentom pomeni podporo ne samo dejavnosti v cerkvenem okviru, temveč sploh v širši skupnosti.
Da je ob sicer bogati dejavnosti, ki od mnogih terja veliko požrtvovalnosti in dobre volje, še prostor za nove ideje, priča tudi ženski tercet, ki je prvič nastopil v javnosti. To je novost, ki veliko obeta.
Za vso to dejavnostjo je seveda župnik Tone Bedenčič, kateremu pomaga več žup-ljanov. Pri tem je pomembno, da so med temi zastopane vse starostne dobe, kar pomeni, da je v fari zaznaven odziv na vse pobude, kar je pomembno zlasti na mladinskem področju. Starši začenjajo imeti pred očmi dejstvo, da je združevanje zelo pomembno za odraščajoče, ki so sicer prepuščeni sami sebi in brezplodnemu besedičenju.
Na griču medtem tečejo h koncu dela, ki trajajo že nekaj časa tako na župnijski stavbi kot v cerkvi. Nadaljuje se prekrivanje strehe z značilnimi skrlami, tako da bo kmalu vse zares končano in da bo repentaborski grič spet pridobil svojo staro in značilno podobo.
Sv. Križ pri Trstu
V nedeljo 30. junija bo župnija Sv. Križ slovesno obhajala praznik svojih farnih zavetnikov sv. Petra in Pavla. Ob 9.30 uri bo običajna procesija s sv. Rešnjim Telesom po vasi, ki jo bo vodil g. škof L. Bellomi. Takoj nato pa bo maša, med katero bo g. škof podelil zakrament sv. birme osmim birmancem. Vabljeni!
Bralci pišejo
Naj se »Slovenska skupnost« odreče svoji ideološki strukturi?
»Ideologiji je treba ostati zvest,« pravi »Volivec iz Sovodenj« v pismu, objavljenem nedavno v Katoliškem glasu. Po navadi to drži. Ko človek stopa iz mladostne zagnanosti ali apatije na težko pot Življenjske odgovornosti, bo skušal izkristalizirati svojo osebnost. Takrat bo tudi ugotovil, kaj ga dokončno zanima in privlačuje in če bo le nekoliko sledil svetovnemu dogajanju in tistemu okoli sebe, prebiral knjige in časopise, bo skoro nehote sprejel tudi neko ideologijo, če je že prej ni.
Kot svoboden državljan z volivno pravico bo seveda izbral tudi stranko, ki
bo njegovi ideologiji najbližja. Težko bo potem svoje ideološko prepričanje spremenil. Ni pa s tem rečeno, da bo nujno ostal zvest svoji stranki. Seveda ne mislim tu na neznačajneže, ki gredo tako rekoč »za vetrom«. Dejstvo pa je, da v svobodnem svetu, na svobodnih volitvah, volivci vedno pogosteje nagrajujejo ali kaznujejo neko stranko, neke voditelje, neke uprave, ne da bi se pri tem »odpovedali« svoji ideologiji.
Brez dvoma se je tako pri zadnjih volitvah zgodilo tudi s Slovensko skupnostjo v števerjanu.
Ni pa moj namem analizirati padca oziroma porastka glasov Slovenske skupnosti v tem ali onem kraju, čeprav imam o tem svoje mnenje. Ker sem tudi jaz njena zvesta pristašinja, si zadnje čase postavljam drugačna vprašanja.
Ker redno sledim delovanju svoje stranke, lahko naštejem konkretne primere, ki so me nekoliko zbegali: v decembrski številki nekega slovenskega tržaškega tednika je predsednik Slovenske skupnosti izjavil, da v naši stranki ni več važen ideološki dejavnik, ampak predvsem narodnostni.
Podobno je v nekem italijanskem tržaškem tedniku izjavil bivši tajnik mladinske sekcije SSk in šel še dalje: na njenem kongresu je izjavil, da so »ideološki oprijemi včasih le odvečne nalepke«!
Poleg podobnih misli so na zadnjem shodu v Mavhinjah nekateri govorniki podali analizo stranke, ki se popolnoma oddaljuje od tiste samostojne, slovenske demokratične stranke, ki je ob svojem nastanku prav v Mavhinjah dobila svoj prvi zagon!
Ce je prišla Slovenska skupnost do spoznanja, da je vloga slovenskih političnih sil v Italiji izključno narodnostno-obramb-nega značaja, ne vem, zakaj ne ustanovi v ta namen skupno s slovenskimi komunisti in socialisti močne slovenske stranke, ki bi jo vsi pozdravili? Ali se boji, da bi se komunisti in socialisti v nobenem primeru ne odrekli svojima strankama, ki imata trdno ideološko strukturo? Zakaj se mora samo Slovenska skupnost tej odreči? Ali bo moral samo njen volivec potisniti vstran svoje demokratično prepričanje in ji za vsako ceno oddati svoj glas? Kdo bi moral prvi ostati zvest svoji ideologiji: volivec ali stranka?
Volivka Slovenske skupnosti (Oseba je uredništvu znana)
Števerjancem v vednost
Spoštovano uredništvo!
V »Katol. glasu« z dne 13. junija sem med drugim bral pojasnilo glede občinskih volitev v Števerjanu letos dne 12. maja. Tokrat je bilo na vrsti gospodarsko poročilo.
Veliko je bilo sicer o Števerjanu poročil in komentarjev in skoro vsi so obsojali le določeno skupino ljudi.
V zvezi z omenjenim poročilom pa moram, resnici na ljubo, pojasniti sledeče: »Dve družini sta dobili celo novi hiši.« Resnično ne v dar, ampak le podporo v znesku 50 % predvidenih stroškov iz potresnega sklada; ostalih 50 sem kril sam. Podporo pa sem nedvomno dobil po zaslugi in prizadevanju tedanjega župana in ne po zaslugi sekcije SSk v Števerjanu.
Števerjan, dne 22. junija 1985
Terpln Emil
Op. ured.: Poročil iz štsvarjana je bilo res veliko in preveč. Malokdo se je pa potrudil, da bi bil objektiven in pravičen do vseh. To je zbujalo in zbuja med Šte-verjanci hudo kri. Od tod zamere in protesti.
Glede upravljanja občine po zadnji vojni, ko je občino vsa leta upravljala SSk oz. Kmečko-delavska zveza, je dal priznanje tudi sedanji župan Ivan Humar. Opčine pa ne upravlja župan sam ali ožji odbor ali stranka, temveč je zadeva štirih dejavnikov: župana, ožjega odbora, občinskega sveta in stranke. Dokler so ti delovali, je vse teklo v lepem redu, ko so med njimi nastali spori, je uprava šla po zlu. Kjer se prepirata dva, vsak svoj prav ima, dobiček pa inkasira tretji. To se je zgodilo v Števerjanu.
Trditev »dve družini sta dobili celo novi hiši«, smo pri uredništvu razumeli tako, da sta s pomočjo dežele ne samo popravili, temveč zgradili novi hiši kot na tisoče drugih družin v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki so po potresu tudi »dobile nove hiše«.
■ Spet tragedija v zraku. To pot se je zaradi eksplozije zrušilo v morje blizu Irske indijsko potniško letalo s 329 osebami na krovu. Nesreče ni nihče preživel. Letalo je vozilo na progi Toronto-London-New Delhi. Dve teroristični organizaciji sta si že prevzeli odgovornost za ta novi zločin, stvar preiskovalcev pa je, da ugotovi resnico.
JUBILEJNO PRAZNOVANJE 1100-Ietnice smrti sv. Metoda (885-1985)
Kulturni spored:
Na Repentabru: v petek 5. julija ob 20.30, v soboto 6. julija ob 20.30, v nedeljo 7. julija Ob 18. uri prikaz v petih slikah
»BLAGOVESTNIKA Z VZHODA«
po izvirnem tekstu prof. Ivana Artača režija Adrijan Rustja ob sodelovanju posebne igralske skupine.
VERSKI SPORED
V Marijinem svetišču na Vejni: v nedeljo 14. julija ob 17.30: slovesno boogslužje vodi novi pomožni škof v Kopru Metod Pirih ob somaševanju novomašnikov, srebmomašnika in zlatomašnikov. Sodeluje zbor ZCPZ iz Trsta.
Vabi ACM iz Trsta
Hualevredna pobuda devinskega princa
Pogajanja za sestavo novih večin
Tudi na Goriškem so po končanem referendumu stekla pogajanja za sestavo večin, ki naj bi upravljale večje občine v naši pokrajini. To so v prvi vrsti Gorica, Krmin in Gradišče.
Pretekli teden so se na prvem spoznavnem sestanku sašli pokrajinski tajniki šestih strank, tj. strank, ki so že doslej sodelovale. Tako so bili prisotni na sestanku pokrajinski tajniki DC Crisci, PSI Blasig, PSDI Prauscello, PSI Esiposito, SSk Marjan Terpin in kar je nekaka novost, tajnik liberalne stranke Prandi. Namen je namreč, da bi se v naši pokrajini pritegnilo k upravi še liberalce kakor so že prisotni v deželni in državni vladi.
Pokrajinski tajniki so razčlenili trenutni politični položaj ter se domenili za sestavo delovnega programa, ki naj bi postal osnova za nadaljnje upravljanje. Na naslednjih sestankih bodo poleg tajnikov prisotne širše delegacije. SSk je na svojem pokrajinskem tajništvu že sestavila tako delegacijo, ki bo vodila pogajanja. Poleg tajnika Terpina bosta v njej še Gradimir Gradnik in dr. Karlo Brešan.
SlovenSkim predstavnikom ' seveda gre predvsem za to, da se v programe vnesejo tudi naši slovenski problemi, zlasti v času, ko bi se morala ostreje postavljati zahteva po zaščitnem zakonu, ker kažejo oblasti v zadnjem času do tega problema če že ne odklonilna stališča vsaj določene pomisleke, ki jih Slovenci z zaskrbljenostjo sprejemamo. Tudi stranke, v katere se vključujejo Slovenci — in SSk sodi, da je to negativno — ne kažejo večje pripravljenosti. Priče smo tudi v zadnjem času v naših krajih občasnim izpadom raznih predstavnikov italijanskih strank proti našim zahtevam, kar je tudi precej vznemirjajoče.
Delo in napori edinih slovenskih predstavnikov na teh pogajanjih za oblikovanje novih upraivnih večin se tako ne kažejo ne preprosti ne lahki.
Posredovanje dr. Štoke v zvezi z novo telovadnico
Deželni odbornik za šport Mario Bran-cati ter deželni svetovalec SSk dr. Drago Štoka sta imela 20. junija razgovor o športni dejavnosti na Goriškem. Dr. Stoka se je posebno ustavil pri problemu telovadnice, ki nastaja ob Katoliškem domu v Gorici.
Odlbornik Braneati je zagotovil prispevek dežele Furlani j e-Julij ske krajine v znesku 30 milijonov Ur. Obenem je odbornik Braneati obljubil deželnemu svetovalcu dr. Štoki, da bo na podlagi sprememb in dopolnil deželnega proračuna za letošnje leto dodeljen nadaljnji prispevek v korist omenjene telovadnice.
Zaključni nastop Glasbenih šol v Gorici
V petek 21. junija je bil v Katoliškem domu zaključni nastop gojencev glasbenih šol, ki delujejo v okviru ZSKP. Gre za šole v Števerjanu, štandrežu, Doberdobu, Jamljah in v Gorici na Plaouti. Vse te šole so na zaključni nastop poslale nekaj svojih boljših učencev, ki so jih med letom pripravljali naslednji profesorji: Jug Anamarija, Furlan Anica, šaver Marija, Peršič Lojzka, Fantini Marco, Silvan Ker-ševan, Silvan Šuligoj, Škrober Darja, Vodopivec Vlasta, Lavrenčič Hilarij, Urdan Lino.
Pedagogov je bilo torej lepo število, a je lepo število tudi gojencev, ki glasbene šole obiskujejo. Da se lahko med seboj pomerijo in da pokažejo svoje znanje, temu služi vsakoletni zaključni nastop, ki je Obsegal točke klavirja, posamezno in štiriročno, kitaro, posamezno in skupinsko, blokflavto, harmoniko posamezno in skupinsko ter klarinet. Pogrešali smo vijolino. Nastop je pa začel zborček Glasbene šole iz Gorice.
Največ učencev se uči klavir; med njimi prednjačijo dekleta. Nekatere so izvajale svoje tudi težke odlomke kar dovršeno, saj obiskujejo šolo že precej let. Tudi mlajše so pokazale dobro pripravo. Isto moremo reči o harmonikaših in kitaristih. Pozna se jim lep napredek. Za spremembo smo slišali še blokflavto in klarinet. Tudi nastop Orf instrumentov iz Gorice je bil prijetna sprememba.
Program je bil pester, prijetno razporejen, vsa izvajanja na dokajSnjd višini. Zato smo glasbenih šol vsi veseli in želimo le, da bi iz njih zrastli tudi organisti in zborovodje za cerkvene in prosvetne zbore. Starejše gojence bi kazalo usmerjati tudi v to dejavnost.
Letošnji zlatomašniki so somaševali
V četrtek 20. junija je bilo srečanje vseh duhovnikov goriške škofije v Fogarjevi dvorani v Gorici. Podobna srečanja so nekajkrat na leto. Zadnje pa je imelo poseben poudarek na letošnjih zlatomašni-ških jubilejih, saj jih je razmeroma veliko. Leta 1935 je bilo namreč posvečenih osem novih mašnikov, od katerih je še šest živih, in sicer: Giuseppe Bison, sedaj v pokoju; Ivan Kretič, še vedno aktiven župnik in dekan; Umbeirto Minius-si, 'še vedno župnik v Viscu; Eulogio Sabbadini, stolni kanonik; Stanko Žerjal, v pokoju, (ta je bil posvečen v Ljubljani); Giuseppe Bruni, župnik v Belvedere.
Po srečanju v dvorani je bilo somaševanje v cerkvi sv. Karla. Vodil ga je g. nadškof Bommarco, somaševali so pa vsi zlatomašniki razen g. Žerjala, ki se je opravičil. Škofijskim jubilantom sta se pridružila še p. Alberto Zampieri, frančiškan v Krminu, in p. Oliviero Amadio, ki obhaja letos 60-letnico mašništva in ga vsi poznamo, ker je že veliko let na Barbani, kjer je bil tudi gvardijan. Po maši je bilo prijateljsko kosilo v semenišču.
Nov grob
V torek 18. junija smo se v cerkvi sv. Ivana v Gorici poslovili od pokojnega Jožefa Bratine z Livade, ki je dočakal kar 93 let. Njegova rodbina izhaja iz Štomaža v Vipavski dolini, sam pa je bil rojen na Otlici. Pred prvo svetovno vojno je prišel na delo v Gorico, a je kmalu moral v vojsko in bil tudi ujetnik v Rusiji. Ko se je vrnil domov, je postal uradnik na goriškem Montu, kjer je ostal, dokler ni šel v pokoj. Zadnja leta je veliko trpel najprej zaradi bolezni žene in po njeni smrti zaradi svoje bolezni. Po pogrebni maši smo ga prepeljali v Pevmo, kjer je družinski gjrOb.
Vsej njegovi družini naše iskreno sožalje, pokojnemu pa naj Bog nakloni večni mir.
Štandrež
V četrtek 13. junija smo imeli v štan-dreški župnijski dvorani javni nastop gojencev naše glasbene šole za zaključek šolskega leta. Glasbeno šolo je obiskovalo 35 gojencev, učili pa sta jih dve učiteljici in dva učitelja. Za pouk glasbene teorije so bili razdeljeni v štiri skupine, posamezno pa so se učili igranja na klavir, harmoniko in kitaro.
Pri zaključnem nastopu so se vsi razvrstili na odru in zbranim poslušalcem igrali Skoro dve uri lepe melodije. Kitaristi so nastopili skupinsko, drugi pa posamezno. Najbolj so se postavili gojenci klavirja, od katerih so nekateri fantje in dekleta igrali res zahtevne skladbe. Vsem zbranim so pokazali, kako se prizadevno in tudi uspešno učijo glasbone umetnosti in od njih želi tudi zasluženo pohvalo.
Za uvod v glasbeni večer je najprej naš mladinski zbor triglasno zapel tri pesmi, za zaključek pa so učiteljicam in učiteljem glasbe in petja poklonih v zahvalo cvetlične šopke. Udeleženci so bili veseli naših mladih glasbenikov in obenem za-
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
dovoljni nad uspešno dejavnostjo te naše šole.
Naj omenimo še, da so preteklo sredo in petek vsi ti gojenci polagali tudi izpite v znanju teorije in igranja. V petek 21. junija pa je pet naših najboljših pianistov nastopilo pri skupnem nastopu vseh glasbenih šol v Katoliškem domu v Gorici in so se zelo dobro postavili.
Nujno opozorilo udeležencem potovanja na Madžarsko in Avstrijo
Vsi udeleženci morajo brezpogojno prinesti na upravo našega lista svoje potne liste do prihodnjega ponedeljka 1. julija. Dodajo naj dve fotografiji in 18.000 lir za madžarski vizum. Po tem roku ne jamčimo nikomur, da bo naknadno prišel do vizuma (vsaj ne potom potovalne agencije, ki bo konec prihodnjega tedna potne liste poslala v Rim na madžarski konzulat).
Celotno vsoto (750.000 lir) je treba absolutno poravnati do sobote 13. julija. Če bi kdo imel katero koli težavo s tema datumoma, naj upravo našega lista takoj obvesti, da bo znala ukrepati.
Šport
ASFJR in Libertas Pastificio Crisci osvojila pokal
Zmagovalca letošnjega turnirja »Peter Špacapan« sta moška ekipa ASFJR iz Čedada, ki je prav letos prestopila v C-l ligo, med ženskami pa Libertas Pastificio Crisci iz Gorice, ki nastopa v deželni C-l ligi.
Finalna, dvoboja sta bila zelo lepa in vseskozi napeta. Libertas se je moral pošteno potruditi, da je strl odpor Sovo-denjk, ter jih je premagal po štirih setih igre s 3:1. Naj omenimo, da je ekipa Sovodnje Centralsped letos prestopila v C-2 ligo.
Tekma med ASFJR (ki se je okrepila z dvema igralcama iz A lige) in Fincan-tierijem (za katerega je nastopal dvigač Aiello, ki sicer igra v Bergamu v A-2 ligi), se je zaključila po dolgem boju z rezultatom 3 : 2 v korist prvih, a v zadnjem setu je prišla do izraza predvsem utrujenost igralcev, ki so se še kako potrudili, da bi bili končni zmagovalci.
Turnir, ki so ga sponsorizirale Kmečka banka, Cassa di Risparmio in K2 Šport je tako popolnoma uspel in s tem znova dokazal, da podobne prireditve vedno žanjejo uspehe, pa čeprav jih določen tisk rad zanemarja.
Počitniška kolonija v Comegliansu
Odhod v letošnjo gorsko kolonijo v Comegliansu bo v petek 5. julija. Otroci naj se zberejo ob 16.30 pred železniško postajo v Gorici. Letovanje bo trajalo 25 dni.
Na razpolago je še nekaj mest; prijave se sprejemajo tudi v Katoliški knjigarni v Gorici od 9. ure do 12.30.
OBVESTILA
Koncert organista Pegana na Mirenskem Gradu. Mladi slovenski organist Andrej Pegan iz Trsta, ki je v lanskem leta diplomiral iz orgel in orgelske kompozicije na tržaškem konservatoriju, bo v nedeljo 30 t. m. izvedeli samostojni koncertni nastop na Mirenskem Gradu. V svojem recitalu bo Pegan predstavil Skladbe G. Bohma, F. Couperina, A. Vivaldija, J. S. Bacha, F. Mendelssohna in O. Mesiaena. Koncert se bo začel ob 17.15.
Dekliški zbor Devin in pevski zbor Fantje izpod Grmade prirejata svoj zaključni koncert v petek 28. junija v novi devinski šoli. Začetek ob 21. uri.
Maša za cerkveno edinost v Trstu bo v ponedeljek 1. julija ob 17.30 v ul. Risor-ta 3.
Uprava Katoliške knjigarne obvešča vse dijake srednjih šol v Gorici, da se na njenem sedežu, Travnik 25, sprejemajo naročila za učbenike za novo šolsko leto. Obenem svetuje vsem, ki bi radi učbenike pravočasno dobili, naj jih naročijo najkasneje do sobote 13. julija 1985. Kdor se bo javil po tem datumu, ne bo mogel računati, da bo knjige dobil pred začetkom pouka. Naročila sprejemamo za šolske knjige vsak dan v uradu v I. nadstropju od 8.30 do 12.30.
DAROVI
Za »Katoliški glas«: Marija in Marko, Trst namesto cvetja na grob Jožka Bratina 50.000; dve osebi iz Trsta 50.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Maks Komac, Gorica v spomin Jožka Bratina 15.000 lir.
Ob tridesetem dnevu smrti dr. Avgusta Sfiligoja žena Zora za slovensko duhov-nijo v Gorici 50.000, za SKPD »M. Filej«
50.000 in za »Katol. glas«. 10.000 lir.
Mama v spomin pok. sina Danila za
»Katol. glas« 50.000, ža Katol. dom 50.000 in za »Pastirčka« 100.000 lir.
V spomin na pok. Mirota Lutman iz Štandreža družina Ožbot, SOvodnje za cerkveni mladinski zbor iz Štandreža
30.000 lir.
Za nove orgle v Pevmi: Gabrijela 200.000; člani zbora 140.000; N. N. 100.000; Karlo in Jožica Prinčič 50.000; M. D. 50.000; A. V. 50.000; Roman Sfiligoj 50.000; N. N. 50.000; Vilko Kodermac 50.000; Pierina Ko-mauli 35.000; Milič Sosol 30.000; družina Poletto 30.000; Mirko Radinja 30.000; Fran-česka 15.000; Marino Rožet 10.000; Olga Boškin 10.000; Ida Paulin 10.000; Franc Gravner 5.000 lir.
V spomin pok. župnika Franca Srebrniča nečakinja pok. župnika Štrancarja za »Našo pot« 15.000 in za Sv. goro 15.000.
Za cerkev na Opčinah: družine Danieli v spomin na ženo in mamo Marto 150.000; Karlo Podobnik v spomin na Otilijo Ma-rotti 50.000; Marija Sosič-Ferluga v spomin na starše Marijo in Dolfija 50.000; Karla Ferluga namesto cvetja ob prvem sv. obhajilu Slovenskih otrok 30.000; Marija Dolenc v spomin na sestrično Marto Sosič-Daneu 20.000; družina Škerlavaj namesto cvetja na grob Marte Sosič-Daneu 20.000; A. Rebez v spomin iste 20.000; Marija Dolenc namesto cvetja na grob Vet-ke Vremec 20.000; družina Škerlavaj v isti namen 20.000; Ana Jurca Sosič 15.000; Danila Vidau namesto cvetja na grob Marte Sosič-Daneu 10.000; ista namesto cvetja na grob Vetke Vremec 10.000; Marija Ostrou-ška 10.000; Neda Sosič 10.000; razni 11.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor Sv. Jernej na Opčinah: Cvetka Malalan, Darinka Sossi in Marija Rauber v spomin na pok. Marto Daneu-Sosič 30.000; Uči in Marica Dolenc 10.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti dragega moža in očeta Ivana Vatta darujejo žena Ema, hčerki Rožica in Rosana za svetoivanski Marijin dom v Trstu 50.000, za svetoivan-slke cerkvene pevce 50.000 in za Vincen-cijevo konferenco pri Sv. Ivanu v Trstu
50.000 lir.
Za lačne po svetu: Nada v spomin na teto Zoro 30.000; Jože Ronko v spomin na prof. Zorana Tavčarja 20.000 lir.
Vsem plemenitim dobrotnikom Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
★
Čemu bi iskali poti, če je ne mislimo pokazati svojim bratom (W. Goethe).
SKPD »F. B. Sedej« ter ansambel Lojzeta Hledeta pod pokroviteljstvom Kmečke banke, Gorica in Briške gorske skupnosti organizirata
15. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE
Festival se bo vršil 6. in 7. julija v Formentinijevem parku v Števerjanu. Sodelovali bodo ansambli iz Slovenije, Koroške in Primorske.
V soboto se bo program pričel ob 21. uri, v nedeljo ob 17. uri pa se bo pričel finalni del festivala. Delova1] bo dobro založen buffet ob pokušnji domačih vin.
Spored od 30. junija do 6. julija 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve rv Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Čudežna popevka«. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nedišlki zivon.
15.00 Lahka glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Falbijanijevi iz Kobdilja: (1) Kobdilj. 9.10 F. Kumer: »Črnuh«, 1. del. 10.10 Koncert. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Pogovori. 14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Nacionalno vprašanje Trsta. 17.10 Klasični album. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 9.15 F. Kumer: »Črnuh«, 2. del. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 14.10 Ribe našega morja. 17.10 Klasični album. 17.45 Zora Tavčar: »Tja in nazaj«, izvirna rad. igra.
Sreda: 8.10 Izbor iz »Povejmo v živo«. 9.15 F. Kumer: »Črnuh«, 3. del. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Fabianijevi iz Kobdilja: (1) Kobdilj. 14.30 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Bedežke za zgodovino otroštva. 17.10 Klasični album.
Četrtek: 8.10 Potovanje po Vel. Britaniji. 9.15 F. Kumer: »Črnuh«, 4. del. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Slov. popevke. 14.10 Naša vina. 16.00 Beležke za zgodovino otroštva. 17.10 Klasični album. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Za ta letni čas. 9.15 T. Curk: »Zakladi kraljeviča Veselka«, 1. del. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Zborovska glasba.
14.10 Potovanje po Vel. Britaniji. 15.00 V svetu filma. 16.00 Podoba matere v sodobni slov. pripovedni prozi. 17.10 Klasični album. 18.00 Kult. dogodki.
Sobota: 8.10 Kult. dogodki. 9.15 T. Curk: Zakladi kraljeviča Veselka, 2. del. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Na počitnice.
14.10 Za ta letni čas. 14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Ena bolha me grize. 17.10 Klasični album. 18.00 F. Rudolf: »Skriti pred sosedi: hranilno knjižico«.
Promocija
Na filozofski fakulteti v Trstu je doktoriral iz zgodovine filma Dario Frandolič iz Doberdoba. K življenjskemu uspehu mu čestitajo svojci.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
tf:
, t / •	:
<>
Vas Hotel	*
! j	I
34170 GORIZIA - GORICA (ITALY) - COKSCKI.TAL^A. 63 TELEF. (0481) 82166/ 7 / 8 - TELEX*'461154 PAL GO I
o tf
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407