Csitulna plaiaas v gotovini
NaroCnfha
mia letno 30 Din, polletno 15 OkB, za Inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Štev. 1 Oln
UREDNIŠTVO"—"UPRAVA : pri g. Jos. 3enko v M. Soboti telefon številka 8.
§!•». r«C. poštne hran. 11.S4I
Ubala vsako nodello
IV. LETO

WS
RS
SRH UNS
I Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko I
Murska Sobota, 7. aprila 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran I0t Din, pol strani 300 Din. — Cena valim oglasom do 30 besed 12 Dia, vsaka beseda več 1 Din. — Mod tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO ln UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi so no vračalo
ŠTEV. 14
Kandidati vstajajo!
Po brezuspešnih poskusih volilnega odbora, da bi se za mursko-soboški srez postavili kandidati na jevtičevi listi, je prispel v M. Soboto dne 29. marca 1935. upokojeni pro-ieior, gospod PavliS Lojze, ki je na-iim SoboSanom prav dobro poznan ie iz društva Treznosti in javnih manifestacij po mestu. Kakor smo čitali
i	jutru, je sklical profesor Paviič v Mlkličevi restavraciji v Ljubljani sestanek, kjer naj bi ga navzoči proglasili za kandidata na Jevtičevi listi. Zbralo se je pa tako malo somišlje-oikov, da je bil profesor Paviič pri-
in kandidirati na kaki drugi listi, ie hoče biti res poslanec. Med spci-jaliste zaenkrat ie ni hotel uiti in aorda bi mu tudi ne verjeli. No, pa ie je poslužil Mačkove liste in tistega sreza.ti ni imet ie nominiranih kandidatov 1 Tako smo ga našli v petek pred somišljeniki v Meščanskem domu. Pri vseh vrlinah, ki jih ima profesor Paviič, mu vendar ne moremo odpustiti njegove nestanovitnosti. Roma
ii	stranke v stranko. Žal nam je seveda, da nimamo toliko strank v dr-iavi, upamo pa, da se bo gospod profesor, ko pride do poslednje, zopet povrnil k prvi.
Razen nestanovitnosti mu radi priznamo še eno njegovo lastnost, s katero si je pridobil tudi precej pristašev in sicer njegovo živahno razpoloženje, ki še tako resnega človeka spravi v smeh. Njegove trditve, da je reševal razne vloge za našega bivšega poslanca gospoda Benka češ, da ni mogel radi zaposlenosti sam ustreči ljudem našega sreza, ne moremo razumeti, mu pa radevolje pustimo tudi to lastnost, saj je že stara navada, da se nekateri prav radi bahajo s pavovim perjem. V našem srezu pa je našel tudi dobrega paj daia, gospoda Talanyja, s katerim bosta skupno kandidirala.
'J Gospod profesor Paviič pa uživa izredno čast v * našem srezu, ker je [pi kandidat in še na Mačkovi listi, pi tudi prvi kandidat od vseh pristašev nekdanje S. L. S., ki je stopil v tesno zvezo z dr. Mačkom.
Še isti večtjr je vložil profesor Vesenjak, nekdk§ji minister, kandi datno listo pa tukajšnem srezkem sodišču. Nimamo" prav ničesar proti osim, ki hočejo delovati na vladni Strani, čeprav riso pristaši J. N. S. Zato pozdravljamo vse, ki hočejo delovati na programu ministerskega predsednika in S svojim razumom in felom dvigniti gospodarstvo v državi, a posebno še v našem srezu.
l^flZöLeO PO SVETU
Važna odredba ministra soc. politike. Minister za socijalno politiko je s svojim odlokom prilagodil vse nameščence socijalmh ustanov v pogledu volilnega delovanja državnem nameščencem in zabranll vsako pristransko agitacijo za volitve, pa bodisi, da so kateregakoli političnega naziranja.
Pomilostitev dveh političnih zločincev povzročila odstop vlade. Radi lanskih hudih demonstr?c'j v Španiji, je bil na smrt obsojen soci-jalistični poslanec Guzslesa Pane. Vlada g. Lerrouxa je sedaj obsojenca pomilostila, kar je povzročilo v državi hudo ogorščenje tako, da je moral Lerroux demisijonirati.
Poljska. Vsled sprejema nove ustave, je vlada podala ostavko. Za sestavo nove vlade je bil poverjen znan polkovnik Slawek Valerij, ki Je vlado v teku enega dneva sestavil in predstavil državnemu predsedniku, ki jo je takoj zaprisegel. Nova vlada ima nalogo razpustiti sejm in razpisati nove volitve. Zunanja politika bo baje ostala neizpremenjena, Nemčiji prijazna.
Francija. Po posetu angleških ministrov v Moskvi, namerava tudi francoski minister zunanj'h zadev Lavai odpotovati v Rusijo. Dasi je vabljen, naj se na potu vstavi tudi v Varšavi, je po svojem poslaniku pri poljski vladi izjavil, da odklanja vabilo. Iz tega se vidi, da so se nekdajne prisrčne vezi izmed Varšavo in Parizom ohladile.
Litva. To je državica, ki je nekoč pripadala Rus'ji in, v kateri živi mala nemška manjšina. Ta manjšina je de lovala v minulih letih po navodilih iz Berlina naravnost v protidržavnem duhu in se je resno pripravljala na državni udar. Oblasti so postale na to delovanje pozorne in so zaprle mnogo pristašev in voditeljev. Zoper aretiran-ce se je vršila preiskava od 14. dee. 1934 do 26 marca 1935. Do zdaj so bile 4 osebe obsojene na smrt. Nemška javnost, pa tudi vlada, je radi obsodbe hudo razburjena in preti s protiukrepi, pozabila pa je, da je v lanskem letu brez vsake obsodbe in preiskave nekatere svoje državljane kratkomalo postrelila.
Francija. Tudi v Franciji se pripetijo pri volitvah čudni slučaji, čeravno se bahajo Francozi z demokracijo. V nekem okraju je kandidiral Dorgeres, ki je bil pred tem radi hujskanja kmetov zoper plačevanje davkov, strogo kaznovan. Pri volitvah je dobil skoraj 7000 glasov in s tem
resno ograža svojega nasprotnega kandidata.
Barthujevo knjižico so razprodali. Pred kratkem so v Parizu na dražbi razprodali knjižnico bivšega ministra Barthouja, ki je padel poleg ftašega kralja v Marseillu. Za vse prodane knjige so prejeli 3,727.750 frankov. Osnutek mirovne pogodbe je bil prodan za 41.500 frankov.
Hitlerjeve zahteve angleSkim ministrom. Angleško časopisje poroča, da je stavila Nemčija kot protizah-teve za sodelovanje pri kolektivnem mirovnem sistemu sledeče pogoje: 1.) Enako letalstvo s Francijo ali Anglijo. 2. Mornarico 400 000 ton. 3. Sporazumno združitev Vzhodne Prusije z ostalo .državo preko poljskega Pomorjanske-ga in vrnitev Klajpede. 4. Korekturo neje s ČSR (Hulčinski kot, ki je že prej pripadal Nemčiji). 5 Gospodarsko in carinsko unijo z Avstrijo. 6. Obojestranski nenapadalni pakti z sosedi ob prejšnji rešitvi vseh spornih vprašanj z njimi. 7. Nemčija se potem vrne v Društvo narodov. 8. Prilagoditev nemških efektiv zahtevam nemške obrambne politike. — Te vesti n hče ne potrjuje in je morda le gola kombinacija, posebno v nekaterih točkah.
Organizacija nemške vojske.
Priprave za organizacijo redne vojske v Nemčiji se mrzlično nadaljujejo. V kratkem bodo imenovali generala Ludendorfa za maršala in ga poklicali za člana v vrhovni obrambni svet. Nemčija hoče organizirati svojo vojsko tako, da bo enaka efektivnemu stanju sovjetske Rusije, kar pomeni, da bo za polovico večja od efektivnega stanja francoske vojske. Nemčija namerava zgraditi za 400 000 ton vojnih ladij ter pomnožiti letalstvo, da bo večje od francoskega. V nemšo vojsko ne bo sprejet noben žid, ne kot častnik, niti podčastnik ali vojak. Vsi židje bodo oproščeni vojaške službe, plačati pa bodo morali visoke odkupnine.
ProtiboljSevlSkl teror v Rasijl. V zadnjih dneh je bilo izvršenih v Rusiji preko dvajset smrtnih obsodb, od teh deset samo v Moskvi. Te obsodbe so posledica napadov na vodilne sovjetske uradnike in ustanove, kateri so bili izvršeni v jeadnjem času in vzbudili veliko vznemirjenje v komunističnem vodstvu. Radi tega so bila izdana sodiščem navodila, da se morajo vsi krivci kaznovati s smrtjo. Po metodah terorja se zdi, da so se obnovile v Rusiji stare revolucionarne
organizacije, ki so povzročale toliko skrbi že bivši carski Rusiji ob pri-četku sedanjega stoletja. Podzemsko delo je sedaj zelo nevarno, ker podpirajo zarotnike večinoma kmetje, ki malokdaj izdajo svojo organizacijo.
Angleško časopisje poroča, da je angleški poslanik v Adis Abebi obvestil svojo vlado o nastopni avdi-jenci novega nemškega poslanika dr. Kirscha na abesinskem dvoru. Dr. Kirsch je baje ponudil Abesiniji pomoč Nemčije proti Italiji, zlasti glede dobave orožja, v prvi vrsti letal. Nemška vlada je na te trditve odločno protestirala. Nemci zatrjujejo, da je dobaviteljica bojnega orožja Abesiniji znana francoska tvrdka Schneider-Crenzot, kar je tudi Italiji prav dobro znano.
V zvezi s sporom v Afriki je Italija zopet odposlala čez morje nove vojaške sile. Iz Neapla je odpeljal parnik „Vulcania" novih 2220 vojakov, 129 častnikov in 170 podčastnikov ter mnogo vojnega materijala.
Delo v združenih občinah Puconci.
Enoletno deio združene občine, ki je nastala po novem občinskem zakonu in se danes imenuje Upravna občina, se presoja lahko samo po številkah opravljenega dela. Današnji občinski urad na deželi je center kmetijskega, nac jonalnega, socijalnega in komunalnega dela. Da pri tem delu ne manjka tožbenih poravnav in po« sredovanj v rsznih sporih, je umevno, vendar je ravno ta napor v veliko kor rist občanov, če upoštevamo samo stroške, ki bi nastali pri sodiščih. Seveda je potrebna ob takih prilikah skrajna energija, ki pomiri z vsemi zakonskimi možnostmi razburljive občane. Toda sedanji občinski teritorij, ne samo da je večji od nekdajnega okrožnega notar jata, ampak je njegov delokrog tudi širši in povzroča mnogo več dela. Vsak začetek je sicer težak, a naši občani se bodo morali privaditi novim izdatkom. Kakor pa so pokazale izkušnje, se pa občani ne morejo oživeti v današnje razmere ter kaj radi primerjajo izdatke sedajnih občin z izdatki bivših občin, ali pa z izdatki okrožnega notarjata. — Pri rokah imamo ravno statistiko pucon» ske upravne občine za leto 1934/35. Ta občina ima 3040 prebivalcev in 141 37741 Din davčne podlage.
V lanskem letu je imela 3308 navadnih poslovnih številk, 12 strogo poverljivih, 64 voj. paverljivih, 43 strogo vojaško poverljivih in 14 pred-sedstvenih spisov. V letu 1934. je bilo 65 poravnalnih posredovanj in sicer 39 uspešnih. Za vsako tako posredovanje se vodi poseben zapisnik, ki se ga potem hrani v arhivu. Uprava je izdala tudi 68 razglasov, odnosno okrožnic in je imela 6 sej, občinski
odbor pa 10 Izdii* je tudi 16 gradbenih dovoljenj in 2452 živinskih potnih listov, na 4 živinskih sejmih pa je bilo 657 prenosov lastninske pr| vice. Izdanih je bilo tudi 78 posel skih knjig, 24 domovnic, 28 potrdj za zaščito kmetov, 40 ubožnih in 16 nravstvenih spričeval. V 29. primer h je bila deloma izrečena kazen za pri Javljene slučaje. Občina je tudi izdala 16 dovoljeni za podaljianje policijske
ure. Poitnih pošiljk je odpravila ob-
Sina 1100. Ubožni sklad je itnei
2950 40 Dih. promèta, prometa z ob činsko blagajno pa je bilo 296 762 7b Diti. OUčlrišfce doklade so zriäSale 85®/o na vse neposredne davke, od katerih bi morala prejeti občina 120.170 Din. Dobila pa je samo 45 358 Din občinskih naklad. Samo lolSke doklade za 5 šolskih občin znašajo 47.495 Din. Trošarina na vino znaša 100 Din od hI., od piva pa 50 Din. V občini se je iztočilo 277 02 hI. vina in 950 1. piva. Danes ima občina 21 km. 352 m. občinskih cest I. reda, 23 km. 257 m. pa II. reda. Tddi zA cepljenje svinj proti rdečici prispeva občina do 1000 komadov Din 1000, za premovanje plemenske živine pa je prispevala Din 500. Le tOs je pritegnila tudi šolsko mladino k pokončevanju sadnega mrčesa. Za 2704 kom. prstariičerjev je izdala 676 Din.
Velikansko delo pa je izvršila občina z izravnavo in razširitvijo občinskih cest, ki niso odgovarjale, ne prometnem, ih ne socijalhem razmeram.
(Opomba uredništva : Vaš dopis Smo prav radi (priobčili I Zadovoljni bi bili, ako bi nam tudi druge občine pbSlale taka poročila. Na tajna čin bi se uvedel najlepši pouk o gospodarstvu v naših občinah.)
Hasanagiitica.
Splošno prevladuje mnenje, da na deželi, zlasti pa v M. Soboti, uspevajo le lahka sdela, burke in operete. Ta ttffirevjfe fciStd priftllnš, «Hit lev tem primeru, ^ko relna dela igrajo neizšolani diletktttjè. Če pa je režija v zares spoiobnih rokah, se di tudi z manj izvežbanimi igralci zadovoljiti publiki, v kateri navadno sodimo, da se ji hoče samo šal in smeha. Hasan-aginica je v trikrat napolnjeni dvorani dokazala, da je Sobota sposobna in celo prav hvaležna za resno dramo. Zato je bila vprizorltev Hasanaginice dogodek prve vrste in gledalci pravijo, da je bila ta predstava doslej v Soboti najboljša.
Drama je zgrajena po srbski dfatOdni pesmi, o kateri trdi svetovna Kritika, da je najlepša narodna pestiti sveta.
Hialežtii Sfflö prof. Pötöiatju, ki je ne le s svojo vlogo kes aga, temveč tudi, kgt , režišer pokazal pravo ÜftiéfíiÖst. Ni táhkd i večinoma «è z-vežbanimi d iesanti Ustvarili take igre. kér krilita našegl režiserja dve lepi lastnosti, odl čna sposobnost in uthérí jen, prikupen hàstop, smo preptícáni, da sé bo število njegovih učencev še povečalo in dà natn bo s svojö drá-matsko šoIO spet tíudil prvovtsteri užitek.
Nov kandidat v sobota srezu!
Po btezuspešnjh poskusih volilnega odbora, da bi se nominirali kandidati za naš srez, so se zbrali nekateri gospodje v pondeljek, dne 1. aprila in sklenili postaviti kandidata iz vrst domačega prebivalstva, da bi na ta način ojačili listo g. Jevt'ča. Prvi kandidat, ki je že viožil listo, g. profesor Vesenjak, je v srezu le malo poznan. Njegova lista bi baš iz tega vzroka ne privedla ljudi na volišče. V prepričanju da služijo najbolj do» raovini in vladni stranki, so predlagali gospodje g. Antauer Evgena, šol. upravitelja na Tišini, za kandidata, a g. Vezir Gézo, posest, in gostilničarja v Martjancih, za namestniki.
Na ta načih smo rešeni velikih skrbi, da bi ostali brez kandidatov^ Imamo jih tedaj 7, kar bo zadostilo našim potrebam.
DOTTIflit tfesčl
Neizprosna smrt, ki ne pozna razlike med mladostjo in starostjo, med možeirt in očetom nepreskrbljenih otrok, je zadala fc sredo ob> 13? uri najhujši udarec Vešhikovi družini.
V	najlepših letih je pokosila očeta, k| si je v težkih povojnih letih, kljub močnim udarcem, ohranil fizične in duševne moči tei- ogromno število prijateljev, ki bodo še dolgo občutili prebritko izgubo prvega odfètnika iz ozemlja onkraj Mure.
Pokojni dr. Vesnik je bil izredno sposoben odvetnik, pa tudi velik na-cijonalist, ki pa se je v zadnjih letih umaknil iz javnega in političnega Življenja. Kljubtemu pa je podpiral vse, kar je bilo narodnega in plemthitegi.
V	občevanju z ljudmi je bil vedno prijazen in vsakemu naklonjen. Pred desetimi dnevi je legel v posteljo, katefre pa ni več zapuitil. Po gripi, ki je v letošnjem letu tazhjala po državi, se ga je prijela plučnica, kateri je podlegel. Blag mu spomin, nje? govi družini pa naše iskrene sožaljel
Osebne testi. Mnogo vri: h orczíiíf ov v Prekmurju je bilo s i. apHlbifl 1935 prevedenih v višje Cltiè. Ridesti, ki je nastala vsled napredovanja bo bfožniških postajah, se pridhiztijefftö tudi ml S prav prisrčnimi čestitkami.
-	Bogoljubno in kulturno delo Ifettsitega driiStva. Evangeličansko
žensko druStvo prireja ob postnih ne deljah razne predstave, da vzgaja narod v bogoljubnem in kulturnem smislu. Taka prireditev je bila tudi v nedeljo. Po lepih in prisrčnih dekla-macijah, katere so prednašali otroci, je sledilo predavanje g. Kuklove, ki je bilo prav domače, prisrčno in zanimivo Kot zaključek je bila še igrica: »Ukradeni nož". Kakor se vidi iz tega, stremi vsako društvo po napredku in izobrazbi, da izpopolni vse po vojni nastale vrzeli, zlasti kar se tiče vzgoje. Gospej Ruževi, učiteljici, ki se toliko žrtvuje za naš prospeh in prospeh naše mladine, smo prav hvaležni za to plemenito delo.
—	KolaSice so zborovale. Dne 24. marca je zaključila tukajšnja po-dtužnica 12. leto svojega obsteja. Iz poročil posameznih funkcijonark je razvidno delo za bližnjega, čisti dohodki raznih nabiralnih ake j so znašali okrog 10.000 Din. K skupni božični obdaritvi so prispevali: „Kolo" 8000, občina M. Sobota 2000, društvo „Meščanski dom" 1200, podružn. Rd. Križa 1000, in društvo Zaščita mladeži 1000 Din. Obdarovancev je bilo dne 17. XII. 236 Naknadno je poslala kr. banska uprava v Ljubljani 92 metra blaga za obleke ih perilo. S tem blagom je podružnica obdarovala še 34 uč. osn. šole dne 22. XII. Skupno število vseh obdarovancev je torej 270, med temi so dobili čevlje 63, ostali obleke in perilo. V denarju je dala podružnica 400 Din podpore revnim in brezposelnim. Za tekoče poslovno leto je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica: g. Narančič Leposava, I. podpreds. g. Zobec Blanka, II. pod-preds. g. Gaberjevčič Sonja, tajnica g. Justin Marija, namestnica g. Pečan Joža, blagajnicarkl g. Šumenjak Ana, namestnica g. Vadnal Milka. Odbor-rifce: gg. Pertot Ida, Bratina Ilona, Fafiik Jozefa. Gabrijelčič Marija, Rav-nihar Gabi, Štivan Manci. Predsedn. nadzorstvenega odbora : g. čižek Olga, odbornice : gg. Vešnik Dejà, Linščak Cecilija, Šiftar Štefika. '
—	Polovična vozníná na žele nicah je dovoljena obiskovalcem : tošnjega spomladanskega velesejmi
Ljubljani, ki ga bomo imeli v ča od 1. do 11. junija. Popust velja dopotovanje v Ljubljano od 27. mi do 11. junija zaključno, za povrat pa od 1. do 16 junija t. i; zaključi Razstavno blago se prevaža tudi |
polovični ceni v smislu odredb tar za prevoz blaga, zvezek 1 A IX
—	Pogosti požari. Kaj je tea
vzrok ? Kronika beleži v mese marcu 1935 v našem srezu kár : deloma maiih, deloma srednjih poi rov. Pri vseh požarih, ki so večinot izbruhnili y nočnem čaiu, se ie ili vrlo gasilstvo intenzivno udejstvb« takb, dà ji hjèfhu pri iSöViti, M \ bili požari v veliki meri vdušeni o nosno, da se niso razširili. Večinor je gorelo na zavarovanih objektih, ti je temu vzrok ? Neoprežnost ali roc da naključje ? 1 Izgleda, da se cd vsi strani vse premalo pazi na ogenj, i po-.zroča ogromno škodo in meče moralnem pogledu na naš narod di kaj čudno luč.
—	Akademija. Opozarjamo nal čitatelje na telovadno akademijo, jo priredi sokolsko društvo Murij Sobota v soboto, dne 6. aprila 19Í ob 20 uri 30 min. v Sokolskem don v Murski Soboti. Pri akademiji sod lujejo vsi oddelki društva M Sobo in člani čete Rakičan. Vstopnice i dobijo v predprodaji v trg. g. Hai Izidorja.
—	Članicam podružnice »Kol jugoslovenski sester« v M. Sobol
Matično društvo „Kola jugosloveni sester" v Ljubljani priredi v dni 6—9. maja skupno potovanje vs^ podružnic na Oplenac, da se poka nijo blagopokojnemu Viteškemu kra^ Aleksandru I. Zedinitejju. Cena i vožnjo po železnici in z avtobuse m tj in nazaj znaša 170'—Din. Prenočiš! po hotelih 15 — do 17 — Din, hrail (kosilo in večerja) 10 — do 15 —1 Ako bo dovolj prijavljenk, dobiti) poseben vlak. Ob tej priliki se boa delegatinje posameznih podružnic pi klonile Nj. Vel. kraljici Mariji. Pri jat sprejema predsednica s. Narandžičei oziroma tajnica s. Justinova do 1! aprila 1935. _L
—	Rakičan. Sokolska četa v Ri kičanu, dramatični odsek, vprizori nedeljo, dne 14. aprila 1935 žveči ob 8. uri v gostilni br. ČačinoviŠ igro v 3 dejanjih „Fernando", strti Avstrije ali izpreobrnitev ropar) Opozarjamo cenjeno občinstvo naji zamudi prilike in si ogleda to leg igro. Zdravo !
podlimb arski ;
Tovariš RladviHeb.
„Nu, naročila sčm vama, kár so ini ukazali gpspl in zdaj moram hinti s pomivanjem."
„Pa zakaj že greš, Bárbka, ki si tHko dobra in usmiljena."
„Do enajstih mora biti moje délo končano, potem se napravim in grem k polnočnici."
;Ti greš k polnočnici t Onda trem tudi jat," jé rekel Matiček, in v «Učenosti je popraskal z òitrogo pò dvfcrnem podboju. Amor je itraino «renčal.
h »P «e boš tilo, forgiai kodrasti 1" j£ mirila deklica ter naperili ljubko ftjfej t dolenjo d vernò Špranjo.
Zdajci je zahrkal pri tretjih vratah {fskav glas. Binderca je stala zopet aa hodniku.
„U, stare bürklje še niso ná gorkem," se je titío in ijubeznlvö izrazil moj tovariš. Zopet se je postavit na ,abtak' ter se strmo zazrl v po-nočni strah. Barba je tihih korakov odhitela k svoji gospodinji, ki jo je, godrnjajoč nespodobne besede, peh-nlia v vežo.
„Vidiš, kako ravna skopulja z njo ?" je rekel Matiček.
t „Ká^alirstva ni na nj,ej, čeprav je sicer lahko visoka gospa. Pa kako pojdeš k polnočnici, če Še do tedaj né vrhe MarijaŠ ?"
„Pojdem pa brez njega in jutri naj me v božjem imenu zapro. Obljuba dolg dela." i Zasukal se je na peti in ob steni je tih9tapil k onim durim, odkoder se, jé aíiialo enomer-n0 ščetno praskanje.
, Odprl ifem svOjo knjižico in ék-čel Citati Otela. Takrát ie niseni več tako visoko čislal angleškega drama-
tičnega pisatelja, kakor prejšnja leta. V svoji revščini sem mu jel očitati, da je risal samo kralje in drugo visoko gospodo; če je uvedel v svojo dramo preprostega človeka, je norce bril i njim. Človek lil tiči do grla v nesreči, rie ljubi dvorjanov in tistih; ki jim ližejo pete. Ako najde nepoklicani kritičar dlako v jajcu, zagleda precej tudi ščurka poleg. Domislil sem Sé, kakšne malenkostne razloge jfe rabil slavni umetnik za fcgradbo svoje drame. Tisti Dèsdòmonih robec, ki ga je videl Otelo pri svojem namišljenem tekmecu, se mi je zdel premalenkosten za strašno OtelQvo ljubosumnost. Zrel mož in imeniten general 'naj bo tato lahfciftSréiiìn nerazsoden? Ràzjeiil Sem sé nari] in ga vilim) za bliizò. Dremota jé. leda panie. Pogledal sem po hodniku: ingj tòfirti Je slonel ob podboji tretjih dori. Siadkotno šušljanje mehkega
pogovora je prihajalo na moje uh< Zleknii sem se po stopnicah in bj Spal sem. Nekdo me je nepriljuda potresel za koleno. Misleč, da sel vrnil Mafijaš, sem skokoma vstal, čt prav me je po tšem životu bolelo i skelelo. Pes je preitrašen zatulil. Mi tiček je stal pred menoj čil in brdei vesel si je mei roki. „Ps-ps ! O schtM
0	bravi" sem miril Arnorja, pa ni nemščina ga ni potolažila.
»Pusti mršjo žival, naj laja !" j rekel Kladviček. „Tako sva dognal z Barbo, da morava psu, kar se i nagajati. Sari Binder se silno togo in rie more zaspati. Rekel je, da pcM k našemu kapitanu pritožit se. fl je grel Lajež bo razdražil trudi ljudi Jn naju sprlvil izpred teh pil kfetifi duri." Rekši j« sunil S «ablj
1	duri, da so zaiklepetlle.
še o požaru v Beltincih. V ladnjem našem poročilu se je nam tsled netočnih Ihformscij vrinila pilota, iz fcatete bi Helatferi sklepali, la nismo resnicoljubni. Ožarjenej& eba ni namreč opazi stražnik v M. oboli, tiač pá uslüibfchfeb pri zelež niči, ki je takoj opozoril tamkajšnje osobje na požar v Beltincih, nakar je iMktUlld Stopiti v stik z gasilci tuk. čitfe. Prav radi priihamO; da ib ptav
uprav železniiki uslužbenci oni, ki
*o povzročili, da jé rtaša gasilska Seta prišla šfe b práverií času na kraj nesreče.
Puconcl. Mlad in simpatičen komandir tuk. žaidarmerijske posti je, , Risto Baialo, se je dne 31. marca Bodonfcm tíko pbnešrtčii pri padcü kolesa, da je moral iskati zdravništfe moči v soboški boln fcl. Želimo mu orajšnje okrevanje — Pridna gospodinja ne miruje od zore do mnaka» njenemu bistremu očesu ne uide höben prašek, kajti njen dom mora biti vednb lep in čist. Prav tako kot pridna gospodinja je Zlatorog jb*b milo: njena obilna [snežno bela pena prodira pri pranju ikoži vsako taknino in očisti perilo lito natančno, da izgleda lepše kot ibvo. To posebno, dobrb lastnost Klàibrog[-ovega mila poznajo naše iSoipodinje brav Böbto ih trdjo driiga za drugo : „Le Zlatorog milo da beli perilo I* Vsaka gospodinjà je sreč-na, ki se poslužuje Zlatorog ovega mila I PripotočJrtib ga!
Melina, tua! v naél ve si smo ;eteklf dni „ doživeli nekaj novega, mo da nič veselega. Nekaj naših httív je pri gostilničarju Kühärju ipivalo do polnoči. Ko je prišlo èd kiírni do prepira, jih jé krčmar ignal na cesto. Na vasi sé je fíréplr idàljeval. Vaščani pa So prestrašeni Enfili in povprašali,dru .: drugega käi i godi. Podivjani mladeniči pa so se éd tem obdelovali s kamenjem in llàtòi ter krvaveli. Ma prošnjo Hor-Marije, da naj utihnejo, ker jej iož umira, se niso niti nájtháííje .jnili. Zahtevamo, da oblasti take iroveže strogo kazriujèjo. — Maroša an ih Andrej sta si nasadila mi ade be za pletenje košar. Trud njihovi dela pa so hoteli_ Izkoristiti neka
naši malopridneži tér ko té tHlátié -j tídréíiU. -PèU-USTjifi jé dpáíil jljski Suvaj Vofiàr,á. àp rpii pobeg li i šibjem vred. Orožništvo je talite Izsledilo ter jih prijavilo oblasti.
- Strehovci. P. J. iz naše vasi se le dolgo £áká kij dobro ne ra-«ume s svojo ženo. Te dni jo je tako ftoèpàì, dà sd morali njégovi sosedje pozvati na pomoč slučajno v vasi se pudečo žand. patrolo. Orožniška panja je irtela dovolj posla, da jè pijanega in pobesnelega P. j. pomi-
ìidì zbor Rdečega križa
(Nadaljevanje,) Predno preidetii ná dHevril red polnim tužno dolžnost, da obudim in na našega velikega Mttóéttikà, gopokojnega Viteiké|Í balja Aie-àndra I. Zedinlteljá; llferégá nam ila kruta usodá stlál Njegovega pie	jšega déìa, le miru in
trobit človečanstva posvečenega Naša bolest, nàie Žalovanje je večjt, ker jè bil Veliki pokoj naš aajvifji kaščitrilk, naš vodiki je vedtao iá ob vsaki priliki knski pokazal, kje in kako je treba Sema pomagati, * ki nit nikoli od-H svoje pomoči, kjer je bila pe-
rila. Za svojo surovost se bode P. J. moral zagovarjati pred oblastjo.
-	Nedellca. Dne 19 3 1935 se je Magdlč Štefan iz Hotize vračal domov prekp Nedelice iz Turnišča. Ná potu je srèèal skupino pijanih fantov, kateri so mu nagajali in grozili s pobojem, tako da je isti moral prositi za orožniško posredovanje. Suroveži bodo prejeli zasluženo plačilo.
Dobrovnik. Nekdo iz Lemerja
je vozil dne 28. 3. 1935 v pijanem
stanju skoii našo občino slamo. Ko je bil izven vasi, se mu je voz prevrnil, vsled česar je zastal ves cestni promet. Pijani človek pá si ni vedel jjomagati. Ko je na lice mesta prišel naš občinski predsednik, gaje možak napadel z izbranimi psovkami, za kar se bode moral zagovarjati pred oblastjo.
Gornja Lendava :
SpoStujte četrto božo zapoved. V naših krajih je razpasena strašno grda navada glede spoštovanja staršev. Temu bi lahko najbolj pritrdili zdravniki in sodnija, ki ima večinoma obravnave^ družinskih značajev. Moška mladina danéa, s pretepom prisili starše, da ji izročijo posestvo. Ubogi starši misjijo, da bo potem v hiši mir, klonejo željam svojih otrok in si izprosijo, le dosmrten užitek, A ponekod mladjna tudi takrat ne miruje, ko ima že vse gospodarske vajeti v svojih rokah. Ž onemoglimi staršj ravna brezsrčno in j'm ne privošči niti poštenega užitka. Z večkratnim pretepanjem jim koplje pré-rani grob. Zadnji čas je; da se ta ostudna razvada iztrebi, ki ^našim krajem ni v čast, ampak le v sramoto. Mladini priporočamo, da se trdno drži četrte božje zapovedi, če hoče biti srečna In zadovoljna. ,
—	mladina je naie veselje, up in nada Kadar nastopajo naši ljubljenčki — otroci, takrat je polno gledalcev. pa jé res, tàkqi je pokazala prireditev Podmladka Jadranske straže, ki je priredil na Jožefovo lepo uspelo akademijo. Polna šolska soba gledalcev je navdušeno zasledovala nastop svojih otrok in Jih burno nagrajala s ploskanjem. Spored je bil tako skrbno izbran in podlih, dà žašlužijo priredi telji (gospodične učiteljice) vso hvalo in priznanje. Otroci vseh dob starosti so bili tako dobro „zbrihtani", da so Šle $se točke, bodisi déklamacije, petje, rajonje, igre itd. brezhlbhb kakor „namazano". Pri igri „Bedak Pavlek" ohienjamo, da je bila scene-rija zelo okusna in posrečena, kar je celoten uspeh znatno povzdignilo. Vétnö, da je tako delo z mladino ne-popiačljivo, in od gledalcev tupatam tudi neprecenljivo. Delo in trud lahkò presodi le tisti, ki se je že sam pečal s takimi prireditvah)]. Vendar pa ima
človek tudi pri takem delu zadoščenje, če vidi kako veselo in hvaležno se iikàlfe mládiha svojim ttčlteljefli jiri takih nastopih. Zato se držimo ih vzgajajtho v bodoče tudi i tej smeri mladino, ki je naše veselje, up in nada.
—	Divje kolesarjenje. Komaj so se dodobra oiušile ceste, so se že pojavili številni kolesarji kot gobe po dežju. Nekateri mislijo, kar so pozimi zamudili, morajo sedaj doprinesti z
neumnim divjanjem. Radi nepazljivosti je Vidonja Anton iz Rogaievec padel iz kolesa tako nesrečno, da si je izpahril Jevo roko v komolcu. Edino pametno — zmerno kolesarjenje bo odstranilo take številne nezgode.
—	Jadranska straža gostuje v nedeljo 7. aprila v Sv. Jurju z igro „Babilon". Po igri je družabni večer pri g. Mekišu Ker je to prvi spomladanski izlet, se ga vsi lendavski člani udeležijo, to pa že radi tega, da pokažejo, kaka družabnost in disciplina vlada med njimi. Odhod bo tbčno ob pol 13. uri izpred gotilne Maršik.
—	Gornjelendavska posojilnica ima v soboto 6 aprila svoj občni zbor. Pričetek ob 14. uri popolne v uradni sobi (gost. Maršik). Dnevni red je razviden v urad. prostorih. Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število piiiotnih članov.
—	Kako pridobimo kmetskp mladino. Pod tem člankom je v pred zadnji številki našega lista nastala nehote mala napaka. Mišljen je bil celokupni učitelski zbor šole, Kuzma ne pa samo g. učitelj Mazaj. Ponovno povdarimo, da je njihovo prosvetno kakor nacijonalnp delo v tem obmej nem kraju ria višku. Zelo podjeten in delaven je zlasti mož gospe upravi-{teljice, gospod Lovrečič, ki ima največ zaslug glede otvoritye kmetijske šole. Le tako naprej, kajti v slogi je moč in napredek.
sokol ~
čuvajte Jugoslavijo I
Vsemu članstvu in vsem br. ietam\
1.) Pozivamo vse naše Članstvo, kakor tudi članstvo bližnjih čet k telovadni akademiji, ki bo v ioboto, dne 6. aprila 1935 ob 20. uri 30 min. (7a9 uri zvečer) v Sokolskem Domu.
Pri akademiji nastopijo vsi oddelki društva in člani čete ftakičan.
Vstopnice so v prèdprodaji v trgovini br. Hahn (tiskarna).
2 ) V smislu sklepa rednegá občnega zbora sklicujemo članski sesta-aek v pondeljek dne 8. aprila 1935 ob 20. url v veliki dvorani Sokolskega Doma v M. Soboti.
V njegovi osebi je bilo zdrráé-no legendarno junaštvo, bil je v pravehi pöttíénu besede jtftfcik nad junaki, lo svoje junaštvo pa je združeval s tako dbèroHbtfiosijB iti ÜSfoiljenostjo, kakršna je bila lastna le malo vladarjem. V vsem pa je imel velik pogled; na srcu niti jé bíí drobit svojega dragega nàròdài iij je bil njegdv zadnji dih posvečen ljubljeni domovini, imel pa je pred očmi dobrobit celega človeštva, preprečiti je hotfel mednarodne konflikte, doseči je hotfel sporazum in mir med narodi in bài v te) najvišji iii najplemenitejši službi ga je kot apòstoli miru dosegla zld-čirtska roki.
Ne mamo ga lé danes dovolj oceniti, preblizu so nam še njegova dèli, ffimo presoditi bodo mbfeli
veličino te izvanredne svetle zvezde še le kasnejši zgodovinarji, ki bodo mogli iz oddaljenosti zreti na njegov éléiotni mogočni ktaljevski pojav, ki bodejo mogoči nabrati in pregledati ves ogromni materijal, ki se je zgri. njal Okoli tega nesmrtnega Pokojnika.
Kot gotovo pá mora téljatií da ga nal narod ne bo nikbli pozabil, da ga bò sprejel v zbor svojih narodnih junakov in v svojo narodno po-véstnico, da ga bo pridružil Kralju Matjažu.
Globoko sem bil ginjén, ko Se mi jè moja tnkli nekoč iktazjia o tem velikem in feligoíiotnéhi vladarju ré-koča : da je bil dober kakor krtih.
Prosim Vas, počastimo njegov spottin k trikratnim „Slava" klicem.
(Dálje.)
Razpravljalo se bo o nabavi kino-aparata.
Tvrdka „Philips" bb bb tej pH-liki predvajala svoj zvočni aparat.
3) Članstvo, ki še ni oddalo svojih legitimacij naj iste odda na članskem sestanku dne 8. IV. 1Ò35.
4.) Redni seja prošvethega odbora bo, radi Cláiiskegá sestänka, v torek dne 9. aprila 1935 ob 20. uri; redna aeja uprave pa v sredo dne 10.
IV. 1935 ob 20. uri v Sokol. Domu.
Okr92na uprava opozarja vse br. edlnice hà sledeče zapadle vlogé:
a)	mesečno poročilo ii&čelhiki,
b)	mesečno poročilo o prosvetnem delu,
c)	četrtletni izkaz novppristop. odnosno brisanega članstva (v dveh izvodih) pökiäti je tudi negatmiá pò-ročila.
Društvi pošljejo izkaz pod c direktno župni upravi, čete pa matičnemu društvu. Izkaze pod a in b pp pošljejo vse edinice okrožni upravi v M. SoBbti.
Sliva Viteškemu Kraljti Aleksäfldrü I. Zediniteljul
Zdravo 1 Uuprava s.d.
Okrožna uprava.
M. Sobota.

MURA : DRAVA
Kot uvod v prvenstveno tekmovanje v Murski Soboti .startarjo v nedeljo, dne 7. aprila 1935 naši muraši. Za gosta imajo agilno moštvo Dräve. TèkhlS bd ràdi prvenstvenega značaja tudi že zato zanimiva, ker hočejo niši črno-beii popraviti slab vtis zadnje tekme proti ČSK. Poleg tega je pa nasprotnik dovolj močan, da bo prisilil Muro, da razvije vse svoje moči. Jakost Drave sé da présoditi pö iè-tošnjeth startu v prvenstvu. Odpravila je svojega lokalnega ri vala Ptuj 3:1, proti Panoniji pa zmagala 8:0.
Prijatelji Mure bodo torej imeli v nedeljo zanimivo in näjieto borbö, ki je gotovo ne bodo zamudili. Prvenstvena tabeli mariborskega
okrožja : L) Mura 4 4 0 0 11:4 8
2.)	Gradjanski 5 4 0 1 12.6 8
3.)	Ptuj 6 2 0 4 15:15 A 4) Drava 5 2 0 3 17:10 6 5.) Panonija 4 0 0 4 0:12 O
Rezultati nogometni tekem -31. marca 1935.
ČŠK:Mura 7;1 (2:1) prijatelska. Mura le docela odpovedala} v drugem pdičaiti jfe i gràia vil«» boškbdfc branilca Kardoša z 10 mi igralci.
Drava:Panonija 8.0 prijateljska.
OradjanskhPtuj 4:1 prvenstvena.
Hermes:M«ribor 7:1 (4:0) prven.
2elezničar:Rapid 4:2 (2:0) prven.
Policijski (Zagreb):Primorje (liga) 3:2 (2.0) 11 prijateljska.
Concordia Hajduk 1:1 (1:0) drž. prvenstvo.
Slavija (S) : Gradjanski 6:1 (li) drž. prvenstvo. , #1	"
Slavija (O): HASK 5:2 (1:0) drž. prvenstvo.
Iz delovanja Združbe trgovcev
v ÌTìurski Sobbti. Kongres Mednarodne tt£o-v vinske zbornice.
Letošnji kodgrés Mednarodna trgovinske zbornice se bo vršil v Pariza od 24. db 29. janija t. I Veliki delovni program kongresa sé deli aa plenarne seje ta v odsekih seje.
Na plenàrnih sejah se bodo obravnavala naslednja vprašanja : dne 24. junija: obnova mednarodne trgovine; dne 25. jndija: organizacija proizvodnje ta bcSna potroine sposob-

nostitrga; dne 27. junija : mednarodni promet blaga in kapitala ter vloga upniških in dolžniških držav; dne28. lunlja: kriza pomorske plovbe in koordinacija prometnih sredstev; dne 29. {unija: sprejem resolucij.
Na sejah odsekov pa se bodo obravnavala zlasti gospodarska finančna vpraianji in sicer dne 24, junija;
vprašanje boja za trge ; dne 25. junija : valutna vprašanja; dne 26. junija: organizacija proizvodnje in pravna plat kartelov ter sporazumov ; dne 28 junija: ovire trgovini, pravila tujih družb, dvojno obdavčevanje podjetij in uvedba meterskega sistema v vse države.
Odsek za distribucijo blaga bo razpravljal o naslednjih problemih: tehnika in stroški distribucije, vloga statistike in proučavanje mehanizma distribucije, distribucija in potrošnja.
V odseku za transport in komunikacije pa so na dnevnem redu ta vprašanja: zračni transport, vse vrste cestnega transporta, ceste in železnice, telefonska, brzojavna in poštna služba, zaščita industrijske lastnine in vprašanje reševanja mednarodnih trgovskih sporov s pomočjo arbitraže.
Zadnji kongres Mednarodne trgovinske zbornice je bil na Dunaju leta 1933. in sicer pred sklicanjem londonske svetovne gospodarske konference. Na tem kongresu se je ves materijal za londonsko konferenco odlično pripravil. Ker pa londonska konferenca ni sklepala v smislu smernic kongresa fn so razna politična nasprotja onemogočila pozitivno delo konference, ista ni imela zaželjenega uspeha in so Pitali ncbrojni težki problemi še nadalje nerešeni,
Kakor kaže ta program, se bodo obravnavala na kongresu vsa danes najbolj važna in pomembna gospodarska vprašanja. Po vsej pravici se zato pripisuje kongresom Mednarodne trgovinske zbornice vloga svetovnega gospodarskega parlamenta.
»5
Praktiini izpiti za trsničarje
se bodo vršili dne 12. in 13. aprila 1935. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 9. ure naprej. Prošnje za pripustitev k temu izpitu lahko sprejema sresko načelstvo do najkasneje 31. marca t. 1. ter jih čimprej pošlje banski upravi.
Izpitni program tvori sledeča tvarina : 1) Poznavanju sort in podlag, ki so sprejete v Trsni izbor Dravske banovine. 2) Izbera in priprava zemljišča za vinograd, trsnico in matič-njak. 3) zasajanje in oskrbovanje ma-tičnjaka. 4) načini cepljenja. 5) Priprava podlag in cepičev za suho cepljenje. 6) Izvršitev suhega cepljenja. 7. Silenje in vhganje cepljenk v trsnico. 8) Oskrbovanje trsnic. 9. Sortiranje in razpošiljanje trsja, lOtyo zele no cepljenje, 11) Zasajanje vinograda in oskrbe v prvih treh letih. 12) glavna dèla v vinogradu. 13) selekcioniranje. 14 glavne bolezni in škodljivci vinske trte. 15) sredstva za zatiranje trsnih bolezni in škodljivcev ter njih uporaba. 16) zakonski predpisi o trs-ničarstvu.
oif inbst Za bana, pomočnik : doso4* sKèoi Dr. Pirkmajer s. r.
V. B. Gor. Lendava.
Vzgoja hmeishe ženske mladine - gospodinjske šole.
V	zadnjem času se pogosto piše in razpravlja, kako dvigniti materialni, kulturni in moralni nivo, našega kmét-skega prebivalstva. Premalo pa se poudarja, da je treba pouka in vzgoje
ne samo molki temveč tudi ženski
mladini. Upravičena je zahteva, da se seznani Ženska mladež z vsemi panogami gospodarstva v toliko, kolikor je potrebno k celotnemu gospodarskemu napredku. Iz izkušenj vemo, kako težko je delo tam, kjer ni skupnosti, koliko težje je pa to še v kmetskem gospodarstvu, kjer so vsi člani druži-! ne roke enega telesa. Zato je ravno potrebna vzgoja in pouk moške in ženske mladine.
Splošna gospodarska kriza sili naše gospodarje in gospodinje iz okostenelih načinov gospodarjenja in gospodinjenja na nove, naprednejše poti.
Ljubiti in spoštovati svoj stan je naloga vzgoje kmečke matere. Dom, v katerem se zbira družina, bodi tak; da se bo čutila zadovoljna in bo rada doma. In zopet je gospodinja ona, kateri nalagamo to breme. Kako more dom, kjer je v gospodinjstvu nered in neznanje, uživati ljubezen in spoštovanje. Družini je v njem neugodno in želi drugam v svet. Dom pa, kjer je družini prijetno in ga posamezni člani pogrešajo, če morajo v svet, tak dom je privlačna sila, ki vedno in vedno vrača družino pod rodni krov.
Kdo pa naj bo tisti, ki bo stal kot svetovalec in učitelj ob strani naše kmetske mladine in žen? Za vzgojo kmetskih deklet in žen so poklicane gospodinjske šole. V naši banovini imamo tri vrste kmetsko gospodinjskega šolstva : 1. stalne ce* lotne šole, 2 trimesečne potujoče tečaje, 3. gosp. nadaljevalne šole.
V	našem srezu že par let prav uspešno deluje trimesečni potujoči kmetsko gospodinjski tečaj, ki se vrši vsako leto od 1. septembra do 30. junija. Ker se večina občin takih in sličnih tečajev brani z motivacijo, da so v z?ezi z velikanskimi stroški, hočemo to trditev na temle mestu zanikati in pojasniti. Tak trimesečni gospodinjski tečaj vodita po dve potovalni učiteljici, voditeljica in učiteljica. Plačuje jih banska uprava, katera skrbi tudi za inventar. Za tečaj lahko prosijo : Kmetijske podružnice, občin ski uradi, krajevni šolski odbori itd:) Prošnje je vlagati na kmetijski oddelek kr. banske uprave potom sresi načelstva. Prireditelji morajo skrbeti za brezplačno stanovanje učiteljici, prostore za pouk, drva, dovoz in odvoz inventarja. Gojenke plačujejo svoje prispevke deloma v denarju, deloma v naturalijah.
Takšen tromeseč. gospodinjski tečaj se je baš zaključil v soboto 30. marca v Gor. Lendavi. Tečaj je s pridom posečalo 17 deklet Uspehi so prav dobri, kar je zasluga obeh. gospodičen učiteljic Mikuš Zinke in Olge Milavec Razen imenovanih so predavali tudi g. sres. načelnik Lipovšek, g. kmet. referent ing. Eiselt, g ban. zdravnik dr. Lukman, g. veterinar dr. šerbec, gdč. Župap Ana in zaščitna sestra gdč. Marica Špalir. Ta tečaj je bil za naš kraj velike važnosti, kajti dekleta so se za majhen denar (le 20 Din na mesec in zraven določenih naturali}) priučile vsega, kar jim bo nujno potrebno pri last nem gospodinjstvu. Neosnovane ita podle so bile vesti, ki «o se širile od gotovih hujskače? po vsem kraju, da je bil ta tečaj občini v veliko breme,
kajti tečaj je dobil banovinske pod pore 900 Din, a sreske 500 Din, kar se je porabilo deloma za učne pripomočke, lokal, kurjavo in za mesečni prispevek najrevnejših gojenk. Občino stane ves tečaj le oni znesek, ki ga je že vnaprej stavila v proračun. Tečajnicam se je pa kavcija ob sklepu tečaja vrnila. Iz tega mesta izrekamo zahvalo vsem onim, ki so sploh pri-
pomogli, da se je ta tečaj vriil in
želimo, da bi se po letih zopet ponovil.
Naloga nas vseh je, da podpiramo delo gospodinjskih šol in tečajev, zlasti pa še, če nam je pri srcu podvig naše vasi, našega kmetskega človeka, ki je temelj in osnova našega naroda. Navdajati nas mora Ie ena zavest — dvigniti naš narod potom naše žene na čim višji gospodarski in kulturni nivo.
ITON-KINO
Lastnik O. OITTRICN
V	MURSKI SOBOTI
Tonfilmska opereta
Valček v spalnem
vagonu
V	gl. vi. Lucie Englisch. Režija : Fred Sauer.
IPradatava sa vrlijo:
V NEDELJO, dne 7. aprila ob»/a4. uri popoldne in zvečer ob >/»9. uri.
Sržne cene:
Živina. Mariborski svinjski solem dne 15. marca 1.1. Pripeljanih je bilo 235 svinj katerih cene so bile sledeče : mladi prašiči 5 do 6 tednov Stari Din 60-70, 7 do 9 tednov stari Din 80-90, 3 do 4 mesece Din 150 do 160, 5 do 7 mesecev Din 200 do 250, 8 do 10 mesecev Din 300-330, 1 leto 400-500; 1 kg žive teže 4 do 5 50, mrtve teže 7 do 9 Din.
Zagrebiki tedenski solem. Cene: biki (1 kg žive teže) Din 2.50 do 3, krave za klanje 2 50 - 3, junice za klanje 3—4, krave za klobase 1 50 do 180. živa teleta 4-5 25, zaklana po 8, pitani prašiči 7 7 50, nepitani 5 25—6, zaklani prašiči 10, pujski do 1 leta 9 50, zaklani 14-16. lahki konji 1 par 3500-4500, težki konji 1 par 7000- 8000, lahka žrebeta 800 900, te$ka 1000-1200, konji za klanje (za Dunaj) 0*75 1 25 za 1 kg.
Detelja 55 - 65, otava 55 65, se no 45 55, slama za krmo 30—45, slama za steljo 30 - 40 Din za kubični meter. Drva 60-80 za kubični meter, gradbeni les 6 8, debla 9-13. Krompir 050-065, repa 040 0 50,zal kg.
Žitni trg.
Cena za 100 kg franko vagon nakladalna postaja. Koruza suha skval. garancijo plačljivo proti dupiikatu bačka in banatska postaja Din 70 do 88. Oves zdrav, suh, rešetan, franko vagon slavonska postaja, plačljivo proti dupiikatu Din 105 -110. Pšenica zdrava, suha rešetana, 78 kg, 2%» franko vagon bačka, banatska postaja, plačljivo proti dupiikatu Din 127 50 do 135. Otrobi pšeničm, debeli* v egal. 50 kg vrečah, brutto za netto, eksl. prom. davek, franko vagon bačka postaja Din 105-110.
Na prodalo ie
na veleposestvu v Rakičanu
drogi, statini, stavbeni les, akacije, okroglo kolje, kolje za sadno drevje izdelano v Rakičanu In v Vadarcih.
Tudi se dobilo
i plemenske svinje in prasci.
za napravo
RAZPIS
kanalizacije
15. aprila t. 1. ob 10. uril predpoldan se vrši pismena ofer-i talna licitacija v občinskem uradu M. Sobota, za izvedbo delne kanalizacije in napravo pločnik (tratoarja) v Kolodyorski ulici. '
Proračunska vsota znaštl 66.010 Din.
Načrti in proračuni se dobijo za 50 Din v občinskem uradu M. Sobota.
i*
Ril IM 4 HP- "lat"" garnituro na paroü nur IUI Piodajalci naj mi javijo pismeni) koliko je stara garnitura, kakšne firme je i« koliko je njena cena. KERČMAR PAVEL Čikečka vas, p. Prosenjakovci
SVINJE.
plemenski prasci in svinje (mlade) i se dobijo pri
Veleposestvu v Gor. Lendavfc
KOLESA najboljša in najcenejša dobite pri tt.
stivan ernest ^
murska sobota
Naiveija izbira!
Victoria Waffenrad Feld Post Dfirkopp Elektra D fi r k o p p
V Vašem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo.
Vse informacije neobvezne in brezplačne!
Skandia Meteor Ideal Ergo Puch