Leto XLIV — št. 64 - CENA 20 din Kranj, petek, 16. avgusta 1991 ZANESLJIVOST, TRADICIJA, ZABAVA 41. GORENJSKI SEJEM ~ KRANJ, 9. -18. 8. 91 * MERKUR » OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU strokovni nasveti in ugodni nakupi do 30 % popusta t ŠIROKA POTROŠNJA • KMETIJSKA MEHANIZACIJA t VSE ZA DOM • AVTOMOBILI VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od 19. do 24. ure - PROST VSTOP Začenja se nogometna sezona V Naklo nedeljo v Naklo, 15. avgusta - Ta konec tedna bodo slovenske nogometne ekipe odiga-'e prvo kolo letošnje SNL. Zaradi zapletov v prvi zvezni ligi, ko so se sodelovanju odpovedale hrvaške ekipe in edini slovenski prvoligaš Olimpija, bo imela Prva slovenska liga kar 21 ekip. Med njimi je edini gorenjski predstavnik ekipa Živila - Naklo, ki v prvem kolu, to nedeljo ob 17. uri, Sosti Rudarja iz Trbovelj. Več na športni strani. • V. S. AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 19.8.1991 OB 16. URI V PROSTORIH DELAVSKE UNIVERZE I KRANJ. J vozili boste na vozilih r 5. /^FORMACIJETEL: 324-746 Polni hoteli, prazne blagajne "Kljub temu, da je zadnje tedne naš hotel večino zaseden do zadnje postelje, se že sedaj bojimo, kaj bo čez mesec ali dva. Domači gostje se počasi poslavljajo, gostov iz tujine skoraj ni, nič pa ne kaže, da bo kmalu drugače. Morda, če se bodo razmere uredile, lahko prve skupine turistov iz tujine pričakujemo za novo leto," pravi na vrhuncu letošnje, za Bohinjce sicer na prvi pogled uspešne turistične sezone, Miro Mulej, direktor hotela Kompas v Bohinju. Gotovo tisti, ki te dni obiskujemo gorenjske turistične kraje od Preddvora do Bleda, Bohinja in Kranjske Gore, ugotavljamo, da sezona za turistične delavce le ni tako neuspešna, kot tarnajo hotelirji in večina tistih, ki so kakorkoli povezani s turizmom. Turistov in dnevnih obiskovalcev ob jezerih in rekah je vse polno, celo hoteli so zadnje tri tedne bolje zasedeni. Gneča daje videz, da je sezona na vrhuncu in solzave napovedi turističnih delavcev marsikdo komentira, kot češ saj kopalce s parkirninami "odirate" in zaslužili boste še več kot s tujimi turisti. Pa vendar je jasno, da bo pod letošnjo turistično sezono napisano - izguba, katastrofa. Sezona se je začela pozno, saj je vojna za skoraj me- sec dni iz letoviških krajev odgnala domače goste, večina tujih pa na počitnice ni prišla. Slaba je bila tudi predsezona, takoj ko se bodo končale počitnice, pa se bo začela posezona v kateri bo goste spet moč šteti na prste. Zato turistični delavci, tudi tisti, ki imajo trenutno polne hotele, še zdaleč niso optimisti. Če so hoteli privabiti vsaj domače goste, so morali cene krepko znižati, tako da sedaj ugotavljajo, da bodo z njimi komaj pokrili stroške tudi za tiste dni, ko so bili hoteli polni. Upajo le, da so se s tem prikupili domačim turistom, ki bodo v prihodnje (tudi po normalnih cenah ) radi prihajali v kraje, na katere so poleti zaradi bližine morja pozabljali. Sredi avgusta je vsem, ki delajo v turizmu, jasno, daje letošnje leto izgubljeno in da so domači turisti (večina s tankimi denarnicami) le majhen obliž na črno leto. Jasno je tudi, da predvidenih deviz, ki naj bi jih prinesli tuji turisti, ne bo, čeprav bi jih naše gospodarstvo še kako potrebovalo. Vse ostalo, od tega kako se bodo prihodnje mesece pred zlomom reševala turistična podjetja, do tega kaj bo z mnogimi ljudmi, ki so v njih zaposleni in seveda bodočnosti, je velika neznanka. In kot kaže, vsaj zaenkrat, nerešljiva. • V. Stanovnik Plačate 20, dobite 26, ter morda tudi hišo Jelovica! Bolj ko se letošnji Gorenjski sejem približuje zaključku, bolj ftoče ter napeto postaja na razstavnem prostoru GORENJSKEGA 2^SA na kranjskem sejmišču. Kako tudi ne - pojutrišnjem zvečer Potno z žrebanjem zaključili akcijo našega časopisa, v kateri sode-'"lete vsi naročniki s plačano naročnino za tretje trimesečje (julij -September). Boben za žrebanje se hitro polni, vsakega vašega obi-ska ila razstavnem prostoru sejma smo posebej veseli, verjetno pa ,l'di Vam ni bilo žal srečanja na sejmu, kajti s kuponom iz Go-'}''iiskega glasa ste vsak dan lahko privarčevali več, kot znaša poletna naročnina za časopis. Za vsak slučaj, če ste akcijo spregledali: vsi naročniki Gorensj-*ega glasa (dosedanji ter novi), ki ste plačali naročnino za to tli-"'es<-'čje, s kuponom za žrebanje sodelujete v nagradnem žrebanju. Kupon, ki ga iz časopisa odrežete kar skupaj z odtisnjenim naslo-x£'n, oddate na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa na sejmu v Kranju in v nedeljo zvečer držite pesti, da boste med izžrebanci, skupaj s poslovnimi partnerji Gorenjskega glasa smo pripravili le-nagrade: montažno hišo Jelovica, traktor TV Agromehanika, sP je udeležil tod« podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk, so kontrolorji Narodne banke Jugoslavije sredi julija pregledali poslovanje Banke Slovenije in ugotovil«, da so podatki, ki jih posreduje Narodni banki Jugoslavije, točni (v Beograd« so namreč sumili, da niso) in da banka tudi spoštuje vse predpise, razen odloka o likvidaciji slovenskega ban* Čnega sistema. Če svet guvernerjev tudi po odločitvi slovenske vlade ne bo preklical suspenza, je mogoče pričakovati nove sankcije zoper Slovenijo in slovenske banke: odvzem pooblastil za poslovanje s tujino ali za opravljanje plačilnega prometa, poseganje na račune naših bank.«.Dr. France Arhar je še dejal, da je ukrep sveta guvernerjev politični ukrep, kakršnih v svetu ni mogoče najti« Slavko Hanžel iz sekretariata za promet in zveze pa je pojasnil, da slovenski zračni prostor še vedno ni povsem odprt oz. da ga zvezne oblasti odpirajo "po kapljicah". 1* kako je sicer mogoče razumeti, da sta pred nedavnim dobili dovoljenje za turistične in za športne polete lesko in portoroško letališče, da pa še vedno m generalnega dovoljenja za polete na višini do 6(HM> metrov, ki bi, denimo, tudi tujim turistom omogoča!, da priletijo k nam z malimi zasebnimi letali. Slavko Hanžei -je dejal, da zvezne oblasti verjetno trmasto vztrajajo pri svoji odločitvi, zato, da bi čimbolj Škodovale slovenskemu (in hrvaškemu) turizmu. • C. Zaplotnik Za krompir pravijo, da je »hudirjeva rastlina«. Če ga je preveč, je odkupna cena nizka pa tudi težko je vsega prodati; če ga je premalo, je cena (pre)visoka in so nezadovoljni kupci Letošnja letina je po prvih ocenah povprečna, sicer pa je glavni problem, daje s krompirjem posejanih preveč površin, pridelki pa razen izjem na splošno prenizki. Foto: J. Cigler Tolo d.o.o. Mestni trg 10 Škof j a Loka Reklamna prodaja 300 kosov Svilenih slovenskih zastav po ceni 350,00 din. Informacije po tel./fax: 620-268, 68-178 Prosimo, da kupone odrežete skupaj z vašim odtisnjenim naslovom ob robu, že doma! K U P O N| K U P ON 10,00 poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj i r pri nakupu 1 vstopnice za ugodnejši nakup za naročnike Gorenjskega glasa DANES, 16/8 LEPENKA Tržič 50 % cenejši toaletni papir JUTRI, 17.8. KRKA ZDRAVILIŠČA predstavitev in ugodnosti (velja z žigom, ki ga dobite na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa) iT 11 ZA SODELOVANJE V NAGRADNEM ŽREBANJU Upoštevali bomo vse kupone, ki jih boste ob dokazilu o poravnani naročnini za tretje četrtletje do 18. 8.1091 do 19. ure oddali na našem razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu. Podpisani .......................................................................................................................... stanujoč. pošt. št...................................................pošta..................................................... naročam Gorenjski glas na gornji naslov nepreklicno najmanj za eno leto Datum......„............................................Podpis ......................................... Prosimo, da kupone odrežete skupaj z vašim odtisnjenim naslovom ob robu, že doma! GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 16. avgusta 19! Pe M I 1 Kr; pai Sv, opi PO( še 8«' tih jat ko Pri de in nil tel kr Pr zle mi ni dr Pr sk na jo Pa ža v la re ki IK in PJ: ni ve 1 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Nevarna razmerja Na velikem delu slovenskih cest še lahko vidimo posledice nedavne vojne z ostanki razbitih in požganih civilnih vozil, hiše na Štajerskem še vedno nemo pričajo o temnih in težkih dnevih, toda zvezni premier Ante Markovič kljub temu na začetku tega tedna povsem mirno slovenski strani pove, da se o povračilu vojne škode ni mogoče pogajati iz enostavnega razloga, ker vojne ni bilo. Sprenevedanje prvega človeka Jugoslavije je žalostno dejstvo, ki pa je toliko bolj razumljivo, če se spomnimo, da je sam izredno močno vpleten v našo vojno. Vse več stvari kaže na to, da so generali akcijo proti Sloveniji sprožili z dovoljenjem Zveznega izvršnega sveta. Ta sije v odsotnosti predsedstva Jugoslavije prisvojil nekatera pooblastila, ki jih sicer nima. Toda v vsesplošnem kaosu je to mogoče storiti brez najmanjših problemov. Saj navsezadnje niti na Hrvaškem ni več mogoče ločiti oboroženih skupin, kaj šele, da bi jih po celi Jugoslaviji. Zvezni izvršni svet se je naslonil na zanj edino realno silo v državi Jugoslaviji: to pa je vojska. Slednja je realna predvsem zaradi tega, ker sije v dolgih desetletjih nakopičila obilico orožja in drugih represivnih sredstev, z njimi pa danes v šahu drži kar precejšen del države. Pri tem ne gre za to, da bi vojska že imela popolno kontrolo nad civilnim delom (to bi bil potem vojaški udar), vendar je dejstvo, da je treba s tistim, ki se je oborožil do zob, ravnati izredno previdno. Orožje in municija - to so konkretna dejstva, ki se v rokah zanesenjakov prehitro spremenita v smrt. Bistvo miroljubne politike pa je v tem. da se prelivanju krvi izogne. Markovič se predobro zaveda fizične moči, ki mu jo v zaslombo nudi vojaški vrh. Politične podpore jugoslovanski premier nima niti v svoji lastni republiki, kaj šele pri tradicionalnih sovražnikih - Srbih! Podporo mu odrekajo Slovenci, z »nevtralnim« delom ju-„ goslavije (BiH, Makedonija) pa si tako ne more pomagati. Mar-kovičeva realnost je torej samo armada, ta dosmrtni »garant bratstva in enotnosti«, v resnici pa trdnjava preživetega komunističnega režima. Ker je pod Markovićevimi očmi že od nekdaj glavni cilj čim dlje ostati na oblasti, se je torej pripravljen spečati tudi s hudičem. Politika je tu pač polje, ki ponuja ogromno možnosti, vse naivne pa vsakič znova šokira z možnimi variantami. Toda svetovna politika nas uči tudi tega, da celo taka ekstrema, kot sta sovjetski boljševizem in nemški nacizem, zaradi kratkoročnih interesov najdeta skupni jezik, čeprav se že nekaj mesecev za tem spet spremenita v smrtnega sovražnika. Toda po primerih niti slučajno ni bilo treba posegati po tako oddaljeni zgodovini, kot je bil pakt Molotov - Ribbentrop. Lahko se obrnemo kar proti sedanji socialistični srbski politiki, kije svoje zaveznike našla v italijanskih neofašistih. Skupni jezik je bil tu nedvomen. Razveljaviti Osimske sporazume in Istro ter Dalmacijo spet priključiti Italiji. V srbskem interesu je pečanje s fašisti predvsem zaradi miniranja hrvaške in slovenske politike, italijanski fašisti pa si z boljševiki skušajo spet pomagati pri obujanju ideje velike Italije. Interesa sta tudi naslednja: srbski totalitarizem se hoče razširiti na ozemlje velike Srbije, italijanski pa velike Italije. Obema je skupno to, da nimata niti najmanjšega posluha za tako imenovane »male narode«. V tem je bistvo vseh totalitarizmov. Edina sreča za demokracije je v tem, da so totalitarni sistemi v zgodovini vedno pogoreli,, prav tako kot vsa nasilna osvajanja tujih teroristov. I Danes, ko svetovni politiki snujejo novo evrospko podobo, je življenje mračnih ideologij in sklepanje hudičevih političnih zavezništev toliko bolj delikatno, saj mednarodna javnost v srbskem bratenju z neofašisti in Markovičevem koketiranju z vojsko vidi kar isti skupni imenovalec. Odgovor Vitomirju Grosu Spoštovani gospod Gros! Zahvaljujemo se Vam za Vaš telefaks predsedniku Bushu z dne 2. julija 1991, v katerem izražate zaskrbljenost zaradi tekoče politične situacije v Jugoslaviji in poudarjate nujnost takojšnje pomoči ameriške vlade republikama Hrvaški in Sloveniji. Tudi mi smo zelo zaskrbljeni glede bodočnosti Republike Slo venije in Republike Hrvaške. Še naprej smo prepričani, da so človeške pravice - tudi pravice manjšin, demokracija in mir v religiji zagotovljene na najboljši možni način, kadar se vse vpletene strani dogovorijo s konsenzom. Na snovi naših pogovorov z jugoslovanskimi oblastmi in z voditelji vseh jugoslovanskih republik smo prepričani, da je možno najti osnovo za razgovor, če imajo vse zapletene strani voljo, da to osnovo poiščejo. Spoštovali bomo vse politične dogovore, ki bodo doseženi med jugoslovanskimi narodi po mirni in demokratični poti z dialogom in pogajanji. Večkrat smo obžalovali uporabo groženj ali sile za razrešitev političnih nasprotij, za vsiljevanje enotnosti ali za spreme-mebo jugoslovanskih notranjih ali zunanjih meja. Takšna bo napa politika tudi v naprej. Še vedno bomo podpirali procese, ki podpirajo demokracijo v Jugoslaviji, procese tržnih reform, spoštovanja zakonitosti in človekovih pravic, enako kot to delamo v vsej vzhodni Evropi. S spoštovanjem James R. Hooper Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS, KRANJ_ Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar kom na dogajanjih na Gorenjskem__ Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak__ Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec_ Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj_ Novinarji In uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlcbir. Andrej Žalar. Štefan Žargi_ Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Praksler, Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Sinik__ Tisk: Podjetje DRLO — TCR. Tisk Časopisov in revij. Ljubljana_ Uredništvo: Mo.še Pij.ideja I, telefon: 21 1-860, 211-835. telefax: 21 i-163_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366_ Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avto-malskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7—13.30. oh sredah do 16.30_ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 20.00 din. Naročnina: trimesečni obračun za lil. trimesečje 1991 500,00 din. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS. 7/91). Po Sloveniji in Jugoslaviji Ali v Sloveniji res ni bilo vojne? Kranj, 15. avgusta - Kaj se je v Sloveniji in Jugoslaviji dogajalo minule dni? Pogovori slovenske vlade z zveznim premierom Antejem Markovićem tudi po petih urah niso dali nikakršnih rezultatov. Zvezni i/vršni svet nam je zagrozil z zaporo meje, na Hrvaškem, kjer gre za "premirje s pokanjem", napovedujejo, da bi jih lahko Jugoslovanska armada frontalno napadla že danes - na veliki šmaren, vodja četnikov in poslanec v srbski republiški skupščini dr. Vojislav Sešel j grozi, da modrim čeladam OZN nikjer v Jugoslaviji ne bi dali miru. Slovenska vlada je premieru Markovicu ponudila osnutek uresničevanja Brionske deklaracije, ki v enem od 28 točk določa, da bi bile carine na posebnem računu, dokler Zvezni izvršni svet ne bi poravnal nekaterih dolgov do Slovenije, lov na slovensko in hrvaško premoženje v Srbiji pa je še naprej odprt... Pa pojdimo po vrsti in nekatere dogodke minulih dni osvetlimo nekoliko pobliže! Ko sta se v ponedeljek v Ljubljani srečala Peterle in Markovič (s svojimi sodelavci), seje najprej zataknilo pri carinah. Slovenska vlada plačevanje carin v zvezno blagajno pogojuje s povračilom vojne škode, Markovič pa premeteno zatrjuje, da v Sloveniji vojne sploh ni bilo in da zato tudi o vojni odškodnini ni mogoče govoriti. Ko je premier še dejal, da tudi sedanji režim na slovenskih mejah precej prispeva h kaosđ v državi in da Slovenija flagrantno krši brionsko deklaracijo, je bilo že jasno, da se kaj dosti ne bodo dogovorili. In se res niso! V torek je Gordana Marjano-vič, svetovalka zveznega sekre- tarja za kmetijstvo, na novinarski konferenci v Beogradu sporočila: "Zvezni sekretariat za kmetijstvo je prisiljen, da predlaga Zveznemu izvršnemu svetu sprejetje odločitve o začasnem zaprtju slovenske meje, dokler ne bi dosegli soglasja med federacijo in Republiko Slovenijo o učinkoviti zaščiti države pred vnašanjem nalezljivih bolezni." Zvezni sekretariat kot razlog za to navaja, da njegovi inšpektorji od 26. junija dalje nimajo pooblastil in podatkov o pregledu uvoza in tranzita pošiljk rastlin, živali in drugih izdelkov. Na vprašanje, ali bi bili Slovenci res tako "neumni", da bi vnašali v državo nalezljive bolezni, svetovalka Mar-janovičeva ni odgovorila. Dan kasneje se je oglasil direktor re- publiške veterinarske uprave dr. Peter Tišler (nekdanji direktor ŽVZG Kranj) in povedal, da "za zaporo meje ni nobenega razloga", ker veterinarska in fitoka-rantenska mejna služba delala po zveznih predpisih in se ravnata po mednarodnih konvencijah. Na Hrvaškem gre za "premirje s pokanjem". Odlok predsedstva SFRJ o popolni in brezpogojni ustavitvi ognja na ozemlju Republike Hrvaške se ne spoštuje, samo v prvih šestih dneh po dogovoru o ustavitvi sovražnosti je bilo kar petdeset primerov hujših kršitev. Število žrtev se povečuje: do torka je v spopadih umrlo 117 pripadnikov ministrstva za notranje zadeve in 39 civilistov (brez žrtev iz kraja Dalj). V sredo je hrvaški obrambni mini- ster Luka Bebič na redni no' narski konferenci v saboru po* dal, da so iz drugih delov drža1 pa tudi iz tujine dobili sporoči' da bi Jugoslovanska armada nI gnila danes, v četrtek, ali v t slednjih dneh napasti Hrvaško da bo, če se bo odločila za tak k rak, uporabila letalstvo. Hrvaš' se je kljub temu, da nima zadd orožja, pripravljena spopasti enotami JA, vojno pa bi lahko, ministrovih besedah prepreči' če bi svet mednarodno prizfl Hrvaško ali vsaj zagotovil ohl nitev notranjih meja v Jugosla' j>- Sprenevedanje z obveznica^ ki so nominirane v markah in' plačljive v dinarjih in so jih po jetja izdala zato, da bi prišla i svežega kapitala, se nadaljuje., podjetjih namreč ne razmišlja] o tem, da bi jih izplačevali P praktično že povsod uporabi nem tečaju Ljubljanske borze (• dinarjev za tečaj nemške mark« ampak poudarjajo, da uradni 1 čaj Narodne banke Jugoslavije vedno velja. • C. Zaplotnik Uspešno potrjevanje tradicije na 41. sejmu Septembra Slovenska kakovost V torek so nekateri ministri izrekli priznanje prireditelju 41. mednarodnega sejma in se zavzeli za prvo slovensko sejemsko prireditev z naslovom Slovenian quality - Slovenska kakovost. Kranj, 15. avgusta - Prva sejemska prireditev po nedavni vojni v Sloveniji ne le da vzbuja veliko zanimanje v slovenskem in tudi v prostoru prek meje, marveč tako med obiskovalci, poslovneži kot predstavniki oblasti na različnih ravneh in področjih dobiva pohvale, kakor tudi spodbude za naprej. V torek so sejem obiskali tudi republiški ministri Kacin, Bastl, l'mek, Pleskovič in še posebej izrekli priznanje kolektivu PPC Gorenjski sejem, ki mu je uspelo pripraviti prireditev, ki je kljub odsotnosti razstavljalcev iz ostalih republik, polna do zadnjega kotička. delila znak kovst. Kar nameravajo SQ - slovenska ka-zadeva ocenjevanje uporabiti izkušnje Do sredine tedna so na sejtf zabeležili že prek 50 tisoč ob* skovalcev tako sejma kot veČet nega zabavnega programa. Pf1 reditelji pa dobivajo vse več pO hval tudi za prost vstop na Av« liteten večerni zabavni prt gram. Na sejemskiih večerih bt ležijo od 5 do 10 tisoč obiski valcev vsak dan iz Kranja, G<> renjske in Ljubljane. Posebno podporo in tvorno sodelovanje posebno ministrstva za trgovino pa je dobila tokrat pobuda direktorja Gorenjskega sejma Franca Ekarja in organizacijskega odbora prireditve, ki ji predseduje predsednik IS občine Kranj Vladimir Mohorič, za septembrsko prireditev, prvo v Solo-veniji, z naslovom Slovenski proizvod - slovenska kakovost. Slovenian quality - slovenska ka- kovst ali Made in Slovenia ima za samostojno državo Slovenijo izreden pomen. Sejem je zato izredno pomemben prispevek na poti za tovrstno promocijo in dogovor je bil, da bo zato ministrstvo za trgovino prevzelo patronat nad to prireditvijo, ki bo prihodnji mesec v Kranju. Imenovalo bo strokovno komisijo, ki bo dosledno ocenjevala slovenske proizvode na prireditvi in jim do- Kranj za Gornjo Radgono V teh sejemskih dneh se je pri prirediteljih izoblikovala tudi pobuda '«*. pripravo kulturne prireditve, katere izkupiček bo namenjen odprti posledic vojne v Gornji Radgoni. Prireditev bo 20. septembra v večna menski dvorani PPC Gorenjski sejem v Kranju, ki sprejme 5000 ob* skovalcev. V pripravo prireditve so se vključili Skupčina občine Kratil Radio Kranj, Gorenjski glas, Zavarovalnica Triglav - Območna eno^ Kranj in PPC Gorenjski sejem. Dražje komunalne storitve Škofja Loka, 15. avgusta - Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je na seji ta teden potrdil nove cene za vodarino, kanalizacijo in čiščenje voda ter za smetarino. Za smetarino veljajo od 1. septembra, za ostale storitve pa od prvega odčitanja vodomerov po 15. avgustu. Cena za porabljeni kubični meter vode za gospodinjstva se od sedanjih 5,40 dinarja poveča na 7 dinarjev za kubični meter, za gospodarstvo in ostale porabnike v različnih središčih v občini pa od 26,98 do 30 odstotkov na sedanje cene. Kanalščina se za gospodinjstva poveča od sedanje cene 3,70 dinarja na 4,80, čiščenje voda od 3,80 na 4,90, smetarina pa z 0,90 na 1,15 dinarja za kvadratni meter stanovanja. Pri ostalih porabnikih in gospodarstvu so povečanja v odstotkih za posamezna središča v občini podobna kot pri porabi vode. Takoj pa veljajo tudi nove cene komunalnih storitev kot so pristojbina vodovodu, h kanalu, pogrebna služba, delovna sila, izobešanje zastav, odvoz zabojnikov, pobiranje odpadkov s sme-tarskim vozilom in druge. Povečanje znaša 30 odstotkov, za pogrebne storitve pa 20 do 30 odstotkov. Za večje porabnike tovrstnih storitev bodo nove cene uveljavljene s.l. septembrom. • A. oziroma model, ki je utrjen v Avstriji in Švici in ga Evropa uporablja že več kot 40 let. Dogovor je bil tudi, da bo pospešena tudi priprava tovrstnega zakona, ki naj bi med drugim tudi preprečeval v prihodnosti zlorabe na tem področju trženja... Ministri so si ogledali tudi jem in se dlje časa zadržali I na razstavnih prostorih Merk' ia. Agromehanike, Kovinoteh' Gorenjskega glasa in Zavaro^ niče Triglav. • A. Zalar Kranjčani o vodnjaku Kranj, 15. avgusta - Zamisel, izražena pred časom, da bi v K1 nju obnovili stari mestni vodnjak, zdaj prihaja v ospredje z naf1 nom, da bi jo morda čimprej uresničili, saj na primer (mimogred Kranj letos slavi 90. obletnico kranjskega vodovoda. Ker so v Krafl že ob sestavi proračuna mislili na uresničitev zamisli o obnovitviv dovoda in so strokovne službe pripravile tudi že gradivo o podobi ureditvi vodnjaka, bo prihodnji teden, v četrtek, 22. avgusta, v sobi občinske stavbe, ob 9. uri Kranjčanom predstavljeno dosedanje dt na tem področju. Predstavitev in pogovor naj bi pripomogla k dol*'' tvi natančnega mesta obnovljenega vodnjaka, uporabo material zanj, prispevala k odločitvi, ali naj bo v vodnjaku tudi pitna vod^ In nenzadnje želi izvršni svet občinske skupščine tudi na ta nad preveriti, ali je njegova usmeritev glede izgradnje vodnjaka pravil'' 0 A. 2. Jeseniško gospodarstvo v slepi ulici Izvršni svet je nemočen Jesenice, 13. avgusta - Več kot katastrofalen gospodarski položaj v občini, je bil glavna tema seje Izvršnega sveta skupščine občine Jesenice. Polletni obračuni namreč kažejo, da je v občini kar 23 izgubarjev s skupaj 6931 zaposlenimi. Izguba presega 700 milijonov dinarjev, zaradi nedavne vojne pa se v prihodnjih mesecih situacija utegne še naprej slabšati. MIH MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/68-210 PRIDITE • PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITET' Nekateri člani izvršnega sveta so v razpravi opozarjali, da so se v nekaterih drugih gorenjskih občinah bolj sistematično lotili reševanja gospodarstva, jeseniškemu izvršnemu svetu pa vse bolj grozi, da se bo sesul sam vase. Razpravljalci so bili mnenja, da bo potrebno gospodarsko situacijo glede na podatke polletnega obračuna temeljito obdelati, šele nato pa sprejeti ustrezne ukrepe. Dokler nimajo vseh potrebnih podatkov, neposredne kontrole in pomoči gospodarkim subjektom ne morejo nuditi. Po začasnih podatkih službe SDK je imela v polletju največ izgube Železarna in sicer več kot 627 milijonov dinarjev. Sledijo Splošna bolnica z več kot 30 milijoni, Vatrostalna s skoraj 20 milijoni, HTP Gorenjka Kranjska Gora in jeseniški VIZ pa imata 7,7 milijona dinarjev izgube. Zanimivo je, da je med izgubarji tudi 9 družb z omejeno odgovornostjo, med njimi ima največjo izgubo kranjskogorski Relax. Ostaja dejstvo, da se po višini izgub Jesenice uvrščajo na prvo mesto med gorenjskimi občinami. Vse bolj postaja očitno, da so takšni gospodarski rezultati predvsem posledica neustrezne lastninske strukture v podjetjih. Za oživitev pozitivnih gospodarskih gibanj bi potrebovali svež kapital, ki bi seveda imel tudi svojega lastnika. Zaradi dobro znanih političnih in s tem ekonomskih zapletov pa je občinska vlada trenutno skoraj popolnoma nemočna, saj minula prizadevanja za izkoriščanje razvojnih možnosti in večji učinek informativnega sistema nista prinesla pozitivnega premika. Izvršni svet je obravnaval gospodarska gibanja v polletju samo kot informacijo, zato bodo ukrepom za rešitev skoraj popolnoma potopljenega gospo- darstva posvetili septembe^ sejo. Izvršni svet je na seji brezv' jih pripomb sprejel predlog t grama usposabljanja kmetij5' zemljišč kot planskega elern*' za vključitev v naslednje sred" ročno obdobje. Nekoliko se je zataknilo določanju elementov stroškov upravljanju s stanovanja" skladom. Sekretariat za urejal prostora in Stanovanjsko p°~. tje Dominvest sta pripravila I variante izračunavanja stro$J upravljanja s stanovanjskim & dom, ker pa so bili predlogi f malo operacionalizirani so sC' tariatu in Dominvestu nal°! naj do naslednje seje priprav' sen predlog, ki naj upošteva1' določila novega stanovanj«" zakona. • M. Gregorič petek, 16. avgusta 1991 GOSPODARSTVO NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (GLAS Mato Gostiša, vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Kolektivna pogajanja dajo pretehtane, kvalitetne rešitve Kranjski sindikati so v sklepanju kolektivnih pogodb v podjetjih prišli najdlje v Sloveniji. Kranj, 13. avgusta - Imamo splošno kolektivno pogodbo in vrsto Panožnih, ki so zakoličile delovna razmerja in plače zaposlenih. V Svetu kranjskih sindikatov pa so prepričani, da je treba ta določila °predeliti tudi najbolj na dnu, v podjetjih. Od lanske jeseni že v podjetjih, od koder so njihovi člani, spodbujajo sklepanje kolektivnih pogodb. Bilanca je do danes naslednja: v 30 podjetjih pogajanja se tečejo, v 6 (med njimi tudi vseh največjih) so že podpisane. O tem govori MATO GOSTIŠA, vodja pravne službe v kranjskih sindikatih in »spiritus agens« omenjene akcije. V kranjskih sindikatih vztrajate pri sklepanju podjetniških kolektivnih pogodb. Zakaj jim pripisujete tolikšen pomen ob dejstvu, da so podpisane splošne in že precej panožnih kolektivnih pogodb? »Sklepanju podjetniških kolektivnih pogodb smo v Svetu kranjskih sindikatov namenjali Precejšnjo pozornost, iz več razlogov. Sindikat ima dve temeljni funkciji, ena je uvelja-vljanje novih pravic delavcev, druga pa sindikalna zaščita. To Prvo sindikat uresničuje prek sklepanja kolektivnih pogodb na vseh ravneh. Prek teh po-8odb sindikat poskuša nastopati kot enakopraven partner Zastopnikom kapitala in skuša v pogajanjih uveljaviti za delavce čim več čim ugodnejših rešitev. Sklepanje pogodb je ključen element uveljavljanja Pove vloge sindikata v sistemu •n sindikat, ki ni sposoben sklepanja pogodb na kateremkoli PVoju, se ni uveljavil. Žal naj-večji problemi glede sklepanja kolektivnih pogodb nastajajo v podjetjih. Sklenitev kolektivne pogodbe v podjetju - ne vem zakaj - po zakonu ni obvezno. Tu gre za teoretično nedoslednost zakonodajalca. Če smo uvedli dvostransko koncepcijo delovnega razmerja, če so se jasno razdelile vloge na interes kapitala in na drugi strani na zastopnike interesa delavcev, potem bi pričakovali, da bo to delovalo tudi na nivoju podjetja. Imamo splošno kolektivno pogodbo in panožne, na nivoju podjetja pa zakon še dopušča možnosti: ali podjetniška pogodba ali splošni akt. Slednji je nekaj nelogičnega, nezdružljivega z dvostransko koncepcijo delovnega razmerja. Izdaja ga samo organ podjetja kot enostranski akt, sindikat pa ni enakopraven partner. Mi se opredeljujemo, da je edina pravilna možnost podjetniška pogodba.« Je s temi pobudami težko prodreti v podjetja? »Od sposobnosti in prodornosti sindikata je odvisno, ali se bodo delovna razmerja urejala s pogodbo in ne splošnimi akti. Ta je z vidika delodajalca lažja pot, saj vemo, kako se v podjetjih navadno sprejemajo splošni akti. Sklepanje kolektivne pogodbe pa pomeni zahtevno nalogo, zlasti če ima tudi sindikat v svojih vrstah strokovno dobro podkovane ljudi. Zaradi tega smo v kranjskih sindikatih na začetku zelo poudarjali pogajanje kot način urejanja razmerja med delom in kapitalom. V podjetjih je najteže prodreti s pobudami za podjetniške kolektivne pogodbe.« Čemu se imate v Svetu kranjskih sindikatov zahvaliti za uspeh v sklepanju kolektivnih pogodb v podjetjih? »Da smo akcijo spravili v tek, je pripomoglo več elementov. Ob vsaki priložnosti smo poslovodnikom vztrajno dokazovali prednosti kolektivnih pogodb. Ta ima kot oblika urejanja delovnih razmerij dve po-mebni prednosti: neposredna pogajanaja dveh partnerjev z diametralno nasprotnimi interesi zagotavljajo bistveno bolj pretehtane in kvalitetne rešitve, saj se o nekem aktu takorekoč pogajamo od besede do besede; to dvostransko razmerje med delodajalci in sindikati pa lahko zagotovi socialni mir v podjetju, saj zavezuje k spoštovanju tudi sindikat, kije soudeleženec kreiranja pogodbenih določil. Drugi pomemben element je bil delovni osnutek podjetniške kolektivne .pogodbe, ki smo ga izdelali v pravni službi kranjskih sindikatov, ki je z manjšimi popravki lahko uporaben kot vzorec v posameznih podjetjih. V podjetjih pač nimajo prav močnih strokovnih služb, ki bi bile sposobne pripraviti tak osnutek, drugje spet je prevladal konformi-zem, češ če podjetniška kolektivna pogodba ni obvezna, zakaj bi se torej trudili z njo. Tretji element je kadrovska okrepitev naše pravne službe, zaradi česar smo bili sposobni v pogajalski skupini sindikata zagotoviti vsaj enega pravnika. Sindikat je bil tudi strokovno enakovreden podjetniški strani in dobil status resnega partnerja, s katerim se da resno pogovarjati. Velikega pomena za uspeh podjetniškega kolektivnega pogajanja pa je tudi dejstvo, da smo s temi pobudami uspeli najprej prodreti v večjih podjetjih, denimo kranjski Savi, ki ji je hitro brez dodatnega utemeljevanja sledilo še več drugih: Iskra, Lip Bled, v Planiki so sprejeli to pobudo. V začetku smo imeli celo nekaj težav lastne sindikaliste oprepričati v Kvubljanska banka osnovala firmo Tekstilind V Tekstilindusu rešujejo zdravo jedro Kranj, 14. avgusta - V Kranju so pretekli teden registrirali novo Podjetje, Tekstilind, delniško družbo z omejeno odgovornostjo. Gre za poskus ohranitve zdravega jedra v največji kranjski tekstilni tovarni Tekstilindus, kot razlagajo pri ustanovitelju, Ljubljanski Danki, Tekstilindusovem največjem upniku, »težkem« prek sto mi-"jonov dinarjev. Sestrska firma Tekstilind bo poslovala s svojim žili računom, na keterega se bodo zlivali prilivi iz Tekstilindusovega Poslovanja. »Ustanovitev sestrske firme v Tekstilindusu, s katero bi °mogočili tekoče poslovanje, nam je enkrat že propadla. K lemu je pripomogla nenaklonjenost občine do zasebnega Podjetja in tudi močan vpliv Medijev. Tedaj smo bili pobudniki v tovarni in že tedaj smo ltrieli v mislih, da bi bili v firmi 'udi predstavniki največjih upnikov, Ljubljanske banke, Ob-^'ne Kranj, Tekstilindusa in jVeh naših večjih izvoznikov, Jugostekstila in Uniteksa,« nam je na vprašanje o motivih Ustanovitve sestrskega podjetja ^.Tekstilindusu povedal v. d. ^'rektorja Milan Hudobivnik. v>Tudi ostali upniki imajo možnost priti v firmo kot partnerji s tolikšnim deležem, kot so Udeleženi s svojimi terjatvami do Tekstilindusa. Namen ustanovitve firme Tekstilind je °rnogočiti normalno poslovanje, da bodo šli sploh lahko na P°t naši potniki in skušali do-?eČi kompenzacije. Račune ,tTlamo namreč blokirane od novega leta in ne moremo dvi-&*ti denarja, da bi poravnavali Potne stroške našim referen-°rn. Imamo že kar precejšen . °'g do njih, saj lahko izplačujemo le zajamčene osebne do-°dke, kamor niso vštete dnevne in potni stroški. To je pr-^< kajti komerciali pripisuje-^o temeljni pomen, saj nam ■ reia posle in če nam jih ne bo, jI ®mo prej ali slej propadli. j, ptigi razlog je, da se bo v novi vKm' RreceJ 'aže nadzorovalo node in izhode, kar zdaj veli- k p°st tovarne otežuje, vpeljali Orno nov sistem za kontrolo '1 ^slovanja. Tretja stvar je ne- koliko vprašljiva: če bo prišlo do stečaja, novo firmo lahko takoj zapremo. Računi bodo morali biti pozitivni: banka nam je naložila, da do 5. februarja prihodnjega leta Tekstilindus spravimo na noge, da bo sam sebe zmožen preživeti brez obremenitev. Pod tem pogojem bi naši upniki lahko kapitalizirali del svojega dolga v novo firmo. Če pa bo stečaj, bo to težko in ne bo odvisno le od Ljubljanske banke. Slednja je naš največji upnik, saj nanjo odpade več kot polovico našega dolga, sto milijonov dinarjev. Manjše upnike nameravamo izplačati, večje pa kot mešane lastnike vključiti v novo podjetje. Ta čas pa moramo zagotoviti vsaj normalno poslovanje komerciale, financ in ostalih poslov, da ne bi prekinili pogodb s partnerji. Če bi namreč firma dlje časa stala, bi bil to velik strošek, izgubili pa bi tudi poslovne stike.« Imeli ste pomisleke pri ustanovitvi sestrskega podjetja? »Pomislekov nimam. Že prejšnjič smo bili mi pobudniki ustanovitve novega podjetja za obvarovanje zdravega jedra Tekstilindusa. Ni pomislekov, ker mislimo delati pošteno. Denar, ki bi se prilival, nameravamo obrestovati po enakih obrestnih merah, kot zdaj, prilival pa bi se v korist Tekstilindusa. To podjetje moramo ohraniti do stečaja, v stečaju določiti tehnološke viške, ljudem omogočiti, da na zavodu za zaposlovanje pridejo do zakonitih pravic, kajti za sedanji obseg proizvodnje, je zaposlenih preveč. Cilj. je slednjič po- slovati brez obremenitev, da bomo lahko poplačali upnike (Petrol, Elektro).« Že vse leto je hud problem izplačevanje osebnih dohodkov. »To nam uspeva ob družbeni pomoči. Toda zadnje štiri osebne dohodke smo izplačali tako, da družbene pomoči nismo več rabili.« Kakšna je prihodnost Teskti-lindusa, za koliko ljudi lahko obljubite delo? »Verjetno bo moč ohraniti 965 delovnih mest. 1580 nas je zdaj na spisku, v tovarni pa je dnevno prisotnih 1150 ljudi. S 1100 zaposlenimi Tekstilindus ob tej proizvodnji lahko normalno funkcionira. Veliko breme pa predstavlja 400, 500 ljudi, ki jih mora tovarna preživljati v tej situaciji. Vem, da je žalostno, da bo toliko dolgoletnih delavcev Tekstilindusa, ki so se morali zadovoljiti z nizkimi psebnimi dohodki, nekoč tehnološki viški, toda če se do tega ne opredelimo, bo vprašljiva usoda vseh 1500 zaposlenih. Posel je, proizvodnja se širi, perspektiva je v tujini. Tudi na domačem trgu se naše blago prodaja, le da tam čakaš na denar 90, 150 dni in tako imamo celo iz leta 1989 neporavanane račune z dolžniki. Na tujem pa je normalno plačilo v 30 dneh. Če upoštevamo še inflacijo, potem na domačem trgu v nekaj mesecih izgubimo precej denarja.« Kakšna je usoda navezanosti na južne trge? Se vezi trgajo kot drugje? »Tudi, čeprav ne bi radi kar prekinili stikov. Vendar to ni odvisno le od nas, tudi naši konfekcionarji so vezani na južno tržišče in tudi naročila na domačem, slovenskem trgu iz teh razlogov padajo. Na domačem trgu smo v juliju prodali 160.000 metrov, na tuje trge pa 532.000 metrov. V maju smo imeli že boljše rezultate.« pomen podjetniške pogodbe in v njihovo novo vlogo. Rezultat naših prizadevanj je 30 kranjskih podjetij, med njimi vsa večja, razen ta čas Tekstilindusa, kjer pa smo uspeli s pobudami o delni podjetniški pogodbi, kjer so določila o sindikalnem delu in o ugotavljanju tehnoloških presežkov. 30 firm s sprejetimi kolektivnimi pogo-dbamipomeni ogromen uspeh, s čimer med slovenskimi območji prednjačimo. Jasno pa je, da s tem ne moremo biti preveč samozadovoljni, naš cilj ostaja, da se prav v vseh podjetjih sklenejo tovrstne pogodbe, da bo dvostranska koncepcija delovnega razmerja do konca izpeljana.« Kako pa je z uresničevanjem kolektivnih pogodb, kjer so podpisane? Kakšne so prednosti tam, kjer jih imajo? Prihaja do kršitev? »Informacije so večinoma pozitivne, kar pa ne pomeni, da ni problemov. V Savi se denimo večinoma dobro uresničuje, prihaja pa do različnega tolmačenja nekaterih členov. Tu se skupno dogovarjamo. Zdaj snujejo komisijo za razlago določil. Že s postopkom sklepanja pogodb so se odnosi med partnerjema v podjetju Dostavili na take tirnice, da Je stečaj vaša perspektiva, realno pričakovanje? »Perspektiva vsekakor ni, saj gre za likvidacijo podjetja in ukinitev delovnih mest. Realen pa je v tem smislu, da na družbena ramena naložimo breme nekdanje prezaposlenosti.« Odpravljanje tehnoloških presežkov tovarno veliko stane. Kako si to predstavljate v vaših nezavidljivih razmerah? »Potrebna bi bila spet družbena pomoč. Že leto in pol ugotavljamo tehnološke presežke, kaj konkretnega pa nismo naredili. V načrtu imamo opredelitev tehnoloških presežkov v več krogih, postopoma. Poskrbeti bo treba za odpravnine, 6 mesecev bo treba odvečnim delavcem še zagotoviti osebne dohodke. To je lahko hudo breme v tekstilu, kjer so trije poletni meseci kritični, ko smo morali že v dobrih časih najemati likvidnostne kredite.« V Tekstilindusu vendarle govorite o nekaterih uspehih? »Proizvodnja se nam povečuje, v tujino prodamo 70 odstotkov svojih izdelkov, zdaj se nam kažejo tudi možnosti na ameriškem trgu. Kot vsi drugi na domačem trgu se potegujemo, da bi proizvajali za vojsko« • D. Z. Žlebir zdaj skupno, sporazumno rešujejo probleme. To je bistvena kvaliteta, ki sojo pogodbe vnesle v sistem odločanja v podjetju.« Kakšna je formalna pot, če pride do kršitve kolektivne pogodbe v podjetju? »Te stvari so zapisane v vsaki kolektivni pogodbi. Najprej imamo postopek pomirjevanja, nato komisije za razlago pogodb, na koncu prihajajo na vrsto tudi postopki arbitraže.« V podjetniških pogodbah ste v sindikatih skušali za delavce iz-poslovati kar največ pravic. Lahko navedete kak konkreten primer posebno ugodnih rešitev za zaposlene? »Izrazit primer je Pekarna Kranj, kjer smo se dogovorili za vrsto zelo ugodnih rešitev. Tako ugodnih, da se bojimo, če bodo v realni situaciji sploh uresničljive in bo treba iti v popravke. Tudi pri vseh ostalih pogodbah v sindikatih dosledno upoštevamo načelo "in favorem", češ da vsak nižji rang kolektivne pogodbe lahko da več pravic kot prejšnji (v panožni več kot v splošni, v podjetniški več kot v panožni). Ta princip je v celoti spoštovan.« Kakšno težo ima podjetniška kolektivna pogodba zdaj, ko velja intervencijski zakon o plačah in ko so le-te zamrznjene? »Dokler velja intervencijski zakon, je tarifno del kolektivnih pogodb kajpada pod vprašajem. Na priporočilo slovenskega izvršnega sveta, da bi se tarifni deli kolektivnih pogodb ne uresničevali, so slovenski sindikati sprejeli skupna stališča, kjer vztrajajo, da se je treba o tem obojestransko dogovoriti. Če že pristajajo na nižje plače, kot jim jih obeta pogodba, potem naj bi pripadajočo razliko podjetja izdala bodisi v obliki obveznic bodisi upoštevala pri lastninjenju.« • D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler Potekel je rok za vrnitev vojakov Še zadnji se vračajo Kranj, 15. avgusta - Opolnoči se je iztekel rok za vrnitev slovenskih fantov iz Jugoslovanske armade, ki sta ga v pogajanjih določila dr. Janez Drnovšek s slovenske in Veljko Kadijević z ar-madne (jugoslovanske) strani. Vsi slovenski vojaki se še niso vrnili, kot so v začetku tedna povedali na slovenskem obrambnem ministrstvu, jih do »magičnega« datuma pričakujejo še kakih 800. "Do torka seje iz armade, vrnilo 1064 Slovencev", je Slo venski tiskovni agenciji povedal Aleksander Štular, vodj; skupine za nabor in napotitev pri obrambnem ministrstvi RS, pričakovali pa so jih še 800. Nihče od teh menda ni izra zil želje, da bi kljub možnosti odpustitve vojaški rok v Jugo slovanski armadi odslužil do konca. Poizvedeli smo tudi pri sekretariatih za ljudsko obrambe petih gorenjskih občin. Še v začetku tedna je bilo v vojski ne kaj deset gorenjskih fantov, do danes pa se jih je večina že vr nila. V Kranju, kjer so v torek pričakovali vrnitev še 38 vojakov, jih danes zjutraj čakajo še 16. Od tega so trije že doma. vendar se še niso oglasili na sekretariatu, 13 pa se jih še ni vrnilo. Na Jesenicah se je od 35 vojakov, ki so bili v začetku tedna še v uniformi, vrnilo 22. Kdaj je pričakovati ostalih 13, niso vedeli povedati, lahko da jih bodo iz vojske odpustili zadnji trenutek, doma naj bi bili konec tedna, vprašanje pa je tudi, ali se bodo takoj prijavili na vojnem odseku. V Tržiču so nam danes zjutraj povedali, da en sam vojak še ni prišel iz vojske, služi pa v Sarajevu. Podobno je v Radovljici. Pet vojakov je doma, vendar se še niso oglasili na sekretariatu (referenti so svojcem pošiljali obvestila, naj se vojaki ob vrnitvi takoj prijavijo), za enega pa niso povsem gotovi, ali se je že vrnil. V Škofji Loki imajo pri vojakih še tri mladeniče. Dva, ki služita v Sabcu in Pančevu, se danes vračata, tretji iz Sarajeva pa je menda zaprt in njegovo izpustitev pričakujejo 19. avgusta. Pogovore z nekaterimi vojaki in starši si preberite na 4. strani. • D. Ž. OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ-TITO PREDOSLJE Osnovna šola razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA s polovičnim delovnim časom za določen čas (za šolsko leto 1991/92) Zaželjena kombinacija angleški jezik - likovni pouk (zaradi kasnejše zaposlitve za polni delovni čas). UČITELJA GLASBENEGA POUKA s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: - predmetni učitelj ali profesor glasbenega pouka. Nastop dela 1. septembra. Prošnje oddajte v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Josip Broz-Tito Pre-doslje. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 16. avgusta 199 V KS Velesovo po programu Zdaj na vrsti cesta Velesovo, 14. avgusta - V krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini zares uspešno uresničujejo program, ki so si ga zadali za letos. Na Trati, na primer, potekajo urejevalna dela na travniku in kot je ta teden povedal predsednik sveta KS Franc Čebulj, bo celoten travnik urejen in vse bo pripravljeno tudi na prostoru, kjer načrtujejo gradnjo mrliških vežic, v prihodnjem mesecu dni. Skupaj s Cestnim podjetjem Kranj pa so končali tudi že dela pri odvodnjavanju v križišču. "Skoraj končana so tudi že vsa dela na domu v Češnjevku. Obnavlja se tudi javna razsvetljava na Trati ter v zgornjem delu Velesovega. V Adergasu in na Trati pa bomo namestili dva nova reflektorja. Nedavno tega smo naredili nov most čez potok Tr-skovc v Velesovem, prihodnji mesec pa je napovedana razgrnitev celovitega projekta za regulacijo potoka Trskovc v Praprotni Polici. Projekt pripravlja Hidrotehnik Ljubljana, ki bo urejal tudi potok mimo Mačka v Adergasu," je povedal Franc Čebulj. Te dni pa v glavnem tudi že končujejo zemeljska dela na kilometer dolgem odseku ceste od Češnjevka do velesovskega samostana v Adergasu. Obnovili so že pol kilometra spodnjega ustroja ceste in vanj vgradili 880 kubičnih metrov gramoza, zdaj pa na 200-meterskem odseku (na sliki) odstranjujejo asfalt in utrjujejo spodnji ustroj. Na celotnem odseku pa bodo že čez nekaj dni položili tudi asfalt. Pri tej akciji sta 550 tisoč dinarjev prispevali krajevna skupnost in občina, sodelujejo pa z delom in prispevkom tudi krajani. • A. Žalar Žegnanje na KrvaVCU - Na Krvavcu, kjer stoji Plečnikova kapela Marije Snežne, je vsako leto prvo nedeljo po velikem šmarnu žegnanje. Takrat se vedno zbere veliko ljudi, še posebno ljubiteljev planin. Letos bo maša v kapeli Marije Snežne na Krvavcu v nedeljo, 18. avgusta, ob 10. uri. • (kj) Nove razglednice Cerkelj - Pred mesecem dni je Turistično društvo Cerklje ob 30-letnici delovanja društva izdalo štiri nove razglednice z motivi Cerkelj in okolice. Nove razglednice se dobijo vsak dan v turistični pisarni v Cerkljah. • (kj) Srečanja turističnih delavcev Gorenjske ne bo - Na sestanku izvršnega odbora Gorenjske turistične zveze so med drugim razpravljali tudi o letošnjem srečanju turističnih delavcev Gorenjske, ki sta ga pripravljala občinska turistična zveza Kranj in Turistično društvo Cerklje. Zaradi znanih dogodkov srečanja letos ne bo. Sklenili so tudi, da letos prav tako odpade srečanje turističnega podmladka na Bledu in ocenjevanje urejenosti krajev. • (kj) Izlet na RatitOVeC - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj v četrtek, 22. avgusta, načrtuje izlet na Ratito-vec. Zbor bo ob 7.30 pred kinom Center, od koder bo posebni avtobus skozi Škofjo Loko in Železnike odpeljal na Prtovč. Potem pa peš naprej čez preval Poden. Skupne hoje bo okrog 4 ure. Izletniki se bodo vračali po dolini Razor in se vrnili na Prtovč okrog 15. ure. Gorska vodnika Lojze Zelnik in Srečo Mesaric udeležencem priporočata primerno planinsko opremo, za lažjo hojo pa tudi smučarske palice. Prijave za izlet sprejemajo v Društvu upokojencev v Kranju vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • (až) t Vse najboljše Oči! Jezersko, 14. avgusta - S Primorske, Mozirja, Kranja, Do-bove, Trbovelj... so se v sredo popoldne v Kazini na Jezerskem zbrali učitelji in zaželeli svojemu nekdanjemu upravitelju Antonu Mušiču vse najboljše ob 80. rojstnem dnevu. Osem nekdanjih učiteljiščnikov, ici so na Jezerskem opravljali obvezno prakso, se je tokrat zbralo pri Očiju. Radi so ga imeli, saj pred mladimi ni nikdar nastopal z vzvišenimi pedagoškimi načeli, čeprav je bil vedno kritičen do raznih eksperimentov in reform v šolstvu. "Bili smo kot ena družina," so se spominjali v sredo na srečanju. "Za današnje pedagoške kadre sem "premajhen", saj so vsi predmetni učitelji... Šola je bila včasih kompleksna in vsem naj bi dala osnovno znanje in napotke za življenje. Danes pa prave osnovne šole pravzaprav ni in pravega osnovnošolskega učitelja tudi ne... Še vedno pa velja, da vsakdo, ki se odloča za pedagoški poklic, mora imeti najprej veselje za šolsko delo in za delo z otroki," pravi Ant^ Mušič, ki je prepričan, da mora biti učitelj takšen, da pri v/A>ji ne bo potreboval palice... Pa še enkrat srečno in vse najbafffše Anton Mušič ob današnjem prazniku. • A. Ž. Pogovor na letališču pomiril pedstavnike KS Šenčur Širitev do sedanje ceste ni sporna V prostorskih dokumentih v perspektivi je še vedno le tako imenovana južna razvojna opredelitev, načrtovanja pa ostajajo v okvirih že opredeljenega prostora. t Po Brnik, 15. avgusta - Do napovedanega sestanka predstavnikov krajevne skupnosti Šenčur, izvršnega sveta občine s predstavniki letališča na Brniku, dogovorjenega pred štirinajstimi dnevi med obiskom predstavnikov občine v krajevni skupnosti Šenčur, je prišlo v začetku tega tedna v torek. Po naključlju torej prav na dan, ko smo v Gorenjskem glasu objavili stališče vodstva krajevne skupnosti o takratnem ugibanju, da ne bodo dovolili širjenja letališča proti severu, če je morda tako zamišljeno v projektih. merno bližnjo prihodnost nekaj let. Vendar pri pripravi načrtov oziroma potrebne dokumentacije ne gre odlašati, saj je po drugi strani nesporno, da bo v prihodnosti letališče na Brniku glavno letališče države Slovenije. To pa je bila seveda tudi željena tema pogovora, vsaj predstavnikov KS Šenčur in tudi občine. Odgovor na vprašanje, kaj pomeni širitev letališča in to ne na južno opredeljeno lokacijo, je bil pomirljiv, razumljiv in nenazadnje kratek: Kdaj bo letališče lahko začelo uresničevati projekt, o katerem bo še letos javna razprava, ni moč napovedati. Res pa je, da bo slej ko prej sedanji terminal postal premajhen, za povečevanje in gradnjo drugega pa računi ne govorijo v prid južni lokaciji. Tako so poiskali možnost rešitve izgradnje terminala zahodno od sedanjega v približno štirikrat večji zmogljivosti sprejema potnikov in podvojitvi parkirišč v etažah. Vendar prostorsko to ne pomeni širjenja prek sedanje letališke ograje in seveda tudi ne prek obstoječe ceste, kar je v domnevi pred nedavnim najbolj zmotilo predstavnike KS, če bi prišlo do ponovnih posegov v gozdove Šenčurjanov. Tako načrtovani izvedbi, ki bo še v javni razpravi, tako Seveda je objava že na samem začetku "delovala presenečeno" za predstavnike letališča oziroma sodelavce direktorja Vinka Možeta, ki je goste - predsednika IS Vladimirja Mohoriča in podpredsednika Petra Oreharja s sodelavci ter predsednika sveta KS Šenčur Franca Kerna s še nekaterimi člani KS najprej seznanil predvsem s trenutnim poslovnim stanjem letališča in v nadaljevanju tudi z načrti. Vinko Može je pojasnil, da se letališče in kolektiv zaradi nedavne vojne borita z velikimi težavami. Medtem ko je 70 odstotkov kolektiva doma na "čakanju", ko se po končani vojni trenutno promet oživlja počasi, ko se je v primerjavi z lanskim letom ob 7000 potnikih promet zdaj zmanjšal na 600 do 700 na dan, je najteže to, da je turistični promet in tovrstni dohodek tako rekoč mimo, napovedovanje kakšen bo izhod poslovnega leta pa ta trenutek niti približno ni mogoč. Stanje in razmere, v kakršnih se je zaradi vseh dogajanj, ki imajo še zdaj veliko neznanko, kaj bo po izteku brionskega moratorija oziroma deklaracije, znašlo letališče, je prav gotovo zavrlo načrtovanja o razvoju, ki so bila še v začetku leta aktualna in vezana na soraz- 85-letnica Gasilskega društva Žabnica Nov prizidek z dvema orodiščema Žabnica, 16. avgusta - S tradicionalnim 12. srečanjem Štirih in otvoritvijo novega prizidka pri prenovljenem gasilskem domu bodo jutri in v nedeljo v Žabnici proslavili 85-letnico Gasilskega društva. Praznovanje visoke obletnice in uspeš-jUl^lT^nlk nega delovanja društva, ki ima na ob-^P5iiii5^1 močju petih vasi v kranjski in škofjeloški občini z okrog 1200 prebivalci (Crngrob, Dorfarje, Forme, Šutna, Žabnica) skoraj 400 članov, se bo začelo jutri (sobota) ob 16. uri tradicionalno, 12. srečanje štirih gasilskih društev (Kočevje, Sora, Škofja Loka in Žabnica). V prvem delu tekmovanja se bodo "Štirje" pomerili na gasil-^ * >/ skem poligonu zraven urejenega šport- nega igrišča v gasilskih disciplinah (zbi-Peter Škrjanc janje tarče s curkom). V nadaljevanju pa bodo vesele gasilske igre, v katerih bodo sodelovali tudi gasilci iz Bitenj, Mavčič, Sv.Duha-Virmaše. Veselo pa bo tudi po tekmovanju na Miklavževem vrtu, kjer bo igral ansambel AS. ^^mmm^ "V nedeljo ob 16. uri pa bomo slovesno ^dJHTslžm proslavili jubilej / otvoritvijo prizidka, v fl P*J"*"*8|^B katerem smo uredili orodišče za člane in ^gflSBK&bJr manjše za pionirje. Odprl ga bo predsednik sveta KS Franc Ffafnar, saj je krajevna skupnost pokrovitelj našega jubileja," je med obiskom povedal predsednik GD Žabnica Peter Škrjanc. "Prizidek smo začeli s pomočjo krajanov, ki so prispevali les, gramoz, brezplačno odstopili traktorje in viličarje, graditi pred enim letom. Kar 5600 prostovoljnih ur je bilo opravljenih in hvaležni smo vsem, ki so sodelovali. Dobro sodelujemo tudi z občinsko zvezo," je poudaril Tone Rupar, predsednik gradbenega odbora, ki je tudi podpredsednik GD Žabnica in je sam v tej akciji opravil ^flHH^H^ prek 2000 prostovoljnih ur. "Dokaz de-^IHH^JHHP lavnosti članov društva pa ni le akcija, ki je potekala v zadnjem letu. Tudi na usposobljenost, opremljenost, pri doseganju rezultatov na tekmovanjih in nenazadnje na preventivnem področju lahko rečem, da smo gasilci v Žabnici delavni in v ospredju. Po točkovniku smo bili lani prvo društvo v občini. Na vseh področjih delujemo, da smo vsak hip pripravljeni," ugotavlja poveljnik GD in mentor pionirjev ter mladincev Jože Frelih. Pred otvoritvijo prizidka bodo na nedeljski slovesnosti najprej pregledali kroniko društva, po otvoritvi pa podelili tudi priznanja in odlikovanja občinske zveze in Gasilske zveze Slovenije. Povabili so tudi pobrateni društvi Brezje pri Tržiču in Sinkov turn. Po slovesnosti pa bo seveda na Miklavževem vrtu spet veselo ob srečelovu in dobri postrežbi. V nedeljo bo igral ansambel Don Juan. • A. Žalar Tone Rupar Jože Frelih Sestanek v torek na Letališču Brnik jen dogovor... predstavniki KS niso naproto-vali. Še vedno ostaja namreč edina prostorska razvojna opredelitev: letališče (morebitna nova steza s terminali) le na južni strani. Kdaj...? "Mi tega zagotovo ne bomo dočakali!"Je komentiral direktor Može. "Širitev na jug po sedanjih cenah velja 160 milijonov dolarjev, načrtovana v okvirih proti zahodu pa 60 milijonov dolarjev..." razjasnjene domneve in uskla Sporazumen dogovor ob ž< usklajenem roku za gradnje protihrupne zavese prihodnj« leto so potem z razlago sklenil] tako, da bodo o sedanjem pro|jj| jektu vsi (KS, občina in letaliIH če) podpisali protokol, po katef rem načrtovani bodoči projekM ne bo posegal v prostor ali povf zročil prestavitev obstoječe cep ste Kranj-Brnik. pti • A. Žalaffar _K bil iV( Po Krajevna skupnost Lesce Zapletanje v prostorskih klopeh Lesce, avgusta - Vse skupaj se je začelo nekako pred tremi meseci, dogaja pa se še vedno. Zapletlo se je zdaj do te mere, da je predsednik komisije za komunalne zadeve in urejanje prostora v krajevni skupnosti Andrej Čufer na svet KS vložil zahtevo za razrešitev s funkcije predsednika. Z odstopom pa je na seji minuli petek zagrozil tudi predsednik sveta KS Bernard Tonejc. Zadeva trenutno miruje, razpletla pa nai bi se, tako so vsaj sklenili na seji sveta KS, na prvi seji septembra v občinski skupščini in nato v svetu KS. Kaj je sodu izbilo dno, bi bilo ta hip nenazadnje nesmiselno iskanje. Gre pravzaprav za izhodišče, da si je komisija za komunalne zadeve in urejanje prostora v krajevni skupnosti zadala nalogo, da bo delala vsaj tako, kot se je na tem področju delalo do zdaj, ko je bilo več denarja in predvsem, da bo odgovorno skušala razreševati probleme, ki jih na tem področju v krajevni skupnosti ni malo. Glavni očitek predsedniku občinske uprave za urbanizem gospodu Urbancu se nanaša na leski podvoz in prometno ureditev oziroma na predlog, da bi občinska skupščina v krajevni skupnosti dobila "zeleno luč", da se razveljavi prostorski plan in omogočila gradnjo drugega železniškega tira, prometno rešitev pa premakne v drugo fazo. Nekoliko manjši, vendar v kraju nič manj pomembni zapleti, pa se vrtijo še okrog zemljišča in postopka, koje nekdo leto in pol čakal na negativen odgovor, sosed pa je po "pospešenem" postopku to zemljišče dobil, tu pa namerava razviti dejavnost (bife, tenis), s čemer se komisija v KS ne strinja. Ali: zaradi neurejenega parkiranja tovornjakov je prevoznik v krajevni skupnosti Lancovo sam uredil zemljišče (in celo prispeval k urejenosti tistega dela), zdaj pa se vodijo postopki o nedovoljenem posegu; ali: ravnatelju leske šole se očita, da je kršil predpise, ker se je v zvezi s prostorskim postopkom pritožil na republiški sekretariat za šolstvo... Skratka, zapletanje v prostorskih in še nekaterih klopeh v občini kaže - tako so dali vedeti na seji sveta KS - da je kra- §( jevna skupnost v določenih, recimo formalno-pravnih primerih, zelo pomembnen partner, sicer pa naj bo le in samo po- P( slušna deklica, ne pa da tečnari na vsakem koraku v stanova-nju... Če je jabolko spora le to, potem septembrski razplet ne bi smel biti preveč dramatičen, vsekakor pa bi bil lahko pou-čen. Če pa gre še za kako drugačno preriravanje... • A. Žalar •« Kokrica - Turistično društvo Kokrica pri Kranju, ki irripr okrog 500 članov, in bo prihodnje leto praznovalo 20-letnico d't: tudi veselo. Igral bo ansambel BonU* Tudi tekmovanja, nagrade in družab ^ igre pripravljajo. Pa žejen in lačen tiKjJjjj ne bo nihče. Po slednjem so turistični delavci na Kokrici spi0'-1 znani, ko na primer pozimi prirejajo poznane Čajanke (tudi let** bodo) in pustovanje na zaledenelem bajerju. • A. Ž. Jutri Mir ob bajerju 9T^ etek, 16. avgusta 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE, KULTURA 5. STRAN SBSCGLAS pacajo se še zadnji slovenski vojaki .Dnevi najtežjega pričakovanja Potekel je rok, ko bi se moral še zadnji slovenski vojak vrniti iz armade. J2|>Pravkar berem v časopisu, koliko fantov se je zadnje dni že vrnilo k vojske in si mislim: »mojega pa še vedno ni,« nam je v začetku ^dna potožila ena od mater. Danes je mladenič z vrstniki, ki jih je rmada do zadnjega držala v sivozeleni uniformi, najbrž že doma. »Prepričan sem, da bo jugoslovanska armada spoštovala dogovor in do roka odpustila |2 vojske vse slovenske fante,« |e dejal sekretar kranjskega se-iata za ljudsko obrambo tnih izkušnjah molčijo, ker so nezaupljivi ali jih želijo naglo pozabiti. Rado Gros iz Kranja je prišel iz vojske v ponedeljek in očitno sodi med tiste, ki tam niso imeli težav. »Vojaški rok sem nastopil decembra lani v Bohinjski Beli, doslužil pa sem v Čapljini. Kaže, da sem eden zadnjih iz Bosne, kjer sicer ni bilo dramatičnih dogodkov, enkrat samkrat je v ta kraj prišel Šešelj. S politiko se v naši enoti niso ubadali, imeli smo mir. Pač pa je bilo nekaj pobegov, več Hrvatov je ušlo iz vojske. Tudi jaz bi lahko pobegnil, ^anislav Rupnik. »Res je, da a' antje včasih do zadnjega tre--jNtka ne vedo, kdaj se bodo vr-r'H, kar povzroča pri njih in ivojcih napetost. Nekateri se P° vrnitvi domov tudi ne javijo :akoj na občinskem sekretaria-u> kar je pripisati tudi strahu Jred armado, saj so bili ti mla-j^niči dolgo pod pritiskom in-!- *°ktrinacije s strani vojske, e ^nako nezaupljivi so tudi star- - Slednji so se v zadnjih mese-5 velikokrat obračali na se- - E' i M sinovih, *retariat po informacije o svo-■l |M sinovih, mi pa smo zanje j F&iZvedovali, če °d vojakov • \ % časa ni bilo nobenega gla-r*- Nekateri starši so se tudi sa-, °/nicitivno povezovali, tako lenimo tisti, katerih sinovi so 'lužili vojsko v Belem Mana-stirju, kamor so jih tako organizirani odšli tudi obiskat. Od-*ar pa velja dogovor Drnovšek " Kadijević, je intervencij star- šev manj. Vse kaže, da so spri- čo političnega dogovora pomireni.« Ko smo se v torek, 13. avgu-Sla, dva dni pred iztekom roka *a vrnitev slovenskih vojakov, Ogovarjali s Stanislavom Rup-^'kom, je bilo iz kranjske obči-P v sivozeleni uniformi še ka-*>h 40 fantov. Po deset se jih je ^evno oglasilo z vojaško knjigo, večina ni imela problemov ne z vrnitvijo ne s tretma-lern v armadi. Kot nam je po-£dal kranjski sekretar za ljud-*° obrambo, fantje o neprije- vendar sem raje počakal na uradno odpustitev, zlasti potem, ko sem slišal za dogovor Slovenije in vojske. Dva tedna prej sem izvedel, kdaj pojdem domov, toda verjel sem šele, ko sem slekel uniformo in ko me je oficir pospremil na vlak. Vojske sem zdaj prost, tudi v teritorialno obrambo ne želim (razen v rezervo), kar me zanima, je samo zaposlitev.« Samo Gros z Milj se je prav tako vrnil iz vojske v avgustu. Ponj so se v Mokronog odpeljali starši, veseli, da so rešeni hudega psihičnega bremena, kaj bo s sinom. Spomnimo se, da je v tamkajšnji vojašnici »heroj« Grujovič strahova! domačine z razstrelitvijo skladišča. »Starše je gotovo bolj skrbelo kot mene,« nam je povedal Samo, ki je služil vojsko od deset gorenjskih fantov srečno septembra lani, torej po jugo- Vrne domov. • D. Z. Žlebir, imeli bolj na očeh kot ostale kot kuharja pa so me sumili, da imam namen zastrupiti hrano. Bilo je tudi nekaj pobegov iz vojašnice, tudi sam sem imel to ves čas v mislih, vendar dobro zastraženega objekta ni bilo lahko zapustiti. Prejšnjo soboto sem bil končno odpuščen. Služil sem skoraj leto dni, najprej v Bihaću. Zdaj je moj namen čimprej pozabiti vojsko in nadaljevati študij.« »Sin se mi je v ponedeljek zvečer oglasil iz Brčkega in dejal, da ga bodo v sredo odpustili,« nam je v skrbeh za sina Matjaža" pripovedovala Ivica Anko iz Kokre. »Fant je najprej služil vojsko v Bohinjski Beli. Ko so ga premestili, meje hudo skrbelo zanj, saj so se ravno začenjale napetosti na Hrvaškem. Tudi v Brčkem smo bili v stalnih stikih z Matjažem, z možem pa sva o njegovi usodi veliko poizvedovala tudi pri Rdečem križu, na sekretariatu za ljudsko obrambo in drugje. Fant ne piše o kakih pritiskih, tudi v telefonskih pogovorih je pomirjujoč, ne vem sicer, ali vse to drži ali nasje tolaži. Trepetala Sem že za starejšega sina, ki je pred dvema letoma služil v Prilepu, zdaj pa kar za oba, saj je bil starejši med vojno v Sloveniji med teritorialci na Brniku. Težko je bilo, upam, da bo te more kmalu konec« Tudi Silva Roblek iz Goric je dobila razveseljivo novico, da se je sin Boštjan v torek »raz-dolžil« in da ga čaka le še pot iz Brčkega. »Koliko se jih je že vrnilo, mojega pa še vedno ni,« je potožila, ko je brala informacijo o vračanju fantov v torkovem Gorenjskem glasu. »Vesela sem bila, ko je lani nastopil vojaški rok v Bohinjski Beli, misleč, da ga bom imela vsaj blizu doma. Toda na hitro so jih poslali v prekomando, ne da bi prav vedeli, kam. Na dopisnici, kjer je sporočil, da odhaja iz Slovenije, je nanizal cel spisek možnih krajev, potem pa čez nekaj dni pisal iz Brčkega. Zdaj, ko so druge skrbi za mano (ves čas sem iskala informacije, podpisovala peticije), me skrbi, kako se bo vrnil. Upam, da srečno!« Tudi mi želimo, da se nekaj slovanski zakonodaji. »Sam sem bil od tega dogajanja nekoliko odtegnjen, nekaj časa sem namreč preživel v zaporu. Ker sem bil Slovenec, so me foto: J. Cigler a socialno delo in Zveza dru-,ev prijateljev mladine iz Kraja hotela prirediti sejem rablje-šolskih potrebščin. Zaradi , °ine je tedaj odpadel, zato ga (Prirejajo zadnje dni avgusta, na-^Čneje 22. avgusta, med 9. in TI* le JlSih'Uro na ^r*>u revo'ucUe (v P"* ej£?eru slabega vremena pa v bf Hščinski avli). reditev je nastala iz pobuni »e> da bi šolarji na cenejši na-,Klr} Prišli do šolskih potrebščin, e<*aJ se veliko staršev vsako je-i«i^.n znova zgrozi nad stroškom, 1 8a predstavlja šola. Utegne ii a Prireditev biti tudi zabaven ;tl Prijeten družabni dogodek, /ilPravi semanji dan, kjer bodo jCl*..stojnicah naprodaj šolske eL?J'ge, torbe, nahrbtniki, prese-ij'JS6' svinčniki, barvice, floma-o^1"1« ravnila, trikotniki..., kjer ji °do prodajalci in kupci ba-za ceno, menjavali in se tem neznansko zabavali. ajE?' bodo na poceni način pri-n'J do potrebne vsebine za šol-jj j.K0 torbo, drugi do denarja, ki ofjb bo vsaj za kak teden dobro-opsla žepnina. Za sejem rabljenih šolskih potrebščin organizatorja želita, da bi postal tradicionalen, saj šolarjem ni nikoli dovolj družabnega življenja, o koristnem namenu prireditve pa sploh ni nobenega dvoma. • D. Ž. Družinski pohod na Jakoba Turistično društvo Preddvor in Živila Kranj organizirata v nedeljo, 18. avgusta, od 8. do 13. ure peti, družinski pohod na Jakoba nad Preddvorom. Zbor pohodnikov bo pred Po-dakarjem v Preddvoru, kjer bodo udeleženci dobili priponke in kupon, ki ga bodo lahko vnovčili na Jakobu. Pripravljajo tudi zabavne igre in lepe na- frade, ki jih bo razdelil žreb. !ejen in lačen ne bo nihče. Prireditve pod marelo Za popestritev v poletnih mesecih pod Krvavcem je poskrbel tudi Penzion Jagodic iz Vopovelj pri Cerkljah. Ob koncu tedna pripravlja v gozdu ob cesti Brnik-Lahovče "pod marelo" zanimive predstavitve in nastope harmonikarjev, citrar- jev, pevskih zborov, folklornih skupin, novih in že priznanih ansamblov... Najmlajši imajo svoj Pokaži kaj znaš. Najboljši so nagrajeni, obiskovalce pa postrežejo z dobro hrano in pijačo. Kolesarji v Dražgoše in Kropo Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na izlet s kolesi do Dražgoš, vzdržljivejše pa tudi do Krope in Podnarta. Izlet bo v petek, 23. avgusta, ko bodo ob 8. uri odpeljali izpred zgradbe društva na Tomšičevi 4. Izlet vodita Srečo Mesaric in Tone Re-sman. V Avstrijo in na morje Društvo invalidov Kranj pa organizira v nedeljo, 1. septembra, enodnevni izlet na sejem v Pliberk, v soboto, 7. septembra, pa na morje, v Strunjan. Prijave sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10. IDRIARTOVO SLOVO MALA TRANSVERZALA DO POMNIKOV NAŠE KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE: Bitnje (pred Bohinjsko Bistrico), Savica, Studor, Srednja vas, Jošt, Križna gora, Crngrob. Bleščavica lepot ob bleščavi vrhunske glasbe. Delavnice pod Studorskimi »toplarji«, zanimiva Dimeževa luknja na Joštu. Zadnja dva dni se je 7. blejski IDRIART iz festivalne dvorane in osnovne šole preselil v gorenjsko pokrajino in cerkvene ladje znanih in manj znanih, večinoma romarskih cerkva. Pet avtobusov, v katerih je bilo pol Slovencev in pol tujcev, največ iz nemško govorečih dežel, se je najprej ustavilo na Bitnjah, kjer sredi polj stoji Marijina cerkev, za njo mehka oblina Ajdovskega gradca in v daljavi nad njim Črna prst. Po koncertu violinista Mihe Pogačnika, čelista Miloša Mlejnika in urugvajskega kitarista Baltazarja Benitela pred zlatim oltarjem, je Marko Pogačnik govoril o svojem videnju »trojstva«, ki ga .sestavljajo še danes skrivnostni Ajdovski gradeč, z reko in železniškim mostom ločeni holmec (tisti, na katerem se še vedno šopiri bunker), kjer je bila nekropola in prostor, kjer stoji zdaj cerkev in kjer je bilo nekdaj pogansko svetišče. Nato je popeljal karavano še enkrat do cerkve, po poti, po kateri so se bližali v davnini svetišču poganski »ajdi« in ko je bila cerkev zgfajena, od 1673 naprej, krščanski božjepotniki, po stopnicah, kjer se je hodilo po kolenih. Marko Pogačnik je opozoril tudi na enega najbogatejših glavnih portalov iz zelenega peraškega kamna z zelo redkimi motivi rogov izobilja, skrivnostne bikove glave in sončeve poloble kot motivov rojstva, smrti - preobrazbe in vstajenja. Opozoril je tudi na mitična znamenja, oblikovana iz črnih kamnov v tlaku iz belih prodnikov. Po doživetju slapa Savice so se iskalci duhovnih obogatitev življenja ustavili v Studorju, kjer je spored zanje pripravilo domače kulturno društvo »Tri- glav« iz Srednje vasi. Malčki, folklorna skupina sedem in osem letnikov je v »vsakdanjih« oblekah pokazala otroške igre in plese, otroška pa je pritegnila pozornost tudi z lepimi nošami ob živahni »šu-štarski«, »pekovski« in »rom-pom-pomu« . Pod enim izmed »toplarjev« so bile zbrane pre-dice in njihova preja je vzpodbudila marsikakšno radovedno vprašanje. Potem se je v razbeljenem zgodnjem popoldnevu oglasila še pesem srenjanskih fantov in deklet. »Čudovito, plodno doživetje, ki združuje umetnost, naravo in ljudi. Sem sem prišla ra-zrvana in bolna, zdaj pa je slabo počutje zdrsnilo z mene kot lupina. Idriart me je ozdravil,« je z blagim nasmeškom pripovedovala udeleženka iz Zgornje Avstrije. Po predavanjih, po učenju elementov slovenskega folklornega plesa, pa evritmije z motom »Poglej vase, poglej okoli sebe«, je pot vodila Idriartovce še naprej v vas, v staro bohinjsko hišo, pred nedavnim preurejeno v muzej in od tod v cerkev v Srednji vasi, kjer je bil koncert Slovenskih madrigali-stov. Prvi del koncerta je obsegal zborovsko pesem od grego-rijanskega korala do Orlanda de Lassa, drugi del je bil posvečen našemu velikanu Jacobusu Gallusu - Carniolusu. Slovenski madrigalisti so navdušili nabito polno cerkev in priredili za vse udeležence Idriarta še serenado ob 22. uri na blejskem gradu. Zadnji dan se je romanje v gorenjsko pokrajino začelo na Joštu, kjer je KUD Jože Papler iz Besnice ob vznožju zadnjega KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji mestne hiše je na ogled razstava akademskega kiparja Jožeta Eržena. V Prešernovi hiši razstavlja slikar Karel Kuhar. V stavbi Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V galeriji Bevisa je do konca avgusta odprta prodajna razstava del akad. kiparja Janeza Boljke. Pihalni orkester občine Kranj bo imel jutri, v soboto, med 10. in 11. uro, na Maistrovem trgu promenadni koncert. Dirigiral bo Branko Markič. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XII. planinske kolonije Vrata 91, ki jo bodo konec meseca prenesli tudi v Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov iz 19. stol. - iz zbirke Zdravilišča Rogaška Slatina. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. BLED - V okviru prvega etno festivala OKARI1SA bo v soboto, 17. avgusta, koncert ansambla MALA DUDAČKA MUZIKA iz Češke. Koncert bo v atriju modne hiše Pristava ali v blejski Festivalni dvorani, odvisno od vremena. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža razstavljajo črno bele fotografije člani Fotokluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji bo v petek ob devetnajstih otvoritev razstave slik akademskega slikarja Janeza Grudna. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji LTH na Trati je na ogled fotografska razstava Janeza Pipana o proslavi 80. letnice GD Godešič. Poljansko kulturno društvo Ivan Tavčar bo v soboto in nedeljo, 17 in 18. avgusta ob pol devetih zvečer, na dvorišču Puštalske-ga gradu uprizorilo Tavčarjevo CVETJE VJESENIv novi dramatizaciji Mirana Herzoga, ki je predstavo tudi režiral. Vstopnice so na voljo v predprodaji v pisarni TD Škofja Loka. JAVORJE - V nedeljo bo ob 9.30 uri v prostorih OŠ Javorje otvo-ritev razstave del slikarja IVETA ŠUBICA. Razstava je na ogled 18. avgusta od devetih do dvanajstih ter od trinajstih do osemnajstih ter 25. avgusta ob istem času. Izven tega časa se organizirane skupine lahko najavijo po telefonu. TRŽIČ - V paviljonu NOB je odprta razstava likovnih del slikarja Ernesta Krnaiča - Enčija. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava slik Dušana Sterleta. SALZBURŠKI INSTRUMENTALNI SOLISTI V okviru koncertov GROBLJE bodo v torek, 20. avgusta ob 20. uri, nastopili Salzburški instrumentalni solisti: Ranko Markovič - klavir, Vladislav Markovič - violina, Shane Wood-borne - violončelo, Bernhard Ernst - viola in FrđTiv Pillinger -kontrabas. Izvajali bodo dela Mozarta, Beethovna in Schuber-ta. pobočja pod cerkvijo postavilo iz smrečja narejeno Dimeževo luknjo, v kateri so »rokovnjaške punce« vse nasmejane stregle tudi z utekočinjenimi dobrotami, medico, »ta zelenim« in sadjevcem. Po koncertu Mihe Pogačnika, ki se zdi kot zbiralnik telesne in duhovne energije, da o glasbenem navdihu in mojstrstvu ne govorimo, je bilo razpoloženje kot na starem proščenju. Potica in fiancati v jerbasih, tudi kulinarični prispevek Besničanov, so izginili kot bi mignil in trata je vabila k poslušanju o magičnih bitjih, škratih, gnomih, vilah, sojeni -cah... Križna gora z žarečo cerkvico in nato sklepno dejanje s koncertom v Crngrobu. Tod so se poleg violine in čela oglasile tudi orgle, zanimiv pa je bil tudi ansambel Trinajsto prase. Nemogoče je izvedeti za počutje, za doživetja in razmišljanja vseh udeležencev Idriarta; gospa Florida, Židinja iz Ho-landije, ki živi v Strassbourgu, pianistka z glasom, ki obsega tri oktave je takole rekla: »Na Idriartu sem prvič. Nekateri koncerti so me navdušili in celotno gibanje Idriart je zelo zanimivo. Včasih se zgodi, da je komunikacija med ljudmi, ki jih sicer vežejo pretežno skupni interesi, vendarle malo težka in zahtevna. Med predavanji sem sledila predvsem tistim, kjer smo se seznanjali s slovensko ljudsko pesmijo in jo tudi prepevali. Zelo lepa je ta vaša pesem, zelo čustvena, očitno ste Slovenci močni, topli ljudje. To sem občutila včeraj zvečer, ko so si med petjem podali roke, kot bi se med njimi pretakala nevidna sila. Mislim, da se bom - z Idriartom ali brez -semkaj še vrnila. abv LITERARNA DELAVNICA V PIRANU Študentska organizacija univerze v Ljubljani bo od 19. do 22. septembra v Piranu organizirala uredniško kreativno in pesniško kreativno delavnico. Vodila jo bosta Andrej Blatnik, urednik založbe Kmečki glas in edicije Aleph ter pisatelj Boris A. Novak, predavatelj kreativnega pisanja v ZDA, pesnik. Predavali bodo še Matej Bogataj, Igor Bratož, Aleš Debeljak, Milan Dekleva in Miha Zadni-kar. Prijave sprejemajo na naslov: Študentska organizacija univerze v Ljubljani, Kersnikova 4, Ljubljana. Cena delavnice je 500 dinarjev. POLETNA LIKOVNA SOLA V Izlakah bo od 16. avgusta do 1. septembra potekala poletna likovna šola, ki jo organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Mentor bo akademski slikar Tone Rački, razdeljena pa bo v začetni in nadaljevalni del. Prva skupina bo delala od 16. do 24. avgusta, druga pa od 24. avgusta do 1. septembra. Udeleženci so bodo pod vodstvom mentorja seznanili z osnovami likovnega izražanja, učili se bodo opazovati, izbirati motiv in ga reproducirati glede na lasten koncept. Namen šole je spoznavanje procesa dela in učenja ter pridobivanje kritičnega odnosa do lastnega dela. Delo bo potekalo v ateljeju, z modelom. (M^EM©IEI!GLAS 6. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 16. avgusta 1991 41. GORENJSKI SEJEM VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od 19. do 24. ure PROST VSTOP! V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI V času Gorenjskega sejma v Kranju od 9. do 18. avgusta 1991 vam Zavarovalnica Triglav, območna enota Kranj, omogoča sklenitev zavarovanj z naslednjimi ugodnostmi: 10 % popusta za avtomobilsko kasko zavarovanje 25 % za požarno zavarovanje 20 % za stanovanjsko zavarovanje za življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo vam drugo mesečno premijo podari Zavarovalnica Triglav V hali A gorenjskega sejmišča, kjer boste lahko sklenili tudi vse ostale oblike zavarovanj, vas pričakujemo z zavarovalniškimi nasveti. zavarovalnica triglav KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST petek, 16.8. sobota, 17.8. nedelja, 18.8. VETER CALffORNlA BLEJSKI SEKSTET s FRANCEM KOŠIRJEM ««« «0 SAMSUNG Electronics 0« 0«0 «0« «0 SAMSUNG Electronics Barvni televizor ekran 51, teletekst Barvni televizor ekran 63, ttx, stereo Barvni televizor ekran 71, ttx, stereo Videorekorder, 3 glave, LCD, VPS Hifi stolp, CD, 2X cas, daljinsko uprav. 15.990,- din 27.790,-din 29.990,-din 12.990,-din 12.990,-din Poleg tega vam nudimo še: televizorje, videorekorderje, hifi stolpe, radiokasetofone, računalnike in belo tehniko! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od,l5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 zajček^ TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 • OBLAČILA • KOZMETIKA • VOZIČKI • STAJICE • SEDEŽI VSEH VRST • IGRAČE t HLAČE TRIKON • ŠOLSKE POTREBŠČINE -zvezki, torbe, mape, nalivniki... # oblačila za šolarje O velika izbira opreme iz UVOZa: vozički, stajice, hojice, avtosedeži, previjalne mizice... POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA! Od 31.8. do 31.10.1991 sedemdnevno letovanje na Malem Lošinju v konfortnem hotelu AURORA - polni penzioni, velike možnosti za rekreacijo SAMO 2.300,00 din (s kuponom) Za vse naročnike Gorenjskega glasa smo pripravili bogato nagradno žrebanje _ N A R A D Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Ljubljana - M. Lošinj - Ljubljana. Cena povratne vozovnice je samo 490,00 din. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah Kompasa! 1. dvakrat tedensko odličen časopis g'4&Ie$6' tradicijo 2. montažnafiiša, JELOVICA Škofja Loka f| 3. traktor, AGROMEHANIKA Kranj 4. spalnica, LIP Bled ^ : jli | 5. zlata verižica, ZLATARNA C^ipOTovffl^ 6. mini pomi^ataistroj, DO IMJPESHSr^ •HQt v?ff'*r' KUPON MALI LOŠINJ KOMPAS (velja za eno osebo) GORENJSKI GLAS f- .i,- ....... ~"1 Ti Razen prve nagrade; ki jo tildi danes prebirate, bomo ošfjale nagrade izžrebali na.zadnji vočetni zabavni prireditvi nći Gofettjškem sejmov nedeljo, 18, avgusta 199 |.l________; •J V žrebanju bodo sodelovali vslitaročniki Ćorenjskega glasa, ki bodo na sejmu Oddali kupon s svojim.odtisnjenim naslovom (glej prvo stran časopisa spodaj) in se izkazali s potrdilom o plačani naročnini za tretje četrtletje oziroma to poravnali.ob oddaji kupona. V žrebanju bodo sodelovali tudi novi naročniki! Gorenjski glas vas vabi na svoj razstavni prostor na Gorenjskem sejmu od 9. do 18. avgusta 1991 v Kranj v halo A. Tam boste lahko kupili Gorenjski glas, se nanj naročili, oddali mali oglas in povprašali o vsem, kar VaS Zanima O ČaSOpiSU. Na svidenje na Gorenjskem sejmu! - r GORENJSKI GLAS vas časopis Petek, 16. avgusta 1991 7. STRAN @®%S8SS33^^€*LAS VELJKO RUS (povzetek po Delu) Različne politike privatizacije Procesi privatizacije so v različnih zahodnih deželah dokaj različni tako po obliki kot tudi po obsegu in intenzivnosti. Zares obsežni so procesi privatizacije le v ZDA, Angliji in v Franciji, medtem ko so v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem dokaj skromni. Razlogi za omenjene razlike niso ideološke narave, saj je privatizacijo v Franciji vpeljevala desnica, v Španiji levica, na Švedskem pa hkrati obe: levica in desnica. Kot bomo videli, je privatizacija potekala predvsem v znamenju pragmatičnih ciljev, med katerimi je krpanje lukenj v državnih blagajnah po vsem sodeč najpcn niembnejši razlog za vladna prizadevanja za privatizacijo. Anglija David Heald meni, da si je angleška vlada pri privatizaciji prizadevala za naslednje cilje: 1- večjo ekonomsko učinkovitost podjetij; 2. liberalnejše reguliranje ekonomije; 3. zmanjšanje finančnih bremen, ki jih ima državni proračun v zvezi z deficitarnimi javnimi podjetji; 4. slabitev vloge sindikatov, ki z nerealnimi mezdnimi zahtevami ogrožajo kompetitivnost Angleških podjetij. Omenjene cilje naj bi uresničili z dvema vzporednima procesoma: a) na makroravni z deregulacijo oziroma z liberalizacijo, ki odpravlja zakonske omejitve dostopa na trg zasebnim podjetjem; liberalizacija naj bi izenačila tržni status javnih in zasebnih podjetij, in tako javna Podjetja izpostavila večjemu tržnemu pritisku; p) na mikroravni z denacionalizacijo državnih podjetij, oziroma z delno ali popolno prodajo državnih podjetij zasebnim Podjetjem. Liberalizacija na makroravni svojih rezultatih ni sporna, ^nacionalizacija pa je, saj se pogosto dogaja, da denacionalizacija ne pospeSuje liberalizacije, ampak omogoča le transformacijo državnega monopola v zasebni, Eden od razlogov za takšno nezaželeno privatizacijo je v pre-več pavšalnem modelu lastni- vale skoraj milijon delavcev in razpolagale s kapitalom, ki je presegel 300 milijard francoskih frankov. Privatizacijo je zasnoval in izpeljal degolistični prvak Jacqu-es Chirac. Začela se je leta 1986 in naj bi predvidoma trajala 5 let. Na presenečenje vseh pa je potekala hitreje, saj je bila že v prvem letu prodana dobra tretjina podjetij. Trg kapitala je torej z lahkoto pogoltnil zelo veliko število delnic. Cilj privatizacije je bil dvojen: 1. liberalizacija ekonomije, ki naj bi močno okrnila vlogo politike in države v gospodarskem sektorju; 2. demokratizacija ekonomije, ki naj bi se uresničevala z masovnim delničarstvom francoskega prebivalstva, ali kot je dejal Chirac: »Francija naj bi postala dežela delničarjev.« Zakon je predvidel uniformno obliko privatizacije, po kateri se je kapital podjetij prodajal po naslednjem vzorcu: a) 10 odstotkov delnic seje razdelilo zaposlenim v treh podjetjih; prodajale so se z velikim popustom, vendar se niso mogle prodati prej kot čez 18 mesecev; b) 15 odstotkov delnic se je prodalo tujcem oziroma tujim družbam; c) 50 odstotkov delnic se je s precejšnjim popustom prodalo državljanom Francije, vendar nihče ni mogel kupiti več kot 10 delnic; d) 25 odstotkov delnic se je prodalo »stalnemu jedru«, ki nJenja, ki se uporablja pri jav- je obsegalo od 5 do 10 poslov n'h podjetjih različnih tipov. V Angliji so namreč vsaj štiri vrste različnih javnih podjetij, od katerih vsaka zahteva drugačno metodo denacionalizacije oziroma privatizacije. Razlikovati moramo: L Vladno ustanovo, ki jo neposredno vodi ustrezno ministrstvo; tak primer je npr. pošta, P je sestavni del javne uprave; opravljanje v tem primeru ni avtonomno. 2- Javno korporacijo, v kateri minister neposredno imenuje O'rektorja in v kateri so vsa Sfedstva državna last; kljub te-1,111 je upravljanje sorazmerno avtonomno. £■ Državno podjetje, ki je v ce-'°ti last države; takšna državna Podjetja so bila v Angliji bolj redka; poznan je Rolls Royce. §■ Javna delniška družba, v ka-l£ri ima država vsaj 51 odstotkov delnic; primer za tovrstno obliko je British Petroleum. h Državni holding, ki je podoben italijanski IRI in povezuje l°lj ali manj privatizirane podružnice oziroma hčere. Razumljivo je, da vsaka od °menjenih vrst zahteva drugamo metodo privatizacije. Pri Pošti se je začela privatizacija e s tem, da se je iz javne ustanove prelevila v javno korpora-,'Jo, medtem ko se javne delni-ke družbe ponavadi privatizi-,aJo tako, da prodajo večji del ^elnic, hkrati pa skušajo ohra-I't' strateško kontrolo nad cestno družbo z manjšinskim ae'ežem delnic. f|pancija J^ed evropskimi deželami je j\rancija tista država, v kateri je .'.'a privatizacija javnih podje-lJ izpeljana v precej velikem Posegu. Zajela je več kot 60 ve-•*>h korporacij, ki so zaposlo- nih partnerjev; ti so imeli pri nakupu delnic manjše ugodnosti in večje obveznosti, saj delnic niso smeli prodati prej kot čez 3 leta. Kljub temu je bila cena teh delnic ugodna, saj se ni oblikovala na trgu kapitala, ampak jo je določala vlada oziroma komisija v finančnem ministrstvu. Cena, po kateri je minister prodajal delnice tem »stalnim jedrom«, je bila v povprečju za 10 odstotkov večja od tiste minimalne, ki jo je določila komisija, vendar še vedno za 5 do 30 odstotkov nižja, kot bi bila, če bi se formirala na trgu kapitala. Nemčija in Italija V obeh deželah privatizacija doslej ni zajela večjega segmenta podjetij. To še posebej velja za Nemčijo, ki je sicer kot prva evropska dežela kmalu po vojni začela prodajati delnice v koncernu Volksvvagen. Nemčija je velik del Volkswagnovih delnic prodala že leta 1960 in pet let pozneje tudi velik del delnic koncema Veba. Število Volksvvagnovih delničarjev je že nekaj let po prodaji delnic padlo z 1,6 milijona na 600.000, število delničarjev Ve-be pa od 2,7 milijonov na 700.000. Večina delničarjev je pretrpela izgube ob nenadni krizi nemške borze. S tem je bilo v Nemčiji konec iluzij o ljudskem kapitalizmu in od tedaj dalje nemški varčevalci nosijo svoje prihranke v hranilnice; le 2 odstotka vseh prihrankov vlagajo v delnice, kar 98 odstotkov pa v banke in hranilnice. Podobno ravna tudi nemška vlada, ki skuša krepiti državni kapitalizem in ne razmišlja o obnavljanju ideje o ljudskem kapitalizmu. V strateško pomembnih segmentih si skuša zagotoviti monopolno kontrolo ali pa večinski del delnic, hkrati pa pazi na to, da državna podjetja poslujejo pod enakimi pogoji kot zasebna. Prav s tem dosledno uresničuje načela državnega kapitalizma. V redkih primerih, ko se vlada odloči za prodajo svojih podjetij zasebnemu kapitalu, poskrbi za to, da pride podjetje v roke dobremu kupcu oziroma učinkovitemu podjetju. V Italiji so imela državna podjetja po vojni pomembnejšo razvojno gospodarsko vlogo ■ kot v Nemčiji, vendar pa so procesi privatizacije podobni kot v Nemčiji. Razlike so v času in v vzrokih privatizacije. Italijanski državni holdingi so v povojnih letih skoncentrirali zelo veliko kapitala in zdelo se je, da lahko uresničijo katerikoli razvojni načrt. Takšno moč so ohranili vse do poznih 60. let, ko so začeli izgubljati poslovno avtonomijo in ko so se znašli v začaranem krogu protislovnih ciljev, ki jim jih je naložila država. Holdingi so morali namreč skrbeti za realizacijo finančnih, socialnih, regionalnih, zaposlitvenih itd. ciljev, to pa jih je pripeljalo v kritičen finančni položaj. Zdaj jih skušajo sanirati v prodajo posameznih delov, zlasti tistih, ki pomenijo stransko dejavnost. Nizozemska Na Nizozemskem javni sektor v gospodarstvu ni razvit, zato se problemi privatizacije usmerjajo v negospodarski, javni sektor, se pravi na družbene službe. Vlada nima definiranih ideoloških ciljev, ampak povsem pragmatične: s privatizacijo posameznih služb skuša povečati učinkovitost javne uprave. Večjo učinkovitost javnih služb skuša doseči: 1. z večjo administrativno učinkovitostjo, ki se meri s krčenjem števila uslužbencev; 2. z večjo finančno učinkovitostjo, ki se kaže v bolj namenski porabi sredstev in v večji finančni disciplini; 3. z večjo makroekonomsko učinkovitostjo, ki naj bi jo dosegli z večjo kompetativnostjo znotraj javne uprave. Medresorska vladna komisija je ugotovila, da lahko privatizi-ra zelo veliko število pomožnih dejavnosti, na primer: - tehnične pomožne službe v policiji, - računovodstvo v javni upravi, - oddelke za tisk v vladnih organih, - vzdrževanje vladnih stavb, - vozni park vladnih teles, - katastrsko službo, - oddelek za mere in teže, - računalniške centre, - vodne skupnosti, - državno loterijo, - prevajalski urad zunanjega ministrstva, - pošto in - poštno hranilnico. Samo v zadnjih dveh javnih ustanovah je zaposlenih okoli 100.000 ljudi, zato v njih privatizacija ne bo potekala tako hitro kot v drugih. Pošta naj bi se iz javnega urada spremenila v javno korporacijo, ki bi poslovala povsem neodvisno, tako kot zdaj že posluje letalska družba KLM. Ta posluje povsem samostojno in na povsem tržni osnovi, le da ima nekaj omejitev kot na primer to, da ne sme prodati tujim lastnikom tolikšne količine delnic, da bi z njo izgubila kontrolo nad KLM. Urednikova beseda V torkovi številki smo predstavili, kaj prinašajo novi zakoni o privatizaciji, denacionalizaciji in zadrugah, danes pa objavljamo različna mnenja o predlaganih določilih. Zakone bodo obravnavali v slovenskem parlamentu 28. avgusta in so nedvomno eni najpomembnejših, kar so jih v zadnjem času pripravili v slovenski vladi. Če imate, spoštovani bralci, drugačno mnenje, nam pišite. Z razpravo bomo nadaljevali prihodnji petek na Odprtih straneh. Leopoldina Bogataj CVETO ZAPLOTNIK Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Delavci bodo prepuščeni milosti in nemilosti lastnikov in oblastnikov "Delavec bo imel le pravico delati in molčati, v Evropi pa je pravica do soupravljanja ena temeljnih pravic." "Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ne spodbuja dokapitali-zacije podjetij, uvaja pa nekatere administrativne mehanizme, ki krepijo vlogo države in ustvarjajo možnosti za strankarske veljake, da se prek države in njenih mehanizmov vmešavajo v gospodarstvo. Delitev podjetij na velike, srednje in male je administrativna in je usodna predvsem za tista podjetja, ki bodo z lastninskim preoblikovanjem postala državna. Iz zakona je razvidno, da je država najprej poskrbela zase, dobro pa tudi za nekdanje lastnike razlaščenega premoženja. V sindikatu zamerimo zakonodajalcu predvsem to, da pozablja na delavce in da se pri pripravi zakonskega predloga ni posvetoval s sindikati kot s predstavniki delavcev. Da država krepi svojo vlogo, je nerazumljivo tudi zato, ker dosedanje izkušnje v Jugoslaviji in Evropi kažejo, da država še nikoli ni bila poseb-no dober gospodar. Najbolj sveže so izkušnje s Slovenskimi železarnami, ki so od sredine marca dalje državna podjetja," meni Dušan Semolič in poudarja, da bi predloge "lastninskih zakonov" morali zaradi bistvenih sprememb ponovno obravnavati kot osnutke in da je ob vsem tem tudi nesprejemljivo, da se o državnih simbolih v parlamentu odločajo z dvotretjinsko večino, za tako pomembne zadeve, kot je lastninjenje, pa je dovolj že navadna. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je za proces lastninjenja družbene lastnine in za vračanje premoženja postavila več zahtev: najmanj 30 odstotkov lastnine bi bilo treba razdeliti med sedanje in upokojene delavce (tudi v zavodih), in sicer v skladu z njihovim prispevkom k povečanju družbenega premoženja, noben delavec zaradi lastninjenja in denacionalizacije ne bi smel ostati brez dela, premoženje gospodarskih organizacij (podjetij, kmetijskih kombinatov, zadrug) ne bi smeli vračati v naravi, ampak samo v obliki delnic, zaradi olastninjenja družbene lastnine ali vrnitve premoženja prejšnjim lastnikom se obseg proizvodnje ne bi smel zmanjšati... "Predlogi zakonov ne upoštevajo sindikalnih zahtev, pomenijo popolno razlastitev delavcev kot dosedanjih upravljal-cev družbenega premoženja in jim ne priznavajo njihovega prispevka k povečevanju družbenega premoženja," pravijo v sindikatu in ocenjujejo, da je razdelitev delnic vsem državljanom Slovenije neposrečena, brez ekonomskih spodbud in v posmeh delavcem, ki so ustvarjali družbeno premoženje. Ni naključje, da tujina hvali način lastninskega preoblikovanja podjetij pri nas, saj bo lahko poceni kupila z delavskimi žulji ustvarjeno družbeno premoženje. Dušan Semolič opozarja, da bodo posledice lastninskega preoblikovanja podjetij in vračanja premoženja še najbolj občutili zaposleni v kmetijstvu in kmetijsko-živilski industriji. "Če bodo zakoni sprejeti s takšno vsebino, kot je predlagana, se bo bistveno zmanjšala preskrba s hrano, brez dela bo Z delnico v vrednosti okrog 23 tisoč dinarjev, ki naj bi jo brezplačno dobili vsi polnoletni državljani Slovenije, delavcem ni mogoče poplačati vseh let dela in odrekanja. Odrekanja pa je bilo precej: v mnogih delovnih kolektivih so se zavestno odločili za nizke plače, zato da so lahko vlagali v proizvodnjo in v razvoj." "Nenavadno je, da bo slovenska skupščina predloge "lastninskih zakonov" obravnavala na zasedanju 28. avgusta, v poletnem času, ko delavcev ni mogoče seznaniti s predlogom zakona, niti ne organizirati razprave, v kateri bi soočili različna mnenja. Poslanci bodo prišli, stranke bodo disciplinirale poslance glede na svoje interese, mnenj in predlogov, ki niso ozko strankarski, pa ne bo mogoče slišati..." ostalo 34 tisoč delavcev, hrana se bo podražila, številni objekti, ki so lahko gospodarsko učinkoviti le v organizirani pridelavi hrane, bodo neizrabljeni... Absolutno favoriziranje kmetov, ki naj bi dobili tudi del premoženja najboljših podjetij živilsko-predelovalne industrije, je najbolj groba kršitev pravic delavcev kmetijstva in živilstva, ki so to premoženje ustvarjali desetletja in dvignili kakovost in obseg proizvodnje na raven, ki je konkurenčna tudi tujini." V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije imajo na predlog zakona o lastninskem preoblikovanju še več drugih pripomb. Zakon jemlje podjetjem samo- stojnost, omogoča razprodajo družbene lastnine pod njeno dejansko vrednostjo, delavcem ne daje možnosti, da bi postali delničarji - lastniki podjetij, investicijski skladi so vsiljeni od zgoraj in so neke vrste paradržavna institucija, ki naj bi zavarovala interese države, delavce pa na podlagi kapitala izključila iz upravljanja podjetij. Delavski odkup podjetij, kot ga predvideva zakon, ni uresničljiv. Lastninjenje podjetij po njihovi knjižni vrednosti je nesprejemljivo, premoženje je treba realno ovrednotiti... "Sedanji model lastninjenja je pomanjkljiv tudi zato, ker hkrati s paketom lastninskih zakonov ne sprejemamo tudi nekaterih drugih zakonov, ki so za delovanje sistema zelo pomembni. Brez zakona o soupravljanju bo delavec ostal na pogorišču družbene lastnine prepuščen milosti in nemilosti lastnikov in oblastnikov, lahko bo le delal in molčal, medtem ko je v Evropi pravica do soupravljanja ena njegovih temeljnih pra- (2©miMM©IEJIGLAS s. STRAN Petek, 16. avgusta 199( CVETO ZAPLOTNIK Svet kranjskih sindikatov Delež za brezplačno razdelitev premoženja je premajhen Svet kranjskih sindikatov podpira zamisel o brezplačni razdelitvi dela družbenega premoženja, ne pa tudi vseh predlaganih konkretnih rešitev V sindikatu ugotavljajo, da predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij upošteva enotno zahtevo sindikatov, izraženo v razpravi, ob osnutku zakona, da naj bi del družbenega premoženja podjetij brezplačno razdelili med delavce, zato tudi povsem podpirajo zamisel o prenosu delnic na sklad za razvoj ter razdelitev delnic investicijskim družbam, prek njih pa delavcem. Menijo tudi, da vlada v nobenem primeru ne bi smela popustiti pod pritiski nekaterih skupin, predvsem managerskih in odstopiti od predlaganih usmeritev! " Načelno strinjanje z načelnimi usmeritvami pa še ne pomeni, da soglašajo tudi z vsemi konkretnimi rešitvami. Nasprotno! Na predlog zakona imajo kar precej pripomb. Sindikati so zahtevali, da bi med delavce brezplačno razdelili vsaj 30 odstotkov družbenega premoženja, predlog zakona pa predvideva precej manj. Če bo zakon sprejet v vsebini, kot jo predlaga vlada, bodo le velika in delno srednjevelika podjetja, ki predstavljajo 37 odstotkov družbenega kapitala celotnega gospodarstva, neodpla- čno prenesla delnice na Sklaa Republike Slovenije za razvoj, le 35 odstotkov delnic pa naj bi brezplačno razdelili investicijskim družbam in prek njih delavcem. V svetu kranjskih sindikatov so mnenja, da vladi kot predlagatelju zakona tudi ni povsem jasno, kakšni bodo končni finančni in strukturni učinki lastninjenja. Ugotavljajo, da načelo "kar bo, pa bo" ni primerna podlaga za uresničevanje lastninske preobrazbe gospodarstva in da se prav lahko zgodi da bodo državljani dobili brezplačno le simbolični delež družbenega kapitala in da bo glavni "obdarovanec" republiški proračun. Iz predloga zakona namreč ni razvidno, kolikšen delež družbenega kapitala bo namenjen za brezplačno razdelitev investicijskim družbam ter pokojninskemu in odškodninskemu skladu. Zakon daje izvršnemu svetu neomejeno pooblastilo za odločanje o tem, katera velika podjetja naj bi prodali neposredno ali javno (brez razdelitve kapitala oz. delnic investicijskim druž- Miro Duič, direktor škofjeloških Mesoizdelkov Prilaščanje z odrekanjem ustvarjenega premoženja "Če bi sledili logiki, ki jo ponuja predlog zakona o zadrugah, bi tudi kla-vno-predelovalni obrati morali dobiti ustrezni delež v trgovskih organizacijah." • "Naše stališče do zakonskega predloga, da naj bi v podjetjih s seznama, na katerem je tudi Mercator-Mesoizdelki Škofja Loka, 40 odstotkov premoženja prešlo v last zadrug oz. temeljnih organizacij kooperantov, s katerimi poslovno sodelujemo, je - razumljivo - odklonilno," poudarja direktor Miro Duič. "Zakaj odklonilno? Zato, ker so bili zaposleni v preteklosti primorani na odrekanje pri plačah in pri drugem, da so omogočili vlaganja, potrebna za prilagajanje nitrim spremembam predpisov, ki so pogojevali delo in organiziranost klavništva - dejavnosti, ki je bilo vedno pod močnim veterinarsko-inšpekcijskim nadzorom. Ker je bila ta dejavnost vseskozi tudi pod močnim drža-vno-administrativnim vplivom (omejene odkupne cene, določene trgovske marže itd.), ni ustvarjala rezultatov, ki bi ji omogočali normalen razvoj, ampak je normalen odkup živine, oskrbo prebivalstva in drugo omogočilo šele odrekanje kolektiva, ki danes v obratih v Škofji Loki, Kranju, Tržiču in Stični ter v prodajalnah šteje 440 zaposlenih. Da se je podjetje normalno razvijalo, gre pripisati tudi temu, da se je združevalo z drugimi obrati, izvajalo specializacijo, ukinjalo neizkoriščene klavne zmogljivosti, povezovalo obrate v veliko medsebojno odvisnost, reševalo ekološke probleme, vlagalo v lastno kooperacijsko rejo, iz katere si zdaj zagotovi okrog tri tisoč goved na leto ali približno tretjino letnih potreb, v izgradnjo hladilnice na Trati, ki tudi v poletnih in drugih kriznih ob- "Kar zadeva denacionalizacijo, Mesoizdelkov ne bo posebno prizadela. V Stični, kjer imamo predelovalni obrat, je sicer del objekta od samostana, ki pa verjetno ne bo zahteval vračila v naravi, ampak le ustrezno odškodnino oz. delež pri delitvi dobička. Tudi v drugih primerih -gre za posamezne trgovine ali za dele trgovin - bomo skušali zahteve prejšnjih lastnikov reševati z delničarstvom ali z odškodnino." dobjih zagotavlja normalno preskrbo prebivalstva z mesom in mesnimi izdelki... Odrekanja so bila potrebna tudi za to, da si je kolektiv ustvaril mrežo 70 prodajaln in da si je z vlaganji v praši-čerejske farme v Stični, Kočevju in v bližini Bjelovarja do leta 2000 zagotovil zadosti prašičev in prašičjega mesa," je dejal Miro Duič in dodal, da je klavnica v zadnjih petnajstih letih poslovala brez izgube in da so bile plače v klavništvu vrsto let med najnižjimi v gospodarstvu. "Štirideset odstotkov premoženja, ki smo ga ustvarili tudi z odrekanjem kolektiva, naj bi zdaj prenesli na kmetijske zadruge oz. temeljne organizacije kooperantov, in sicer samo zato, ker smo z njimi poslovno sodelovali. To se nam zdi nelogično, to razumemo kot nesprejemljivo prilaščanje, na katerega ne more pristati noben pameten gospodar. Če bi sledili logiki, ki jo ponuja predlog zakona o zadrugah, bi tudi klavnice oz. mesno-predeloval-ni obrati morali dobiti delež v trgovskih organizacijah, s katerimi poslovno sodelujejo, trgovci pa naj bi zahtevali ustrezen delež od svojih kupcev... Ne vemo, zakaj vlada predlaga, da naj bi zadruge dobile v podjetjih s seznama prav 40-odstotni delež. Če bi, denimo, v Mesoizdelkih izračunali, koliko so k ustvarjanju premoženja podjetja prispevale zadruge, bi ugotovili, da je njihov delež razmeroma majhen, prej simboličen kot vsebinski," menijo v Mesoizdelkih in poudarjajo, da gre za "politično zadevo", o kateri celo v nekaterih zadrugah menijo drugače, kot predlaga zakon. Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka in tudi Zadružna zveza Slovenije nista zadovoljni s 40-odstotnim zadružnim deležem, ampak zahtevata večinskega, najmanj 51-odstotnega. Predlog zakona določa, da naj bi nekaj delnic, odvisno od delovne dobe, dobili vsi državljani Republike Slovenije, ki so bili na dan 25. junija letos polnoletni. V svetu kranjskih sindikatov ocenjujejo, da to merilo ni sprejemljivo, ker je po naši delovno-pravni zakonodaji mogoče skleniti delovno razmerje s petnajstim letom starosti in bi bili delavci, ki so že soustvarjali družbeno premoženje, a 25. junija še niso bili polnoletni, izvzeti iz "obdarovanja" z brezplačnimi delnicami. Edino merilo je po mnenju sindikata lahko le prispevek posameznika k ustvarjanju družbenega premoženja, izražen z leti dela v družbenem sektorju. "Nobene logike ni, da bi bili pri tej delitvi enakopravno udeleženi polnoletni dijaki in študentje ter obrtniki in kmetje, ki so delali le za lastno premoženje. bam in prek teh delavcem); določbo, da kupnine ne bi razdelili med investicijske družbe, pa je mogoče razumeti le tako, da vlada za enega glavnih ciljev lastninskega preoblikova- nja in privatizacije postavlja za sindikat nesprejemljivo krpanje državnega proračuna. V kranjskem sindikatu se tudi sprašujejo, zakaj se lahko na investicijske družbe prenašajo le delnice podjetij, ne pa tudi kupnina od prodaje srednjih in malih podjetij, in zakaj se kupnina lahko brezplačno prenaša le na odškodninski in pokojninski sklad, ne pa tudi na investicijske družbe. Delitev podjetij po velikosti in predpisovanje "zveličavnih" metod lastninjenja se jim ne zdi dobro, umetno kategoriziranje podjetij, metod lastninjenja in uporabe sredstev privatizacije pa je po njihovi oceni le zameglitev ekonomskih učinkov lastninjenja, očitno predvsem zato, da bi se nedopustno velik del izkupička namenil za krpanje državnega proračuna. Brez posebnih izračunov je mogoče ugotoviti, da bo proračun razpolagal s približno polovico vrednosti sedanjega družbenega kapitala podjetij. Svet kranjskih sindikatov zato zahteva, daje treba prenehati slepomišiti in v zakon vnesti enostavne in "čiste" rešitve, nedvoumno določiti enotno razpolaganje s sredstvi sklada za razvoj ter deleže posameznih "porabni- Iz zakonskega predloga ni razvidno, da ima sklad za razvoj razvojno funkcijo (uporaba sredstev ni določe' na), zato bi po mnenju kranj' skega sindikata morali v za-konu določiti, da se bo denar porabljal samo za vlaganja v ekologijo in gospodarski raZ' voj. Neplačane dolgove pod-jetij do delavcev bi bilo treba upoštevati pri delavskem od' kupu, natančneje bi morali določiti lastninjenje holdin-gov, zakon pa zato, ker gre za nov koncept lastninjenja in privatizacije, v skupščini ponovno obravnavati kot os-nutek. kov". Predlagajo, da bi sred' stva sklada za razvoj (delnic* podjetij in kupnine od njihov« prodaje) razdelili takole: 3 odstotkov investicijskim drui bam, 30 odstotkov pokojnin skemu skladu, 15 odstotko* odškodninskemu skladu, 2" odstotkov pa naj bi ostalo skl3' du. Opozarjajo tudi, da pred log zakona ne določa roka Z* prenos delnic na investicijski družbe in za razdelitev delnif tovrstnih družb med državlj'3' Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Trideset predlogov za izboljšanje zakona Krog tistih, ki bi bili upravičeni do denacionaoizacije, naj bi razširili nfl vse zakonite dediče. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, ki je s svojimi predstavniki sodelovalo pri pripravi predloga zakona o denacionalizaciji, a vse njegove pripombe niso bile upoštevane, ima na zakonski predlog trideset amandmajev, ki jih je že predložilo republiški skupščini. Omenimo le nekatere! "Za nas ni sprejemljiv niti 40-odstotni delež, kaj šele večinski! Če pa bo zakon že sprejet v vsebini, kakršna je predlagana, ne bi bilo nelogično, da bi delitev zajela celotno premoženje, tudi tistega, ki smo ga ustvarjali s trgovino, s prevozništvom, s prodajo izdelkov, ki niso bili narejeni v Mesoizdelkih... Izkušnje namreč kažejo, da bi verjetno že propadli, če ne bi razvijali tudi drugih dejavnosti, kot so, denimo, propadle tudi nekatere zadružne klavnice. Podatek, da je bilo pred trinajstimi leti v Sloveniji še 131 klavno-predelovalnih obratov in da jih je zdaj le 25, pove dovolj." In kdo naj bi v Mesoizdelkih dobil ustrezni delež? "Mesoizdelki sodelujejo s kmetijsko zadrugo Škofja Loka, ki je med vsemi zadrugami največji dobavitelj živine, sicer pa z zadrugami Žiri, Cerklje, Naklo, Sloga Kranj, Tržič, Trebnje in Stična, občasno pa tudi z zadrugama Medvode in Ljubljana in s temeljno organizacijo kooperantov Radovljica. Iz zadrug dobimo okrog 62 odstotkov vse goveje živine (ostalo iz lastne kooperacij-ske reje) ter nekaj več kot 4 odstotke prašičev (v letošnjem prvem polletju 563 od skupno 13.000). Z zadrugami smo doslej poslovno dobro sodelovali, vedno nam je uspelo najti skupni jezik, čeprav ne vedno v našo ali njihovo korist - verjetno tudi zato, ker se ne tedaj, ko je bilo živine preveč, ne takrat, ko jo je bilo premalo, nismo obnašali spekulativno." Predlog zakona ne vključuje v zasebno premoženje nekaterih pravic, kot so blagovna znamka in druge pravice iz industrijske lastnine, prav tako ne avtorskih pravic, terjatev vrednostnih papirjev in denarja, pa čeprav je vse to v mnogih primerih predstavljalo pomemben del nacionaliziranega premoženja. Te pravice in papirje izrecno omenjajo tudi mnogi predpisi, na podlagi katerih je bilo premoženje podržavljeno. Predlog zakona navaja med upravičenci za denacionalizacijo poleg lastnikov podržavljenega premoženja tudi njihove zakonce ali dediče iz prvega dednega reda, združenje lastnikov pa predlaga, da bi krog upravičencev razširili na vse zakonite dediče. To utemeljuje s tem, da gre v mnogih primerih za družinsko premoženje, kije bilo iz različnih razlogov vpisano le kot lastnina enega od družinskih članov. Če tega člana ne bo mogoče šteti za upravičenca, bo premoženje izgubljeno tudi za vso družino izven prvega dednega reda. Predmete kulturne in naravne dediščine naj bi po zakonu vrnili prejšnjim lastnikom "v last in posest le, če niso sestavni del zbirk javnih muzejev, galerij in drugih podobnih ustanov", sicer pa naj bi lastniki dobili za te predmete le lastninske pravice. Tako pravi predlog zakona, združenje lastni- kov razlaščenega premoženja pa ugotavlja, da je takšna rešitev v nasprotju z načelom pravičnosti in da pravica do vrnitve podržavljenih umetnin ne bi smela biti odvisna od mesta, kjer je umetnina. Predlog zakona tudi določa, da prejšnjim lastnikom ni mogoče vrniti "v last in posest" premoženja, če bi vrnitev v naravi bistveno okrnila ekonomsko oz. tehnološko funkcionalnost kompleksov. Nekdanji lastniki naj bi dobili le lastninsko pravico, sedanji "lastniki" pa bi lahko to premoženje uporabljali za svojo dejavnost še pet let od pravnomočnosti odločbe o denacionalizciji oz. deset let od uveljavitve zakona. V združenju razlaščenih ocenjujejo, da tako napisana zakonska določba dopušča razlage, kot da sedanji "lastniki" lahko podržavljeno premoženje v vsakem primeru uporabljajo za svojo dejavnost še pet oz. deset let, in predlagajo, da naj bi bili ti roki, potrebni za prilagoditev poslovanja, le izjemni in da bi zgornjo mejo skrajšali z deset na sedem let. Razlaščeni predlagajo še, da bi rok skrajšali na eno leto od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, če gre za kmetijska zemljišča, ki niso del kompleksov, nastalih s komasacijo in arondacijo, ali del kompleksov trajnih nasadov, če gre za manjše poslovne prostore, obratovalnice ali trgovske lokale, če upravičenec izkaže, da bo nadaljeval del dejavnosti, ki jo bo moral sedanji "lastnik" zaradi vrnitve premoženja opustiti, če prejšnji lastnik ponudi zaposlitev delavcem, ki bi Predlog zakona določa, da naj bi za plačevanje odškoi' nine izdali obveznice, nomi' nirane v nemških markah i" s 6-odstotno obrestno mero izplačljive v 20 letih. Razlaščeni ocenjujejo, da predlog izničuje načelo pravične od' škodnine in postavlja nekdo' nje lastnike, ki ne bodo dobi' li premoženja v naravi, v n? enakopraven položaj, zato predlagajo skrajšanje odplu' čilne dobe z 20 na 15 let iti povečanje obrestne mere I šest na osem odstotkov. __A :eni več poma1^ zen za vrednot] in industrijsM larskih poslop' jih sedanji "lastnik" moral odp11 stiti, če je sedanji "lastnik" pff moženje slabo vzdrževal ali če J. upravičenec nezaposlen ali soC' alno ogrožen in bi mu vrnjefj premoženje bistveno popravi' položaj. V Združenju lastnikov razlaŠ# nega premoženja Slovenije se i* strinjajo, da bi vrednost podr# vljenih stanovanj, stanovanjsk1' hiš ter poslovnih prostorov in pjj slovnih stavb določali na podla« pravilnika iz 1981. leta. Praviln'! ima po njihovi oceni več pomart kljivosti: ni ustreze nje poslovnih i stavb ter gospodarskih pos ne upošteva komunalne uredil okolice, lokacije in vredno* stavbnega zemljišča, ne omogo' izračuna, kakšna je bila vrednOj objekta ob podržavljenju le 1945 oz. 1959. Izračuni so pok1 zali, da vrednotenje po pravil^ ku iz 1981. leta daje za 30 do* odstotkov nižje vrednosti kot ^ nimo, vrednotenje po pravilni* iz 1987. leta. Izračunana Vj| nost dobro vzdrževanega sta11 vanja, zgrajenega 1915. leta, " bi bila po pravilniku iz 1981. 1* 652 mark za kvadratni meter,' stanovanje, zgrajeno 1930. W 800 mark itd., medtem ko naj bila njegova današnja promet (tržna) vrednost bistveno višja^ Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS PETEK, 16. AVGUSTA 1991 O o m Z C— C/3 — r > > < c > s »— CD C/) H 33 > Po stažu in tudi sicer najmlajši slovenski minister Jelko Kacin je dokazal, da je pravi Gorenjec, ki z Gorenjskim glasom v roki obišče Gorenjski sejem. Na razstavnem salonu Gorenjskega glasa: o težavah novinarstva ter časopisnih hiš z direktorjem in glavnim urednikom Gorenjskega glasa Markom Valjavcem. VREME - LUNINE SPREMEMBE - KOLEDM IMEN Jakob Piskernik, direktor Merkurja, d.d. Kranj Obisk Lojzeta Peterleta pri direktorju Zavarovalnice Triglav območne enote Kranj Franciju Lotriču. Dosedanji direktor M-preskrbe Tržič Marjan Gradišar. Prejšnji petek smo s pomočjo ljudskega pregovora popolnoma pravilno napovedali vreme za ta teden, ki se počasi zaključuje. Očitno v Herschlovem vremenskem ključu, ki ga v tej rubriki tudi uporabljamo, vse napovedi niso pravilne. Včeraj je bil veliki šmaren. Po tem prazniku naj bi se ravnalo tudi vreme, saj ljudska modrost pravi: »Veliki šmaren brez dežja - sladko vince bo doma.« Ce se, tako kot prejšnji petek, zanesemo na pregovor, potem bo letošnja vinska letina dobra, jesen pa sploh. Ker je Herschlov vremenski ključ kljub svoji častitljivi starosti vseeno zelo zanesljiv, poglejmo vanj za napoved vremena do prihodnjega četrtka: jutri (sobota, 17. avgust) ob 6.20 uri bo Lunina sprememba - podobno kot v minulih nekaj dneh, s soparnimi dopoldnevi ter - vodo v čevljih. Kot kaže Herschlov vremenski ključ, naj bi z veliko dežja minevali dnevi še do konca avgusta. V tednu, ki prihaja, ni kakšnih pomembnejših datumov. Pojutrišnjem je navadna nedelja, v dneh od 16. 8. do 22. 8. pa godujejo: - petek, 16. avgusta: Rok, Štefe, Hana (Johana) - sobota, 17. avgusta: Milica, Vojan, Jacint (Jaci) - nedelja, 18. avgsuta: Helena, Jelka (Jelica), Alenka - ponedeljek, 19. avgusta: Vito (Ljudevit), Boleslav, Tekla - torek, 20.avgusta: Ivana, Zdenko, Baldo (Baldvin) - četrtek, 22. avgusta: Tejko (Timotej), Tejka, Mirč Danes se je avgust prevesil v drugo polovico. Sonce je vzšlo ob 5.02 uri, zašlo ob 19.10 uri. Današnji petek ima dan dolg torej 14 ur in 8 minut. Prihodnjo sredo (21. avgust) sonce vzide 6 minut kasneje, zaide 9 minut prej kot danes in v slabem tednu dni se dan skrajša za cele četrt ure ter traja le še 13 ur in 53 minutk. Sonce je v tem tednu še v znamenju Leva, prestop v Devico je prihodnji petek ob 16.13 uri. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.25 10.45 15.55 16.05 16.10 17.50 17.55 18.00 18.05 18.30 18.30 18.40 19.10 19.20 19.24 19.30 19.50 19.55 20.10 20.15 20.40 20.45 21.10 22.00 22.15 22.20 1.10 Video strani Mozaik, ponovitev Zlatko Krilič: Jajce, lutkovna igrica H. Zelinova-A. Lettrich: Eliza-betin dvor, slovaška nadaljevanka Video strani Video strani EP, Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Evropski turistični kažipot Spored za otroke in mlade Slovenija - Umetnostni vodnik: Dvor pri Polhovem Gradcu Nevarni zaliv, kanadska nanizanka Risanka TV okno EPP TV Dnevnik Vreme Zrcalo tedna EPP Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija EPP Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija Vrtinec, angleška nadaljevanka TV Dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Pri Huxtablovih. ameriška nanizanka Velika sreda, ameriški film Dražljivo, 2. oddaja francoskega erotičnega programa Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Alpski večer Bled '91, ponovitev zadnje oddaje 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Slovenski ljudski plesi: Notranjska, vzhodna Primorska in ljubljansko predmestje 20.30 Koncert kvarteta kitar iz Barcelone, prenos iz Pirana 22.10 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem, izobraževalna oddaja 12.45 Dom brez doma, dokumentarna oddaja za mlade 13.15 Igrani film 14.50 TV koledar 15.00 Informativni program 15.30 Čudežni svet živali, poljudnoznanstvena serija 15.55 Hišni ljubljenci, angleška nanizanka 16.20 Vrtinec, angleška nadaljevanka 17.15 Hrvaška danes 17.55 Jacques Cousteau, dokumentarna oddaja 18.45 Ah, te male razlike, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.05 Pobegli oče, ameriški film 22.50 TV dnevnik 23.20 Slike čase 0.20 TV izbor TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Veliki svetovni odri 21.05 Nostalgija 21.40 Nenadni uspehi, 1. del ameriške humoristične nanizanke 22.05 Poročila 22.25 Hobotnica, serijski film KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Surova pogodba, ameriški barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Grki - potovanje skozi čas 21.40 Mod Squad, ameriška nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Ameriška zgodba, ameriška nanizanka 23.10 športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Jour fixe. Izziv Vzhodne Evrope 10.30 Mama Mia, ponovitev nemške komedije 12.05 Videorazglednice 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Frankie in Jozhnv, ameriški film; Elvis Presley 14.35 Batman 15.00 Fračji Dol 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.00 Čudežni vrt 16.10 Oče Murphv 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ladja zaljubljencev 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Redvving - beg pred črnimi droidi, britanski film 23.10 Šport 23.30 Tatovom ni lahko .. dvajset let pozneje, italijanski film 1.05 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.05 Nekoč 16.10 Storilec je med nami, nemški film 17.30 Srečanje z naravo 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Aids of the Road 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Sla po strahu, dokumentarni film 23.35 Spitting Image, lutkovna serija 0.00 Svobodna kot ptica, francoski film 1.40 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30 23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.00 Literarni nokturno - G. B. Philipson: Henrije-ve sanje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba * SLOVENIJA I SOVA VELIKA SREDA ameriški barvni film; igrajo: Jan Michael Vincent, VVilliam Kart, Garv Busev, Patti DArbanville Leto 1962. Prijatelji Lerov, Jack in Matt se zabavajo na kalifornijski plaži, kjer deskajo in se ukvarjajo z dekleti. Čez tri leta so poklicani na nabor. Dva se izogneta vpoklicu, Jack pa je sprejet in odide v Vietnam. Leta 1968 se vrne iz Vietnama in spet sreča Matta, ki živi z ženo in hčerko in je lastnik podjetja za čiščenje bazenov. Lerov se je medtem preselil v notranjost. Poslednjič se srečajo leta 1974, ko se na veliko sredo spet zberejo na plaži, kjer jih veliki valovi vabijo, naj se še zadnjič pomerijo v deskanju. 1. RADIO znu 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Utrinki s prireditve pod vaško lipo v Hotavljah - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa 6.30 Moji trije sinovi 6.50 Medvedki iz Chicaga 7.15 VValtonovi 8.00 Prijatelji v vesolju, risanka 8.50 Risanke 9.35 Lassie 10.05 Medvedje prihajajo 10.30 Agencija Maxwell 11.25 Šerif Cade 12.15 Vicki 12.35 Barney Miller 13.00 Detektiv s čarovništvom 13.50 Perry Mason 14.45 Risanke, ponovitev 15.45 Nosi breme svojega brata, ameriški film 17.25 Trd, toda prisrčen 18.15 Poročila 18.30 Kapitan Scarlet, ameriški pustolovski film 19.50 Cosbv shovv 20.15 Nekega petka v Las vega-su, nemška kriminalka 22.20 Ulice San Francisca 23.15 Poudarjam zgoraj brez, nemška komedija 1.35 Zasesti prostor za umiranje, angleški film, ponovitev 3.00 Havaji pet nič, ponovitev RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.20 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 16.45 Tvegano 17.10 Cena je vroča 18.00 Vaš nastop 18.45 Poročila 19.15 Benny Hill 19.45 Hulk pred sodiščem, ameriški fantastični film 21.15 Umor v Afriki, nemški film 23.00 Spodaj, zgoraj in počez, ameriški erotični film 0.30 Druga pomlad,*nemški erotični film 1.55 Viski in zaklopki, italijanski film NOVO V KINU RAZGLEDNICE IZ PEKLA (Postcards From the Edge) ameriška drama; režija: Mike Nichols; glavne vloge: Meryl Streep, Shirley MacLaine, Dennis Quaid, Gene Hackman, Richard Drevfuss, Rob Rainer Potem ko zaradi prevelike količine zaužitih tablet komaj uspejo rešiti življenje igralke Suzanne Vale, sprejme vlogo v svojem naslednjem filmu. Pogoj za uspešno dokončan film pa je, da mora v času snemanja Suzanne živeti z človekom, ki bo zanjo odgovoren in bo preprečil podobne incidente. Ta oseba, ki je imela podobne probleme in jih poskušala reševati z alhokolom, je njena mati Doris Mann, ki je tudi sama igralka. Skupno življenje ponovno zbližuje mati in hčer, ki ugotovita, da se do tedaj pravzaprav nista poznali. Film bo na sporedu v letnem kinu Stadion. KINO 16. avgusta CENTER amer. krim. drama DRUGSTORE KAVVBOJ ob 18. in 20. uri LETNI KINO STADION amer. drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 21. uri STORŽIČ amer. trda erotika VZNEMIRLJIVE PRIGODE NICOLE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR premiera amer. ljub. drame DIVJA ORHIDEJA ob 20. uri KOMENDA amer. fant. zgod. film HIGHLANDER II. del ob 20. uri ĆEŠ-NJICA amer. akcij, komedija SANJSKI AVTO ob 20. uri RADOVLJICA amer. vojni film OKORELI SPECIALCI ob 20. uri BLED amer. pustolovski film DARKMAN ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. film MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 18.30 in 20 30 uri ŽELEZNIKI amer. akcijski film SMRTONOSNO POVELJE ob 19. uri IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan Kamen spotike Tik ob naši hiši teče potok. Izvira pod Planico in Križno goro, tako da teče skozi tri vasi. V teh vaseh je vedno več ljudi in tako je tudi potok čedalje bolj onesnažen. Kljub temu, da so v vaseh postavljeni veliki zabojniki za smeti, se v potoku vedno vidijo predmeti, ki sploh ne sodijo vanj. Večkrat pa potok močno .smrdi, saj iz nekaterih hiš ob njem teče gnojevka vanj. Ob takih trenutkih ati od jeze preklinja, saj ne more verjeti, da so ljudje lahko take packe. Atiju je še posebno hudo, ker se je rodil ob tako čistem potoku, da gaje lahko pil. V njem so takrat živeli poleg potočnih postrvi še potočni raki, kakih sto metrov od hiše pa je imela svoj dom tudi vidra. V kratkem času je ljudem %spelo pregnati živali in onesnažiti svoje okolje. Eva Mesec, 4. c r. OS Petra Kavčiča Škofja Loka Neizpolnjena obljuba Na začetku lanskega šolskega leta sem očiju in mamici obljubil, da bom imel prav dobro spričevalo. Vendar že takoj prve ocene niso bile dobre. Začel sem slutiti, da bo obljuba težko izpolnjena. Ni se mi ljubilo učiti -nisem bil nikoli vajen. Nekega dne je šla mami na govorilno uro. Že ko je odhajala, me je bilo strah. Domov je prišla brez besed. Prižgala je plin in si pogrela kosilo. Očka je postajal nestrpen, da o meni sploh ne govorim. Postalo mu je vsega zadosti in je začel spraševati, kako je kaj. Jaz sem se raje umaknil v stranišče, da me ne bi bilo zraven. Zaslišim pogovor, zlasti še očija, ki je povzdignil glas. Potem se je vse pomirilo. Torej grem lahko nazaj. Oči me je okaral in mi rekel, da se bom moral odslej vsak dan po eno uro učiti. No, pa vendar na to nihče ni dolgo mislil, zato se je drugo polletje spet vse ponovilo. Ni mi uspelo obdržati obljube. Mamica je bila žalostna, oči hud, jaz pa razočaran in žalosten. Primož Lipar, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Vitan Mal, slovenski pisatelj O pisatelju Vitanu Malu novinarji premalo pišejo. Morda je za to kriva tudi njegova skromnost in ne samo to, da je na Slovenskem literatura za mlade v ozadju. Spada med plodovite pisatelje, izšlo mu je osemnajst knjig, napisal jih je štiriindvajset, kar pomeni, da nekatere čakajo na izid. Po knjigi Ime mi je Tomaž je bil posnet film Poletje v školjki, po knjigi Teci, teci, kuža moj pa Sreča na vrvici. Tu so še uspešnica Vanda, Baronov mlajši brat, Mali veliki junak, Školjka svetega Sebastijana in druge. Ali si pisatelj, čigar knjige so med mladimi bralci na četrtem mestu, poleg svetovnih (Sreča na vrvici) in na šestem (Roki Rok), ne zasluži več ponatisov? Otroci povprašujejo po knjigarnah, pa so pošle. Morda bo pa tudi tu enkrat začela govoriti poslovnost in bo uspešen mladinski pisatelj lahko normalno živel od svojega dela. , Poleg tega je Vitan Mal med pisatelji na Slovenskem, ki ga največ vabijo v osnovne šole k nastopom za bralno značko in k drugim prireditvam. Rad je med otroki! Ob teh pogovorih spodbuja mlade ustvarjalce, naj pišejo in ne obupajo ob prvih spotikljajih. Meni, da se je bolje ne lotiti takoj Vojne in miru. Po stopničkah! Napisal je tudi "neliterarne" knjige. Tretje oko je priročnik za fotografe začetnike. Pravljica potuje govori o televiziji in radiu. Je še nekaj poučnih: Tod žive Slovenci in Mali veliki junak. Pisatelj Vitan Mal dela že več kot deset let pri radiu Slovenija v Ljubljani, v otroški redakciji. To svoje delo opravlja z velikim veseljem, ima stik z mladimi in starejšimi, ki pišejo za otroke. V svojih knjigah Vitan Mal zna z velikim posluhom prisluhniti vzgibom otroške duše, njihovim stiskam, radostim, nerazumevanju odraslih in povsod je zaznati njegovo veliko ljubezen do otrok. Prav zaradi tega otroci radi berejo njegove knjige, toda po knjigarnah pogosto zaman povprašujejo po njih. Zlata Volarič Moja sestrica Moja sestrica se rada smeji. Zjutraj se gre potepat. Mamica jo krega: O, ti, Ančka, zakaj se greš h Kajžlarju potepat? Ana se kisa. Zvečer hitro zaspi. Jaz rečem: Ana, a že spiš? Ona pa že smrči. Res je smešna. Barbara Golja, 1. r. OŠ Sorica KOLIKO ŠTIRIKOTNIKOV JE NA SLIKI? Prebujanje Spim... Spanje je kot pesem, ki obuja misel na življenje. Zbujam se... Zbujanje je kot dotik, dotik človeštva na dušo. Vstanem iz globokega sna, začne se resničnost. Resničnost, ki sanje konča. Mina Kunstelj, 8. b r. OŠ bratov Žvan Gorje PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 9.15 9.40 10.10 10.35 11.40 12.05 15.50 16.00 17.20 17.50 17.55 18.00 18.05 18.30 18.35 19.05 19.20 19.24 19.30 19.50 19.55 20.10 20.15 20.25 20.30 21.45 22.10 22.25 22.30 V2cDJb Video strani Mozaik, ponovitev Radovedni Taček: Zob Klub klobuk na počitnicah: Živalski vrt James, angleški kratki igrani film Alf, ameriška nanizanka Zgodbe iz školjke Naši pevski zbori: Duhovna glasba od renesanse do danes Video strani Video strani Tatari, italijansko ameriški film Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Spored za otroke in mlade, Z vrha, angleška nanizanka EP, Video strani Postelja, ponovitev angleške dokumentarne oddaje Risanka TV okno EPP TV Dnevnik Vreme Utrip EPP Žrebanje 3x3 EPP Melodije morja in sonca, 1. del Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka TV Dnevnik, šport, vreme EP, Video strani Sova Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka Afriški lev, ameriški film strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.05 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik Beograd 20.15 Filmske uspešnice: Zimski uboj, ameriški film 21.50 Jugoslovansko prvenstvo v tenisu, posnetek iz Maribora 22.35 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.00 Yutel. eksperimentalni progra- l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.20 TV koledar 8.30 Informativni program 9.45 Vesela sobota, spored za otroke 10.45 Informativni program 11.45 Nostalgija, glasbena oddaja 12.30 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 14.15 Sedmi čut 14.25 Narodna glasba 15.00 Informativni program 15.30 Ciklus filmov Nikole Babica 15.50 Nebojša, češki mladinski film 17.10 Informativni program 17.25 Jacques Cousteau, dokumentarna oddaja 18.10 TV razstava 18.20 Mesečev zaliv, angleška nadaljevanka 18.50 Na začetku je bila beseda 18.55 Ewoxi, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Posebna oddaja 21.05 Kako zmoči visoke življenjske stroške, ameriški film 22.45 Ex libris 23.30 TV dnevnik 0.00 Športna poročila 0.05 Fluid, magazin pop kulture 0.50 TV izbor 19.20 Video strani 19.30 TV dnevnik TVS 20.05 Risanka 20.20 Samci, angleška humoristična nanizanka 20.50 Ljubim Shovv 21.55 Seksi moda 22.45 Delo na črno 23.30 Fluid 0.15 Glasbeni maraton KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Rdeče sonce, francosko/italijanski TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Jutri je nedelja 19.40 Čarobna svetilka, otroški program 20.40 Operacija zlati casino, ameriški barvni film 22.15 TV Dnevnik 22.25 Mod Squad 23.15 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravico imamo ljubiti 9.30 Diagnoza 10.15 Odkritja pod vodo, 2. del 12.30 Hello Austria, hello Vienna 11.00 Svet je čudovit, ameriški film 12.25 Popaj 12.30 Hello Avstria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Nedeljski otrok, nemški film 15.10 Raji živali 15.30 V senci sove 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 Oče Murhpy 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Ladja zaljubljencev 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.05 Novo v kinu 22.10 Edgar, čuvaj morale, Mačka 23.10 Detektiv, ameriški film 1.00 Čas v sliki 1.05 Mrtvec je živ, ameriški film 2.50 Čas v sliki 2.55 Ex Libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.55 Nekoč 15.00 Umetnost in nič 16.00 Okoli Tannermoorad 17.00 Štajerci v liki 18.00 Pravico imamo ljubiti 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dva svetova, britanski film 22.05 Čas v sliki 22.10 Šport 22.40 Človek na razpotju 23.40 Srce je adut 0.40 Čas v sliki 0.45 Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA glasba + EP - 9.20 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Mihail J. Lermontov: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba l. RADIOM 16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - obvestila -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 2 ura ZIMA UBIJA ameriški barvni thriller; igrajo: Jeff Bridges, John Huston, Ant-hony Perkins, Sterling Havden Nick Kegan je mlajši brat umorjenega predsednika Združenih držav Amerike, ki povsem slučajno, potem pa čedalje odločneje, razkriva zakulisje atentata. Preiskava ga vodi v bližino najbolj vplivnih ljudi sodobne Amerike, ki so v svojem lovu za denarjem, v zaverovanosti v svojo moč in samozaljubljenosti, izgubili stik z realnostjo. Ža razliko od umorjenega predsednika, Nicka Kegana, politika ne zanima. Življenje, naključje in neznani nasprotniki so ga potegnili v nevarno igro, kajti to je zima, ki ubija. Pri preiskavi mu pomaga njegov oče, eden tistih mogočnežev, ki je tudi v spodnjih hlačah bolj samozavesten kot večina smrtnikov. Mimogrede, prizor, v katerem briljira John Huston, oblečen zgolj v jutranjo haljo in kopalne hlače, je eden najboljših v celem filmu. PRO 7 6.45 Dusty Dustv 7.10 Jimmy Stevvart Shovv 7.35 V gumijastem čolnu skozi deževni gozd, avstralski dokumentarni film 8.35 Papirnati mesec, serija 9.35 Niklaas 9.55 Muppet shovv 10.25 Moj dragi boberček 10.50 Mork in Mindy 11.15 Barney Miller 11.40 Cos-by Shovv 12.05 MASH, ponovitev 12.30 Trojica s štirimi pestmi 13.20 Škrlatno rdeči kapitan, ameriški pustolovski film 14.40 V gumijastem čolnu skozi deževni gozd, avstralski dokumentarni film, ponovitev 15.30 Milijon let pred našim štetjem, angleški pustolovski film 17.10 Angel na zemlji 17.55 Poročila 18.15 Trije moški v čolnu, angleška komedija 19.50 Cosby shovv, ponovitev 20.15 The Mackintosh man, ameriški vohunski film 22.00 Imenitni ščuki na poti v nebesa, italijanski pustolovski film 23.25 Ulice San Francisca, ponovitev 0.25 MASH, serija RTL PLUS 6.00 Chips 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Dragi stric BiH 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Specialisti na poti 12.35 He Man 13.00 Super Mario Brothers 13.25 Želve Ninje 13.50 Street Havvk 14.55 Kats and Dog DIVJA ORHIDEJA premiera ameriške ljubezenske drame; glavne vloge. Mickey Rour-ke, Carre Otis, Jacqueline Bisset Film se začne v Nevv Yorku, kjer sveže diplomirana pravnica Emily (začetnica Carre Otis, ki je dezertirala iz vrst znanih fotomodelov in ki ji napovedujejo še zelo uspešno filmsko kariero) v svoji prvi službi dobi nalogo, da s svojo šefinjo Claudio (Jacqueline Bisset) odpotuje v Rio in tam sklene pomemben posel. Ko pa mora Claudia po opravkih v Buenos Aires, poprosi Emily, naj medtem malce popazi na njenega fanta Jamesa VVheelerja (Mickey Rourke). Emily ji prav z veseljem ustreže, a se kmalu izkaže, da ima VVheeler svojevrsten pogled na spolnost. Emily najprej prisili, da je priča spolnemu odnosu, nato pa mora spati z moškim, ki jo ima za prostitutko. Emily Jamesove muhe potrpežljivo prenaša, medtem se je namreč nepopravljivo zaljubila vanj. Potem se vrne Claudia, posel je sklenjen in Claudia se vrne domov. Emily ostane, prizna Jamesu svojo ljubezen, preživi z njim strastno noč in ga tako spravi na prava (seksualna) pota... KINO 17. avgusta 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna CENTER amer. krim. film MILOSTNO STANJE ob 16.45 in 19. uri, premiera amer. ljub. drame DIVJA ORHIDEJA ob 21.15 uri LETNI KINO STADION premiera amer. vojne drame PRIDI POGLEDAT RAJ ob 21. uri STOR-ŽIČ amer. trda erotika VZNEMERUIVE PRIGODE NICOLE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR premiera amer. drame RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 19. uri, amer. trda erotika RAZVNETA ob 21. uri DUPLICA premiera amer. zgod. fant. filma HIGHLANDER II. del ob 19. in 21. uri RADOVLJICA amer. vohunski film ŽIVI PAKET ob 20. uri BLED amer. akcij, film ODPADNIKI ob 20. uri BOHINJ amer. akcijski film OREL SMRTI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer akcijski film SMRTONOSNO POVELJE ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. t. erotika SLADKORĆEK ob 20. uri SLOVENIJA 1 17.05 HRIBI JEZE angleški črno-beli film; igrajo: Robert Mitchum, Gia Scala, Eli-zabeth Mueller, Stanlev Baker Leta 1940 je predstavnik zavezniške brezbrižnosti ameriški vojni dopisnik, ki se v spletu okoliščin znajde sredi kolaboracionalisti-čne intrige, postane njena žrtev in najde zaščito v hribovski vasici, kjer se že nagibajo k odporni-štvu, ki se poraja ob okupaciji v Grčiji. Do sedaj brezbrižen Američan, ki ga skrbi le za lastno kožo, se mora opredeliti. Medtem ko za njegove rane skrbi privlačno grško dekle, se njegov odnos začenja spreminjati, kot tudi narašča njegova zavezanost grškemu odporu. Dokončno se mora opredeliti, ko izvedejo Nemci ob podpori grških kolaboracioni-stov represalije nad grškim civilnim prebivalstvom. Američan je na begu, toda čeprav sam ogrožen, bo pomagal, da se bosta grška otroka skupaj z njim umaknila iz ogroženega mesta z barko na varno. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Video strani 9.30 Otroška matineja 9.30 Živ žav 10.20 Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke 10.50 V znamenju zvezd: Strelec, nemška dokumentarna nanizanka 11.20 Domači ansambli: Ansambel Marela 11.50 Slovenije - umetnostni vodnik: Dvor pri Polhovem Gradcu 12.00 Gornja Radgona. Kmetijski sejem, prenos 13.00 Video strani 14.20 Video strani 14.30 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Hribi jeze, angleški film (čb) 18.45 EP, Video strani 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.54 EPP 20.00 A. Marodic: Mali oglasi - Samomorilci so med nami, TV nanizanka 20.50 EPP 20.55 Zdravo 22.15 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 EP video strani 22.35 Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Mostar: Skoki z mostu, prenos 17.45 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Svet narave: Sladka voda, grenko morje, angleška poljudnoznanstvena serija 20.50 Ciklus filmov Jirija Menzla: Na samem ob gozdu, češki film 22.20 Jugoslovansko prvenstvo v tenisu, posnetek iz Maribora 23.05 Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVATSKA 8.20 TV koledar 8.30 Informativni program 9.45 Dobro jutro, poletje, nedeljsko dopoldne za otroke 10.45 Poročila 10.55 Čarovnije Davida Copperfielda 11.10 Glasbena oddaja 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Kapitan James Cook, angle- ško-nemška nadaljevanka 13.50 Zdravila, izobraževalna oddaja 14.25 Poročila 14.30 Obzorje, nedeljsko popoldne 16.45 Veni, vidi 16.50 Poročila 17.00 Zadnji lov, ameriški film 18.45 Snoopv, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.05 Kako si zamišljate Hrvaško 21.35 TV dnevnik 22.05 Temni angel, angleška nadaljevanka 23.10 Nixon, angleška dokumentarna oddaja 0.05 Športna poročila 0.15 TV izbor GLAS TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Dragi John 20.55 Poreč: Košarka Alpe Adria, finale: Cibona - Benetton, prenos 22.30 Policistui 23.20 Zvezdne steze, ameriška nanizanka 0.05 Magija, ameriška nanizanka KANALA 20.00 Dan delfina, ameriški barvni film 22.00 Rop, angleški barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka 20.30 Ločitev po ameriško, ameriški barvni film 22.15 TV dnevnik 22.25 Mod Squad 23.15 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Dvignite zaveso, ameriški glasbeni film , 10.55 Nekoč 11.00 Teleskop 11.45 Znanost 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravico imamo ljubiti 13.35 Tisoč klovnov, ameriški film 15.30 The Real Ghostbusters, risanka 15.55 Lutkovna igrica 16.15 Kraljestvo miru 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-LARGE 18.30 Ladja zaljubljencev 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Iščemo ministra, komedija 22.05 Novo v kinu 22.15 Vizije 22.20 Papež na Madžarskem 23.05 Cardillac, opera 0.35 Čas vs liki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Kulturni zajtrk 10.15 Univerzum 11.00 Mozartov koledar 11.05 Skladbe leta 1784 12.20 Computeranimation 12.25 Iskanje popolnosti 12.55 Nekoč 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Ozri se po deželi 15.00 Športno popoldne 16.30 Odprava Atlantida 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Mačka, nemški film 22.10 Čas v sliki 22.15 &pTBti2BL2aadoled II, ameriško- kanadski film 23.50 MacGvvver, Stara prijateljstva 0.35 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Edvard M. Forster: Skala -23.15-04.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah - 10.00 - Športne novice -11.00 - Novice in dogodki - 11.30 - Obvestila in mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 -Čestitke in pozdravi - 13.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otro ke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor 16.00 - Če stitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 6.20 Dustv Dustv 6.45 Jimmv Stevvart Shovv 7.10 V carstvu divjih živali 7.55 Papirnati mesec 8.20 Muppet shovv Kmalu fiat micro 8.50 Prijatelji v vesolju, ameriška risana nanizanka 9.35 Pustolovščine s Sindbadom 10.00 Godzila, japonska grozljivka, ponovitev 11.30 Cosbv shovv 11.55 MASH 12.20 Angel na zemlji 13.10 V carstvu divjih živali, ponovitev 14.00 Cirkuški potepuhi, avstrijska komedija 15.20 Domovina pod vročim soncem, nemški film 17.55 Zadnji čas, ameriški glasbeni film 19.45 Cosby shovv 20.15 Frantic, franvoska kriminalka 22.20 Ulice San Francisca 23.15 Myra Breckinridge, ameriška komedija 2.15 Zadnji čas, ameriški glasbeni film, ponovitev Fiat micro, ki bo nasledil že skoraj legendarnega 126 in 126 BIS, je povsem pripravljen za serijsko proizvodnjo, ki naj bi stekla konec julija v poljski tovarni FSM. Letno naj bi naredili okoli 160.000 avtomobilov, od tega kar 100.000 za izvoz v zahodno Evropo. V kratkem naj bi italijanski Fiat prevzel tudi tovarno FSO, kjer bodo po opustitvi proizvodnje fiata 125 p in poloneza, začeli z izdelavo tempre ali podobnega avtomobila. KINO_18. avgusta CENTER amer. krim. film MILOSTNO STANJE ob 16.45 in 19. uri. premiera amer. vojne drame PRIDI POGLEDAT RAJ ob 21 45 uri LETNI KINO STADION amer ljubez. drama DIVJA ORHIDEJA ob 21 uri STORŽIČ hongkon. karate film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 18. uri, amer. trda erotika VZNEMIRLJIVE PRIGODE NICOLE ob 20. uri ŽELEZAR amer drama RAZGLEDNICE IZ PEKLA ob 19. in 21 uri DUPLICA amer. fant. zgod film HIGHLANDER II. del ob 19. in 21. uri RADOVLJICA amer vojni film OKORELI SPECIALCI ob 18. uri, amer. vvestern PLEŠE Z VOLKOVI ob 20. uri BLED amer. akcijski film OREL SMRTI ob 18. uri, amer. pustolovski film DARKMAN ob 20. uri BOHINJ amer. akcijski film ODPADNIKI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcijski film SMRTONOSNO POVELJE ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. kriminalni film MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 19. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.25 9.40 10.10 15.05 15.15 16.34 16.35 17.50 17.55 18.00 18.05 18.05 18.20 18.35 18.35 18.45 18.55 19.10 19.20 19.24 19.30 19.50 19.54 20.00 21.10 21.15 21.50 22.05 22.10 23.20 Video strani Mozaik, ponovitev Igrajmo se gledališče TV mernik Mladinski pevski festival Celje '89: Mladinski pevski zbor Mik- keli, Finska Video strani Video strani Zdravo, ponovitev , EP, Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev Utrip Zrcalo tedna Spored za otroke in mlade Novosti založb Radovedni Taček: Klešče Motorist v prometu (Tomos za varno vožnjo) Risanka TVokno EPP TV dnevnik Vreme EPP No, pa hvala lepa!, nemška drama EPP Iluzije, plesna pesnitev TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri-ja a 20.00 Regionalni program TV Slovenija, Studio Ljubljana 21.00 Po sledeh napredka 21.25 Rezervirano za šanson: Arsen Dedič 22.00 Yutel, Eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 8.50 12.15 12.45 13.15 14.50 15.00 15.30 16.25 17.15 17.55 18.45 19.15 19.30 20.05 21.05 22.15 22.45 0.00 TV Koledar Informativni program Renesančno slikarstvo na Hrvaškem, izobraževalna oddaja Zlata nit, otroška serija Skrivna oboževalka, ameriški film TV koledar Informativni program Nixon, ponovitev zadnjega dela angleške dokumentarne oddaje Delo na črno, ameriška nanizanka Hrvaška danes Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta, zadnji del poljudnoznanstvene oddaje Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik Hrvaška v svetu Zgodbi iz Pariza, češka drama TV Dnevnik Kinoteka Hollvvvooda: Nenadoma, ameriški film TV izbor TV HRVATSKA 2 20.05 Risanka 20.20 Prvaki razreda 20.45 Vrtinec, angleško-nizozemska nadaljevanka 21.35 Temna plat pravice 22.25 Glasbeni vsakdan l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Umor po naročilu, angleško-kanadski film TV KOPER 17.30 18.30 18.50 19.00 19.30 20.10 20.30 21.00 21.30 22.00 22.10 23.10 Športne oddaje Risanke Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Stanio in Olio Superpass, glasbena oddaja Dokumentarna oddaja Glasbena oddaja Dokumentarna oddaja TV dnevnik Mod Squad Športna rubrika TV AVSTRIJA 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Slika Avstrije 10.00 Tednik 10.30 Frankie in Johnnv, ponovitev ameriškega filma 11.55 Video razglednice: Sejšeli 13.00 Čas v sliki 13.10 Gospodar sedmih morij, ameriški film 14.55 Popaj 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.00 čarobni vrt, risanka 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ladja zaljubljencev 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.15 Ljubezenski tokovi, ameriški film . 0.30 The Chris Barber Jazz 81 Blues Band 1.15 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 1920 Video strani 19.30 Dnevnik, TV Sarajevo 8.30 Vremenska panorama 10.00 Papež na Madžarskem 11.55 Nekoč 15.00 Šport SP v veslanju 17.00 Sedem čudes tehnike 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Drops, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas 22.00 Čas v sliki 22.30 Žalostna revolucija 23.15 Sporna vprašanja 0.15 Hello Avstria, Hello Vienna 0.45 Poročila 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti -15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Tone Rode: Zenice - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO žmi 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program - 18.00 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni pre nos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa* PRO 7 6.15 Moji trije sinovi 6.35 Medvedki iz Chicaga 6.55 Agencija Maxwell 7.45 Šerif Cade 9.00 Pustolovščine s Sind-badom 9.25 Richmond Hill 10.15 Čarovnik 11.10 Šefif Cade, ponovitev 12.00 Grk osvaja Chicago 12.25 Cos-by shovv 12.45 Trd, toda prisrčen 13.40 Trije moški v čolnu, angleška komedija, ponovitev 15.15 Prijatelj v vesolju 16.10 Mladenič z druge zvezde 17.05 Vicki 17.45 Ulice San Fran-cisca 18.30 Risanke 20.15 Šest pištol lovi profesorja Z, nemška kriminalka 21.45 Sedem mrtvih v očeh mačke, nemška kriminalka 23.20 Starsky in SLOVENIJA 1 ura NO, PA HVALA LEPA nemška barvna drama; igrajo: Brigitte Krause, Helga Goring, Stetan Martin, Karin Duvel To je lahkotna nemška komedija o dekletu in fantu, ki se na posrečen način spoznata in se končno tudi vzameta. Malo naivna, nekoliko skonstruirana, a precej zabavna zgodba, v kateri ne manjka srečnih naključij: pomembno vlogo igrajo v njej tudi rože, predvsem pa mlada ljubezen; zanjo pa ni nujno, da je zmeraj slepa. Ob vseh drugih v igri s presenetljivimi rezultati ima pomembno vlogo tudi dedek, najvažnejši pa je seveda mladi par, ki ob koncu zaplava v srečni pristan. Hutch 020 The Mackintosh Man, ameriška srhljivka, ponovitev 1.55 Avtostopar RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Razne mladinske oddaje 11.00 Shovv trgovina 11.25 Divja vrtnica 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Cena je vroča 18.00 Vaš nastop. Al Mudy, nadaljevanka 18.45 Poročila 19.25 Ekipa A 20.15 Šef 21.10 Mladi junaki, britanski glasbeni film 22.45 10 pred 11. 23.30 Playboy Late Night 0.30 Plaša, francoski film SCREENSPORT 8.00 Mednarodni moto šport 9.00 Su-per kolesarji 10.00 Speedway 11.00 Dirke starih avtomobilov 12.00 Ameriški profesionalni boks 13.30 Francoske konjske dirke 14.00 Evropksi rally 15.00 Nemški moto šport 16.00 Frisbi 17.00 Surfanje 17.30 Svet športa 18.00 VVrestling 19.00 GO - nizozemski moto šport 20.00 Bovvling 21.00 Boks 22.30 Splavarjenje 23.00 Golf 24.00 Formula ena - reportaža VN Madžarske 1.00 Dirke motornih čolnov SREDNJA TEKSTILNA.OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ .P.O. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje za šolsko leto 1991/92 naslednja dela in naloqe: POUČEVA- oN,JE STROKOVNO-TEORETIČMH PREDMETOV V TEKSTILNI USMERITVI za nedoločen čas POUČEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas (od 1. 9. 1991 do 25. 3. 1992 POUČEVANJE MATEMATIKE za določen čas (1 šolsko leto). Nastop dela 1.9. 1991. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh. KINO 19. avgusta CENTER amer. vojna drama PRIDI POGLEDAT RAJ ob 18. in 20.15 uri LETNI KINO STADION amer. ljub drama DIVJA ORHIDEJA ob 21. uri RADOVLJICA amer. vohunski film ŽIVI PAKET ob 20. uri BLED amer we-stern PLEŠE Z VOLKOVI ob 20. uri — < > < H W 80 < - —i z UJ O O < rr I- co ZA DOM IN DRUŽINO PIŠE: Danica Dolenc DOMAČI ZDRAVNIK TA MESEC NA VRTU Rman cvete Pravijo, da le redkokatere zdravilne rastline razen kamilice združujejo v sebi toliko učinkovitih zdravilnih moči kakor rman. Njegova zdravilnost je posebno ugodna pri različnih črevesnih in želodčnih boleznih, bodisi za odpravo neješčnosti, napenjanja, črevesnih in želodčnih krčev ali za zdravljenje vnetij, tako vnetja debelega črevesa kot vnetja želodčne sluznice. Rmanov čaj stopnjuje delovanje črevesnih žlez, odpravlja vretje v črevesju, zaprtje, zastoj vode, motnje v jetrih in tudi žolčne krče. Posebno redno uživanje svežega rmanovega soka zmanjšuje ali celo odpravlja bolečine, ki izvirajo iz okvare srčne mišice ali angine pekto-ris. Ker rman izboljšuje in čisti kri, pripomore s tem tudi, da se hitro zmanjšajo vse težave protinskega in revmatičnega značaja. Izboljšana sestava krvi ima nenazadnje tudi velik vpliv pri zatiranju sladkorne bolezni, zlasti v začetnem stadiju. Rman pomaga tudi pri vseh notranjih krvavitvah, pri krvavem izmečku, zlati žili, krvavitvah iz danke, nosu in ledvic. Tudi premajhne ali premočne krvavitve pri mesečnem perilu se urede. Pri belem toku se doseže dober uspeh z rmanom, bodisi da ga pijemo v obliki čaja ali pa uporabljamo v obliki mlačnega preliva za izpiranje. Rmanov ženski čaj: 100 g rmana, 75 g kamiličnega cvetja, 25 g kolmeževih korenin, 50 g regratovih korenin. 2 polni čajni žlički te čajne mešanice za 2 skodelici vode v prelivu; pijemo ga čez dan po požirkih, toplega ali mlačnega, neoslajenega. Rmanov čaj za sečne organe: 100 g rmana, 30 g arnikovega cvetja. I polna čajna žlička za skodelico vode v prelivu. Čaj je treba popiti 1 uro pred spanjem, po požirkih, neoslajenega. Pa še to: Rman nabiramo od konca junija do konca avgusta in sicer rastlino v cvetju. Rastline porežemo, cvete in liste osmukamo; uporabimo lahko tudi zgornje nežne dele pecljev. Nabiramo tudi samo cvetove. Sušimo le v senci! POSKUSIMO ŠE ME Kumarična solata s koprom 1 zeleno kumaro (približno 600 g) olupimo ali dobro operemo, ji odrežemo konce, nato pa jo narežemo na tanke rezine ali naribamo. Preliv za solato 1 čebulo olupimo, narežemo na kocke, zmešamo z 1 kozarčkom jogurta, 1 žlico pehtranovega kisa, 1 žličko "Madžarske gorčice", začinimo s soljo in poprom, primešamo 4 do 5 žlic sesekljanega kopra, prelijemo po narezanih kumarah in premešamo. Preden solato ponudimo, jo pustimo 10 do 15 minut stati in jo po okusu dodatno začinimo s soljo in poprom. Presna jabolka 2 srednje veliki jabolki operemo, osušimo, ju narežemo najprej na četrtine, jima odstranimo peščišče, nato pa ju narežemo na majhne koščke in zmešamo z 1 kozarčkom jogurta in 1 žlico sladkorja. Nato primešamo 6 zvrhanih žlic ovsenih kosmičev. Za spremembo lahko narezanim jabolkom dodamo zdrobljena orehova jedrca, rozine ali malo mletega cimeta. PRAV JE, DA VEMO Orehovo listje preganja molje Če hočemo naše omare zaščititi pred molji in drugimi malimi živalicami, ki se rade zadržujejo v njih, si pomagajmo z orehovim listjem. Naberemo svežega, ga damo v najlonsko nogavico in položimo v omaro. Tudi ko bo že čisto suh, bo učinkovito preganjal molje. Podoben učinek ima tudi lavendel ali sivka, za prijeten duh iz omare pa nekatere gospodinje uporabljajo posušeno dišečo perlo, povezano v šopek. Kaj bomo sadili jeseni Vse odcvetele dele rastlin moramo redno odstranjevati tudi ta mesec. Sicer pa začnimo počasi razmišljati, kaj in kako bomo sadili jeseni: vedeti je treba, kam s čebulnicami, vednozelenimi listavci (rododendroni in podobno) in iglavci, morda je treba urediti novo trato in še marsikaj. Večino stvari bomo pravzapav delali šele prihodnji mesec, že zdaj pa moramo nanje misliti, da nas ne bo delo prehitelo. Čas je, da preudarimo tudi, katere trajnice niso na pravem mestu, ker se, na primer, v barvi ne ujemajo s sosednimi rastlinami ali pa rastejo preveč na gosto ali prered-ko, lahko pa tudi velikost rastlin ni v skladu z okolico. Najbolje je, da si vse te stvari zapišemo med letom v poseben zvezek. Če smo na to pozabili, zdaj pohitimo in nadoknadimo, kar se še da! Spomladi ali pa jeseni, ko začnemo saditi, je namreč že večina tega odšlo v pozabo, če ni zapisano. Sadja ne trgajmo na silo Pravi čas za obiranje sadja spoznamo po tem, da plod z lahkoto odtrgamo, če ga nekoliko zavrtimo okrog peclja ali pecelj rahlo pritisnemo. Na silo ne smemo obirati, saj s tem poškodujemo tudi rodni les, ki je neobhodno potreben za prihodnje leto. Plodovi, ki so bolj na soncu, so zreli prej, druge pa mirno pustimo še nekaj dni, da dozore. Pečkato sadje obiramo s pecljem. Srednje pozne in pozne sorte pečkatega sadja ponavadi obiramo prezgodaj. Tako sadje se drži slabo in tudi okus trpi. Pri tem sadju je najboljši znak zrelosti, da ga zlahka odtrgamo. Razredčimo kosmulje, ribez, maline, sadimo jagode Zdaj je čas, da razredčimo in pomladimo grme kosmulj in ribeza; to je delo, ki pa ga lahko preložimo tudi na zimski čas. Maline oberemo, za njihov dober razvoj pa poskrbimo tudi z rezjo. Izrojene poganjke odstranimo takoj, ko jih oberemo. Često zelo dolge stranske poganjke skrajšamo na 2 do 4 očesa; iz njih poženejo prihodnje leto poganjki, ki cveto in plode. Vsaki rastlini pustimo samo 4 do 5 poganjkov, sicer se grm razvije v prehudo goščavo. Če je potrebno obrezati orehe (pregosta krošnja), je zdaj pravi čas. Spomladi orehov ne obrezujemo, ker je pritisk sokov premočan in rastline rade "izkrvavijo". Prvi dve tretjini avgusta sta primeren čas za sajenje jagod. Sadike jagod jemljemo od zdravih enoletnih rastlin, ki so v tekočem letu dobro rodile. MODA Poudarjene oblike Tudi jesen bo modno zanimiva. Ponujajo se spet oprijeti modeli, ki bodo poudarili postavo. Morda se boste ogreli za dolgo ozko jakno s stoječim ovratnikom in kratko nagubano krilce, ki bo komajda kukalo izpod jakne. Jakna naj bo enobarvna - v našem primeru je tirkizno zelena - krilce pa naj bo pisano, vsekakor pa naj se osnovna barva jakne najde tudi na njem. Elegantne bodo spet preproste oprijete obleke, ki bodo z dolgimi šivi čez prsi in boke prav tako poudarile postavo. Kratka naj bo in naj ima "V" izrez. Naš model je v sivo-modri barvi. Pa tudi nasprotje je moderno: dolgo široko nagubano krilo, ki ga v pasu stiska široka nabrana elastika; spodaj pa bodo vitka dekleta nosila tesno oprijet elastični kombinezon z dolgimi rokavi (in nogavicami) vred. Naravne znamenitosti - skriti kotički narave Korita Mostnice Ena izmed manj znanih naravnih znamenitosti Triglavskega narodnega parka so Korita reke Mostnice, katerim domačini pravijo tudi Bohinjski vintgar in zatrjujejo, da je mnogo lepši od svojega opevanega blejskega soimenjaka. Bohinj, avgust - Zaradi tektonskega vgrezovanja Bohinjske kotline je močan padec Mostnice omogočil razmeroma hiter nastanek ozke in globoke sosteske - korit Mostnice. Ta so z manjšimi prekinitvami dolga približno dva kilometra, globoka do 20 metrov, na najtežjih mestih pa komaj meter široka. Poleg korit samih so za ljubitelje narave zanimivi' erozijski lonci, mlini, slapiči, slapovi na stranskih pritokih in prevotlje-ne kotliće. Obisk Bohinjskega vintgarja je enkratno doživetje, še posebno takrat, koje vreme radovednežem tako naklonjeno kot je bilo meni preteklo soboto. Mostnico z vsemi njenimi lepotami si lahko ogledaš s kolesa, seveda gorskega, sicer ne gre (še tega največkrat le "porivaš" in "tovoriš" preko korenin in manjših skal) ali pa se napotiš po označeni in varovani poti peš. Prva možnost je v začetku nekoliko težja, zato pa v nadaljevanju, ob spustu, nudi toliko večje užitke. Obiskovalcev je bilo kar nekaj, kljub precejšnji vročini, toda hlad in lepote Mostnice so nas tako osvežile, da gotovo nihče ni obžaloval ogleda prelestnih lepot reke Mostnice. # besedilo in foto: Mojca Peternelj MIHAJLO ŠVABIĆ JE UKINIL VLAK Iz novejše jugoslovanske zgodovine ime Mihajlo Švabič ni neznano. Veliko njegovih izjav smo že imeli priliko slišati, na »ustju« pri Beogradu je v mitingaških govorih klatil takšen nacionalizem Srbov ter sovraštvo do Slovencev, da so bili švab-ski vojaki pred slabimi petdesetimi leti Slovencem pravcati balzam v primerjavi z M. Švabičem Najnovejši prispevek v zgodovini nove Jogoslavije je Mihajlo naredil s pismom Republiškemu odboru ZZB NOV SLove-nije, v katerega se mu je zapisalo: »Ozirajoč se na trenutno situacijo, ki je nastala zaradi napada enot Teritorialne obrambe Slovenije na enote JLA, ki so po ukazu zveznih organov opravljale po ustavnih določilih predpisane naloge in je v bojih padlo tudi več deset mladih vojakov iz tistih krajev Srbije, iz katerih naj bi bil sestavljen »Vlak prijateljstva«, smo ocenili, da za organizacijo te prireditve ni nikakršnih možnosti« Herr Švabič je s tem zaprl še eno stran v novejši jugoslovanski zgodovini ter zapečatil usodo ene od akcij za bratstvo in enotnost. Ko so to slovenski borci zgolj predlagali, so bili preko Švabiča obsojeni na nesramne izdajalce, rušitelje SFRJ itd. - kadar pa zraste črtanje Vlaka prijateljstva na Mihajlovem zelniku, se temu reče domoljubje, če se še komu porajajo dvomi ob samostojnosti Slovenije... Enkraten program za turistični izlet! Agencija »VEČNA LOVIŠČA« Vam ponuja v dvodnevno turo PLIWICKAJEm-KpO Program potovanja: 1. dan: - odhod ob 6. uri (ko Martičevci spijo) iz hotela Jezero naš napotek: do Plitvičkih jezer je najenostavneje priti z oklopnim transporterjem ali tankom - obisk turističnih znamenitosti Knina (barikade, minski kraterji, mestna mrtvašnica z novimi žrtvami, itd.) - zvečer okrog 19. ure prihod v Kijevo, večerja (odpade) - prenočevanje v hotelu, pardon: v policijski postaji MUP 2. dan - zajtrk (odpade, ker ni hrane) - odhod ob 9. uri proti Plitvičkim jezerom - vmes: postanek v Obrovcu (možnost športne rekreacije v streljanju na žive cilje, vožnja s tankom, postavljanje barikad, tek čez ovire v zaklonišče, nagradno tekmovanje v nameščanju plinske maske) - kosilo v Kninu (odpade, ker je vojska porabila vse rezerve hrane) - prosto popoldne za tovariško srečanje s cestnimi razbojniki - okrog 21. ure: povratek v Hotel Jezero ali direktna dostava v najbližjo mrliško vežico Posebna ponudba: Turistična znamenitost Plitvic ter Knina so izvirni turistični spominki, zlasti: kalašnikov, maskirna obleka, nož za klanje, skalpi vseh vrst. Ugodnosti: dodatni popusti za Slovence s prikazovanjem videokasete »Slovenci na barikadah« ter branje odlomkov iz knjig o vojni v Sloveniji POŠTNINA NA RAČUN UPOKOJENCEV Le brez panike - v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Srbije (vam je odleglo?) so sklenili, da bodo morali upokojenci v Srbiji od 1. oktobra letos dalje sami plačevati poštnino za nakazane pokojnine. Poštnina, ki znaša dva odstotka od pokojnine, je doslej bremenila srbski SPIZ in s tem, ko bo strošek poštne dostave pokojnine SPIZ v Srbiji prevalil na pleča upokojencev, bo prihranil 200 milijonov din. V Sloveniji takega ukrepa (še) ni. Upokojenci ste doživeli le vljudno pisemce slovenskega SPIZ, da zaradi znižanja stroškov prenesete izplačevanje pokojnine na tekoči račun ali hranilno knjižico, kar vam bo omogočilo več združevanja v ban-, čnih vrstah. O tem, da bi poštno provizijo morali plačevati upokojenci, pa v okviru upokojenskih restriktivnih ukrepov še ni bilo slišati. Ampak - Slovenija tako zelo rada povzame zglede z juga Jugoslavije. Še celo minister Igor Umek je v skupščini dejal, da nam gre v Sloveniji kar dobro v primerjavi z južnimi republikami... W Cl, < - O i—i C/3 Z tu S o o z < rr F en cd Spoznajmo Gorenjsko Gradovi v Preddvoru skozi zgodovino Preddvor, avgusta - Pred kratkim je v samozaložbi izšla knjižica Helene Križaj, učiteljice zgodovine in geografije ter mentorice za turistični podmladek na preddvorski osnovni šoli "Gradovi v Preddvoru skozi zgodovino". Podrobno je obdelala vse štiri preddvorske gradove, namenila pa jo je predvsem ljudem iz neposredne okolice, da bi bolje poznali zgodovino svojega kraja, vsem, ki radi zahajajo v ta prelepi kotiček slovenske zemlje pod Storžičem in ne nazadnje tudi turističnim delavcem. Od nekdaj si je Helena Križaj, doma iz Milj v okolici Preddvora, želela, da bi napisala nekaj o gradovih, v katerih neposredni bližini živi. Najprej se jih je lotila v diplomski nalogi na Filozofski fakulteti pri prof. dr. Janezu Peršiču, zdaj pa je to nalogo še malce dopolnila, jo "prevedla" v prijetno, zanimivo branje za staro in mlado. Vse štiri gradove je obdelala; Novi ali Pusti grad, ki je že ves v razvalinah, grad Turn, kjer je danes dom ostarelih, grad H rib,'ki je danes v ponos preddvorskemu gostinstvu in grad ob cerkvi sredi Preddvora, v katerem je danes Vzgojno varstveni zavod za osnovnošolsko mladino. Na splošno je opisala zgodovinsko dobo, v kateri so gradovi nastajali, to je od 12. do 16. stoletja. Podatke o njih je iskala v arhivih Republike Slovenije, po Koroškem, v Vetrinju, doma. Bajke in legende, ki še žive med ljudmi, soji pomagali zbrati preddvorski otroci; tudi preddvorski gradovi so imeli svojo zakleto kraljično, podzemne rove, skrivne zaklade... tografijami in skico gradov v Preddvoru. Dobite jo po vseh kranjskih knjigarnah, v pred-dvorskih gostiščih, pri Turističnem društvu v Preddvoru in še kje. Dokaj veliko in hvale- žno de\o je s V.nj'mco opra\\\a Helena Križaj; je droben kamenček v mozaiku naše domače zgodovine, ki naj bi ne manjkala v nobeni gorenjski domači knjižnici. • D. Dolenc Dinar za kosilo Helena Križaj V knjižici oživi spomin na Josipino Turnograjsko, prvo znano slovensko pesnico, njeno prijateljico Primčevo Julijo, izvemo pa tudi, kako je nastal drevored mladoporočencev, kako so preddvorski gradovi prehajali iz rok v roke, kakšne dajatve so morali dajati gospodi preddvorski kmetje in druge zanimivosti. Knjižica je opremljena s številnimi barvnimi fo- Srednja vas, 10. avgusta - Ko se je dvainsedemdeset-letna Ivanka Berguš iz Pšate pri Cerkljah na srečanju invalidov Kranja pred 14 dnevi javila kot udeleženka z najnižjo pokojnino, prav gotovo ni vedela, da jo čaka prijetno presenečenje. Marjan Murko je ugotovil, da ji ob vseh izdatkih, ki jih ima, od mesečne pokojnine 2400 din na koncu ostane le še en sam dinar, zato jo je v imenu društva invalidov povabil na kosilo v gostilno Pri Jančetu v Srednji vasi pri Šenčurju. Gospa Ivanka pravi, da je bila kosila zelo vesela, saj si ga sama ne bi mogla privoščiti, kljub temu, da vse leto veze in prodaja lične prtičke.Povedala je, da je kljub letom in bolezni še vedno dobra plesalka ter da se bo tudi v prihodnje udeležila vseh izletov in srečanj, ki jih pripravlja društvo. • M. A. ANKETA Srečni nagrajenec je... To nedeljo bomo v večernem programu izžrebali pet srečnežev, ki so oddali kuponček na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa. Vse nagrade so zelo privlačne, še posebej pa prva - hiša Jelovica. Malce smo se poigrali z domišljijo obiskovalcev Gorenjskega sejma in jih povprašali kaj bi storili, če bi dobili Glasovo hišo. ANGELA KLEMENČIČ Doma imamo že majhno hišo, vendar bi kljub temu postavila tudi to. Nekaj zemlje imamo zato nam ne bi bilo treba kupovati parcele. V hiši bi živel sin z družino. Vseh pet nagrad je zelo lepih, a si vseeno_ najbolj želim hišo. Čisto drugače je, če si na svojem. ALOJZ GLAVIČ Zaradi situacije v kateri smo, bi hišo kar prodal. Z denarjem, ki bi ga dobil zanjo pa bi si z ženo lahko privoščila vsaj enkrat v življenju lepe nepozabne počitnice. Najverjetneje bi bilo to nekje v tujini, naprimer v Franciji. Ostali denar bi vezal na banki. KOKALJ VTDA Hišo bi najverjetneje prodala. Če bi hotela hišo postaviti, bi imela preveč stroškov. Treba bi bilo kupiti zemljo, hišo postaviti... Hiše pravzaprav sploh ne potrebujemo, prav tako vikenda ne. Kuponček sem oddala. Prav bi prišla vsaka nagrada. FRANC BAJŽELJ Nagrade so res lepe. Hiša, spalnica, zlato... Če bi dobil hišo, bi jo sigurno obdržal. Kupil bi parcelo, hišo postavil. Oddal sem kar šest kupončkov, morda bom pa le imel srečo, saj sem že 45 let naročnik Glasa. Zadovoljen bi bil s katerokoli nagrado. URBAS MARJETA Da bi zadela hišo? Ja saj to bi bilo super! Takoj bi kupila parcelo nekje na Gorenjskem. Potem pa bi zame in za mojo družino postavila hišo. Z možem tako ali tako planirava, da bova kupila hišo. Če bi jo pa kar zadela, bi bilo še toliko bolje. • R. P., foto: Gorazd Šinik SLOVENIJA 1 V SENCI SMRTI ameriška barvna nadaljevanka; igrajo Mchael Biehn, Madolvn Smith, Cloris Leachman, Cliff de Young Nadaljevanka je nastala po resničnih dogodkih in po romanu W. R. Stevensa; prikazuje nesmiselno zvezo in njene posledice med nedolžno gospodinjo in neprištevnim mladim zdravnikom. Katherine Livanos živi s sinom pri starših v predmestju Albuqu-erqueja. Začne se spogledovati s Charlesom Ravnorom, študentom medicine, ki je najel pri njeni družini garažo. Ko začne Charles Katherino snubiti, to ni všeč njeni materi Charlotti, ki hoče ostati edina Charlesova ljubezen. Ko dobi zaposlitev v bolnišnici v St. Petersburgu, Charles predlaga Katherini poroko. Charlotte ni prepričana v njuno srečo. Že v poročni noči Charlesovo nasilno obnašanje vznemiri Katherine. Še bolj čudno je, ko jo prisili, da odide sama na »medeni mesec«, da bi lahko nemudoma začel z delom v bolnišnici. Ne dovoli ji zaposlitve, da bi se lahko posvečala le njemu. V službi napreduje, doma pa drži s svojim obnašanjem ženo v strahu. Ko Katherine z veseljem pove, da je noseča, Charles reagira na čuden način in trpinči svojo ženo. Po otrokovem rojstvu Katherine -kljub prijateljičinim nasvetom -poskuša ostati pri možu, vendar ga končno le zapusti. Charles snuje načrt, da bi jo umoril. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 10.05 Video strani 16.25 Video strani 16.35 EP, Video strani 16.40 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade Jure Kislinger: Izlet, mladinska igra SNG Maribor 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 V senci smrti, ameriška nadaljevanka 20.50 EPP 20.55 Slovenija - umetnostni vodnik: Tunjice 21.05 Mednarodne rockovske nagrade '90, 2. del 21.40 EP, Video strani 21.45 TV Dnevnik, vreme 22.00 Sova Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka Resna glasba 23.20 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.55 Atene: EP v plavanju, prenos 18.25 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.05 Mali koncert ljudskih glasbil 19.20 J Strauss: Glasovi pomladi (plešejo učenci oddelka za ritmiko in balet glasbene šole Franc Šturm) 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 21.00 Žrebanje lota 21.05 Umetniški večer: Smaragdni gozd, angleški film 22.55 Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Renesančno kiparstvo na Hrva- škern, izobraževalna oddaja 12.45 Majhen svet, oddaja za otroke 13.15 Risanka 13.30 Šaloma, balet 14.50 TV koledar 15.00 Informativni program 15.30 Temna plat pravice, špansko angleška nadaljevanka 16.20 Vrtinec, angleška nadaljevanka 17.15 Hrvaška danes 17.55 Dokumentarni program 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 V velikem planu, kontaktna oddaja 21.35 Žrebanje lota 21.45 Pravi junak, angleška nadaljevanka 22.30 TV Dnevnik 23.00 Igrani film 0.30 TV izbor TV HRVATSKA 2 19.20 Video strani 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Vietnam, dokumentarna serija 21.05 Pujsovi dosjeji 21.30 Glasba 22.00 Vrtinec, angleško-nizozemska nadaljevanka 22.50 Zgodba o magnumu, dokumentarna serija KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Nosila je rumen trak, ameriški barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.35 Nižinski, ameriški barvni film 22.35 Žrebanje lota 22.40 TV dnevnik 22.50 Mod squad 23.35 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Ruščina 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Kismet, ameriški film 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.10 Mali Peter - velike skrbi, avstrijski film 14.25 Glasbena skrinja 15.00 Oddaja z miško 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.00 čudežni vrt 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ladja zaljubljencev 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Ciro - pasji smrček, italijanska nadaljevanka 22.35 Nevesta meseca, ameriški film 0.10 MacGvver 0.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.55 Nekoč 15.00 Šport 16.40 Rumena reka 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče- belo rdeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 JollyJoker 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila l, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik 12.05 Na današnji dan 12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Salvatore Quasi-modo: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba L RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.20 - Med nami so zanimivi ljudje 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 6.15 Moji trije sinovi, ameriška serija 6.40 Medvedki iz Chicaga 7.10 Rich-mond Hill 7.50 Šerif Cade 8.45 Risanke 9.35 Mladenič z druge zvezde, ponovitev 10.15 Shane, ameriška nadaljevanka 11.15 Šerif Cade 12.10 Vicki 12.35 Harryjeva čudovita kazenska porota 13.00 Čarovnik 13.40 Domovina pod vročim soncem, nemški pustolovski film 15.10 Risanke 16.10 Planet opic 17.05 Deseterica izmed nas, ameriška nadaljevanka 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Ujetniki pošasti, ameriška grozljivka 22.00 Zverinski kvartet, francoski film 0.50 Mvra Breckinridge, ameriški film, ponovitev 2.20 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Mladinske oddaje 11.35 Divja vrtnica, serija 12.10 Buck Rogers 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Vaš nastop, Al Mundv 18.45 Poročiia 19.25 Knight Rider 20.15 Skrivnost iz Coramava, ameri- ška srhljivka 22.00 Nogometna oddaja 23.00 Eksplozivno 24.00 Severozahodni prehod, ameriški film SCREENSPORT 8.00 Evropski rally 9.00 Frisbi 10.00 Bovvling 11.00 VVrestling 12.00 Golf 13.00 NBA košarka 14.00 Speedway 15.00 Bovvling 16.00 Francoske konjske dirke 16.30 Boks 18.00 Dirke motornih čolnov 19.00 Moto dirke 19.30 Šport v Franciji 20.00 Nemški tenis 21.00 Dirke starih avtomobilov 22.00 Avto dirke 22.00 Avto dirke 22.30 Splavarjenje 23.00 Mednarodni moto šport 24.00 Biljard snooker Leto 1990 je bilo poslovno za skupino »Y & T«, ki je zdržala na ročk sceni polnih 18 let. Polnoletnosti pač ne prenese vsak. Žal. S poslovilne turneje je pred nami album v spomin na lepe trenutke »Yesterday and Today«. Včeraj in danes, ampak nikoli več. David Byrne - naj govoreča glava pušča skupino Talking Heads« še vedno bolj ob strani. Dokaz za to je samostojni album »The Forest« - izdelek z orkestralno vsebino in zvoki, ki spominjajo na gozd. Glasba za dušo in počitek. Ročk pri tem podjetju ni domač. Mogoče kdaj drugič. KINO_20. avgusta CENTER amer. vojna drama PRIDI POGLEDAT RAJ ob 18. in 20.15 uri LETNI KINO STADION premiera amer. glasb, filma V POSTELJI Z MA-DONNO ob 21. uri ŽELEZAR amer. trda erotika VZNEMIRLJIVE PRIGODE NICOLE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. film MILOSTNO STANJE BLED amer. vohunski film ŽIVI PAKET ob 20 uri Tudi starost je \ahk6 \epa 99 let Josipine Grom Tržič, julija - Pasja vročina vlada zunaj, oskrbovanci Doma Petra L zarja v Tržiču so se sem in tja spravili v senco dreves v vrtu, na bližnje balinišče, večina pa se jih zadržuje v pritličju, kjer je vendarle bolj hladno kot v sobah. Le nepokretni so ostali v posteljah, zanje pa skrbe strežnice, da imajo zračno in kar se da znosno. Tudi Josipina Grom, najstarejša stanovalka doma je v svoji sobici. Njej ni prevroče. Okna so ji zagrnili z debelimi zavesami in zdaj na pol leže v postelji pregleduje stara pisma. Polica ob postelji jih je polna, polna spominov... Vsakega obiska se razveseli, kajti njenih vrstnikov že zdavnaj ni več, ni več bližnjih sorodnikov. Največkrat jo še obišče Rozi Kihler - Pavlin, njena nekdanja učenka iz Tržiča. Saj jih je bilo veliko iz njenih razredov, a kaj, ko čas tako neusmiljeno hiti in kdo bi se danes, že sam betežen in v letih, spomnil učiteljice iz prvega, drugega razreda. Saj bi se ga niti ne spomnila... Josipina pa jih ima še vse pred seboj. One iz tržiških razredov, iz Loma, s Sorice. Na Sorici je poučevala le nekaj mesecev, a je rada šla, ker jo je zanimal slikar Grohar. Še danes se nagajivo po-smeje, ko pripoveduje, kako je ugnala mulce ha Sorici. Enora-zrednica je bila za Sorico in vse okoliške vasi. od prvega do osmega razreda, pa so v višje razrede tako hodili že pravi velikani. "Oni so korajžo imeli, jaz pa korajžo v besedah. Z orožnikom sem jim zagrozila. Tudi palico sem uporabila, takrat je bila še dovoljena. A samo za fante, za dekleta je bila kazen v kotu. So bili pa navihani! Kako so uživali, ko mi je eden od njih odmaknil roko in sem sebe udarila," se še danes smeje Josipina. Ej. mladost je mladost! Najlepše se ji je vendarle zdelo učiti v Tržiču. V Lomu je bila prva učiteljica. Učiteljica in upraviteljica. Čez Lom-ljane se ne more nič pritožiti. Dobri ljudje so bili in tudi otroci pridni in ubogljivi. Zdaj takole sama preživlja dneve. Sicer pa ni tako sama. Prihajajo strežnice, v domu se vedno kaj dogaja. Vsako nedeljo je po radiu maša, včasih celo po TV. Koliko ji pomenijo te ure! Vse življenje je bila pobožna, morda je bila njena sestra Franjica še bolj. Globoko verna je bila, učiteljica kot ona. a so jo preganjali. Še danes ne ve, zakaj. Josipina še vedno moli zanjo. In za mamo. Tam-le na steni ima sliko obeh, mama je na smrtni postelji. In moli za Franceta Prešerna. Njen prastari stric je bil, njenemu očetu je bil stari stric. Iz Smokuča je bil oče doma. Spominja se še tete Mar-jance, očetove sestre, ki je pripovedovala, kako je stregla bolnemu Prešernu in kako ni znala ponoviti pridige, ko jo je posral k nedeljski maši v cerkev. Smejal se ji je. Kako bo le desetletni otrok poslušal pridigo! Lep grob ima Prešeren danes v Kranju, to ve, a da bi kdo molil kdaj zanj, ni slišala. Ona moli in moli za vse njene, ki se jih še spomni. Posebno za očeta. Tega je imela silno rada. Bere tudi. Vidi sicer bolj slabo, pomaga si z očali in pove-čevalko. Močnejši tisk prebere tudi brez očal, z manjšim se pa zastonj trudi. "Z mano je ven," razmišlja, ko gleda na sliki Marijin oltar z Brezij. "Zdaj je cerkev na Brezjah bazilika, zato še več milosti dobimo od tam. Jaz tja ne morem več, ker niti koraka ne bi zmogla. Grem pa na Brezje v duhu, vsako jutro. " Vsako dopoldne ji strežnice pomagajo s postelje do mize. Tam ima "prenosno pisarno" kot pravi. Zjutraj najprej določi, kaj bo tam delala in postori, kar si je zadala. Popoldne si privošči počitek. "Pri dobri volji ste me našli danes." se mi smeje navihano, "dobro se počutim, želodec mi ne dela težav. Sem kar zadovoljna. Strežnice so zelo prijazne, nobenega zadiranja ni. Lepo se imam. Dobro kuhajo v domu. Najraje imam kakšno rahlo pecivo brez marmelade, potičko. kakšen be-derček od petelinčka, malo vin-čka. Vsakega po malo, kar pa ni zame. pa malo pobrskam, pa me nič ne kregajo. Saj imajo prašičke!" se zabava ob misli, da jo imajo za malo scrkljanko. Drugega marca 1992 bo doživela sto let, če bo bog dal. Zagotovo jih bo in še več, kajti toliko svežine zlepa ne najdeš tudi pri dvajset, trideset let mlajših. Ona je krhka, drobna, a iz posebnega testa. Ne bo se dala. Še na mnoga zadovoljna leta, Josipina Grom! • D. Dolenc Cesta Maršala Tita 18 64270 Jesenice Na podlagi sklepa 20. redne seje lO Stanovanjskega podjetja Dominvest Jesenice z dne 26. 7. 1991 objavljamo prosto delovno mesto VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE PODJETJA Poleg splošnih pogojev po ZDR, SKP in KPP mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: - obvladan program VII. stopnje strokovne izobrazbe - ekonomske smeri - diplomirani ekonomist, - 4 leta delovnih izkušenj na področju računovodstva - financ Poskusno delo traja 6 mesecev. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne ponudbe o izpolnjevanju pogojev splošni službi podjetja (najkasneje v roku 8 dni po objavi). Informacije dobite na telefonu 81-170. O izbiri bomo kandidata obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. 15 000 odtenkov avtolakov V Petrolovi trgovini v Medvodah imajo že nekaj časa odprt oddelek z barvami za avtomobile nemške Firme Herberts. Mešanje barv je računalniško, tako da je možno najti odtenke za vse vrste vozil, ki vozijo po naših cestah in seveda tudi barve po vzorcih. Barve zmešajo v pločevinkah od pol kilograma naprej. potovalna sifiv/J agencija ALPETOUR ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA KRANJ Koroška c. 5 OBVESTILO O NOVIH CENAH Potnike obveščamo, da od 16. avgusta 1991 dalje veljajo nove cene prevoza v mestnem prometu Kranj in Škofja Loka, in sicer: - vozovnica kupljena v vozilu - vozovnica kupljena v predprodaji Otroci do 7 let prevoz prtljage prevoz živali - mesečna vozovnica za eno progo - mesečna vozovnica s prestopom - mesečna vozovnica za vse proge - mesečna vozovnica za starejše občane in delovne invalide 300,00 din - dijaška, osnovnošolska samoplačniška mesečna vozovnica 300,00 din - letna vozovnica za vse proge - prenosna 4.600,00 din 20,00 din 15,00 din BREZPLAČNO 510,00 din 600,00 din 660,00 din (mmmmšMiiGLAs AGROPROMET Plevel - Cerklje Ul. 4. oktobra 10, tel.: 42-366 NUDIMO: • vse vrste krmil • žita (koruzo, oves, sončnične tropine, sojo...) • umetna gnojila • semena strniščnih posevkov MOŽNOST DOSTAVE NA DOM! 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.50 11.00 11.50 16.15 16.25 16.30 17.50 17.55 18.00 18.05 18.05 18.40 19.10 19.20 19.24 19.30 19.50 19.54 20.00 22.05 22.10 22.25 22.30 23.50 Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav No. pa hvala lepa!, nemška drama V senci smrti, ameriška nadaljevanka Video strani Video strani EP, Video strani Sova, ponovitev EP. Video strani Poslovne informaci|e TV Dnevnik Spored za otroke in mlade Klub klobuk na počitnicah Simon in Sara, belgijski kratki film Risanka TV okno EPP TV Dnevnik Vreme EPP Film tedna: Najdražja mamica, ameriški film EPP TV Dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Alf, ameriška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka Jazz, blues... EP, Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.55 Atene: EP v plavanju, prenos 18.25 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik ORF 19.55 EP, Video strani 20.00 Bejart na Japonskem, belgijska baletna oddaja 20.50 Ljubomir Branđolica: V ozvezdju konja, baletna oddaja makedonske TV 21.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 22.45 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 8.50 12.15 12.45 13.15 14.50 15.00 15.30 1620 17.15 17.55 18.45 19.15 19.30 20 05 21.05 23.15 23.45 0.45 TV koledar Informativni program HrvpšKo kiparstvo na Hrvaškem, izobraževalna oddaja Pasja pripoved ali kako je bilo..., češka otroška nanizanka Igrani film TV koledar Informativni program Vietnam, avstralska nadaljevanka Vrtinec, angleška nadaljevanka Hrvaška danes Dokumentarni program Elafiti, potopis Risanka TV Dnevnik Kako si zamišljate Hrvaško, kontaktna oddaja Ciklus znanstvenofantastičnih filmov: Zvezdne stene I, ameriški film TV Dnevnik Švicarska konfederacija, dokumentarna oddaja TV izbor TV HRVATSKA 2 18.25 Glasba 18.40 Pustinja kot v raju 19.30 Dnevnik, TV Sarajevo 20.05 Risanka 20.20 Krila, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Neverjetni vohun, 1/2 del angleškega barvnega filma 21.35 Poirot, angleška nadaljevanka 22Č.30 Poročila 22.50 Top Cup HTV L PROGRAM RADIO SLOVENIJA KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Modri vojak, ameriški barvni film; Candice bergen, Peter Strauss TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj... Koper 21.10 Buck Rogers 22.00 TV dnevnik 22.00 Italijanski slikarji 22.30 Mod Squad 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Evropske univerze 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Ples na vodi, ameriški film 12.10 Reportaže iz tujine, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Benji. ameriški film 14.35 Raji živali 15.00 Fračji dol 15.25 Ostržek 15.50 Helmi - uu^ki K.:.-.rt-: 16.05 Medved Bojan, risanka 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ladja zaljubljencev 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Dekleta v uniformi, nemški film 21.40 Pogledi s strani 2150 Dallas 22.40 Eno in drugo uho 0.40 MacGvver 0.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.55 Nekoč 12.30 Šport 17.00 Strategije razuma, 5 del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Smrtna obljuba, ameriški TV film 21.50 Knjiga meseca 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport SP v plavanju iz Aten 16.45 Video strani 16.55 Atene: EP v plavanju, prenos 4.30-8.00 Jutranji program, glasba 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Roger Mogouch: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - L RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa EPP 17.00 - Obvestila 17.15 - Heavv metal na Radiu Žin 18.00 - Filmske no vice - 18.15 - Slovenska popularna . glasba -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek 12.00 - Opoldansk telegraf - 12.15 - Horoskop 13.00 Opoldanski poročevalec - prenos Ra dio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Do mače novice 1 - 14.45 - Radijski se jem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Do mače novice 2 -17.00 - Tema 18.00 Čestitke poslušalcev 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved progra- PRO 7 6.10 Moji trije sinovi, družinska serija 6.30 Takšen opičji teater 6.55 Shane 7.30 Šerif Chade 8.20 Risanke 9.10 Planet opic 10.20 Hiša na trgu Eaton 10.55 Šerif Chade 12.00 Deseterica izmed nas 12.50 Tenis, loparji in topovi 13.35 Ujetniki pošasti, ameriška grozljivka 15.05 Risanke 16.05 Lassie 16.35 Moj prijatelj Ben 17.05 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Primeri Harrvja Foxa 18.35 Risanke 20.15 Na svetih vodah, švicarski film 22.00 Spenser 22.50 Misija, angleški film 1.45 Zverinski kvartet, francoski film, ponovitev 3.30 Avtoštopar RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtni- SLOVENIJA 1 ura NAJDRAŽJA MAMICA ameriški barvni film; glavna vloga: Faye Dunaway Zakaj si me posvojila, zavpije Christine v eni od čustveno nabitih scen z igralko Joan Cravvfort, katere življenjepis pripoveduje zgodba filma, kajti leta se je v neobvladljivem besu spravila nad odraščajočo hčer? Joan Cravvford je s svojimi neomajnimi življenjskimi načeli vselej želela vplivati na življenje drugih, pri tem pa je bila najbolj prizadevna prav Christine. V času, ko je Cravvfordovi s pomočjo takratnega življenjskega spremljevalca Gregga Savitta uspela posvojitev Christine, sta bila za njo dva ponesrečena zakona in več abortu-sov. Bila je na višku slave, z zvesto tajnico in gospodinjo je živela v razkošni vili in do sreče ji je manjkal samo otrok. Ko se ji je nazadnje izpolnila tudi ta želja, se je za trenutek zdelo, da je dosegla vse Za deklico je uspela posvojiti še dečka Otrokom je želela nuditi tisto, za kar je bila sama prikrajšana v mladosti. V javnosti je s svojima otrokoma zbujala vtis idilične družinice, doma pa je s svojo nepopustlivost-jo in živčnimi izbruhi, kadar je imela težave zaradi vlog, otroka uničevala. Ko je Christine po igralkini smrti objavila knjigo, se je javnost zgrozila nad novo podobo igralke. Seveda se je takoj pokazalo tudi zanimanje, da to škandalozno zgodbo prenesejo na filmsko platno. ca 12.10 Buck Rogers 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Vaš nastop, Al Mundy 18.45 Poročila 19.25 Nazaj v preteklost 20.15 Pod palmami ob modrem morju, nemška komedija 22.00 Nogometna oddaja 23.00 Sternov TV magazin 23.45 Eden proti vsem SCREENSPORT 8.00 Splavarjenje 8.30 Francoske konjske dirke 9.00 Dirke motornih čolnov 9.30 Boks 11.00 Dirke motornih čolnov 12.00 Super kolesarji' OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO, p. o. KRANJ Ulica XXXI. divizije 7 a razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas od 1.9. 1991 do 17. 1. 1992 (PRU ali P) UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za določen čas s polovičnim delovnim časom od 1. 9 1991 do 25. 6. 1992 (PRU ali P). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. KINO 21. avgusta CENTER amer. glasb, film V POSTEUI Z MADONNO ob 18 in 20. uri LE TNI KINO STADION amer glasb film V POSTEUI Z MADONNO ob 21. uri ŽELEZAR premiera amer. fant. filma ČAROVNICE ob 20 uri DUPLICA amer. trda erotika RAZVNETA ob 20 uri RADOVLJICA amer vojni film OKORELI SPECIALCI ob 20 uri GotsVa reševata \ Triglavskem pogorju Ko bi bila vsa njihova pota tako lahka Vodnikov dom, avgusta - Radovljiški gorski reševalci so spremljali letošnji pohod borcev in mladih 2. in 3. avgusta na Triglav. Ker je v soboto zjutraj tako močno pihalo, da nismo smeli na vrh, gorski reševalci res niso imeli kakšnega hujšega dela. Le bolj dolgčas jim je bilo, ko so morali čakati one najbolj počasne, ki jim je nagajalo srce, jim pod Kredarico pohajala sapa. Pa imajo radovljiški gorski reševalci verjetno raje takle "dolgčas", kot pa da bi bila človeška življenja v nevarnosti. Tokrat smo moštvo, v katerem so bili poleg vodje Janeza Hanžiča še dr. Miran Rems, Jože Zupan, Milan Robič, Jurij Žvan, Franci Golmajer in Iztok Gašperšič, dobili na kupu pri Vodnikovem domu, medtem ko so Tomo Weithauser, Cena Magister, Boštjan Kostanjšek, Drago Pi-sek in medicinska sestra Nuša Durjava, ki že peto leto spremlja borce na njihovem pohodu, nekje na poti skrbeli za pohodnike. Da bi imeli čim bolj mirno poletje, to je čim manj nujnih klicov na pomoč iz gora, jim želimo. Borci pa se vsem Janezovim fantom še enkrat prisrčno zahvaljujejo za vso pozornost in pomoč. - Foto: D. Dolenc Andrej Šifrer se predstavi "Rodil sem se l.maja Pavli in Francu Šifrer in v življenju sem od praznika dela skušal imeti čim več praznika in čim manj dela". Tako začenja opis svoje življenjske poti Andrej Šifrer v pravkar izdani knjižici Moje pesmi...moje sanje. V njej se v besedi in fotografiji sprehodi od prvih glasbenih začetkov, uspehov pa tudi padcev, do uspeha v Nashvillu. Večji del knjižice pa zavzemajo besedila in notni zapisi njegovih najbolj znanih, že skorajda ponarodelih pesmi. Andrej pravi, da še vedno ne ve, od kod pesmi prihajajo. Zato pa je vesel, da v tej izdaji vidi vsaj to, kako odhajajo od njega. Zbirka je izšla v samozaložbi, natisnili pa so jo v 500 izvodih. Javnosti je bila prvič predstavljena na Gorenjskem sejmu, kupite pa jo lahko tudi v knjigarnah. • U. P. ] GLASBENI KOTIČEK Prlek pop s Prerodom Pet let deluje popularna štajerska shovv skupina Prerod s Ptuja in povsod, kjer nastopi, skrbi za dobro razpoloženje. Tistega 1988. leta, ko so prodrli iz anonimnosti, ni nihče pričakoval takšnega vzpona in priznati je treba, da so bili Prerodovci prvi ansambel, ki je na kaseti izdal obe, domačo in zabavno glasbeno zvrst (vsako na eni strani) tudi na kaseti. To je formula, s katero si pridobiš poslušalce različnih okusov, pri nastopu pa obiskovalce. In če zraven poskrbi še za dober humor s shovvom, uspeh ne more izostati, zatrjuje pevec skupine Ljubo Huzjan. Ob nastopih pa so Prerodovci vžgali tudi pri občinstvu Ptujskega festivala in doslej dobili celo serijo festivalskih nagrad, s strani strokovne komisije pa več srebrnih in enega zlatega Orfeja. Za njimi je izid kasete Prlek pop 1 pri Helidonu, Prlek pop 2 pri Mandarini in pri tej založbi izhaja tudi tretja kaseta, ki je nadaljevanje predhodnih. »Na projektu Prlek pop 3 bodo viže v našem imidžu, za zabavno glasbo so nam kompozicije prispevali šef Don Juanov Brane Jovano-vič. njihov klaviaturist Vojko Sfiligoj, eno zanimivo pesem Tak' v Evropo jaz ne grem pa Vinko Simek. Na domači glasbeni strani pa so polke in valčki v našem stilu, nosilna z lanskoletnega Ptujskega festivala Zidar Feliks, katera je zmagala februarja '91 tudi na Marjanci, mednarodni paradi viž alpskih dežel. Naš stil je naredil Jože Rozman in ga nadaljujemo. Glasbo v narodnozabavnem zvenu nam je sedaj napisal Igor Podpečan in Boris Rošker. Torej smo k sodelovanju pridobili za projekt v kompleksni zasnovi, sama zveneča imena, mi pa smo se pri izvedbi prleškega narečja dobro potrudili. Večino besedil pišem sam sodelujejo pa tudi brata Smrekar in Suzana Potrč,« je dejal Ljubo Huzjan. Že ko nastaja besedilo za novo vižo, ima v mislih scenski nastop, kako bo iz vsega skupaj izpeljal shovv. Vsaka pesem mora biti zaključena celota in mora biti blizu preprostim ljudem in marsikateri dogodek črpa prav iz teh virov. Prerodovci pa svoje melodije snemajo tudi za nemško govorno področje, kjer imajo velike želje za nastop muzi-kantov, ki nudijo glasbo in humor, domač in zabaven zven... Ob vsem pa Ljubo Huzjan na ptujskem radiu vodi tudi nedeljsko oddajo Orfejeve stopničke, kjer tekmujejo skladbe narodno-zabavnih ansamblov... Drago Papler SONČKOVKOT Prispeli metalci Op..., kva je vroče. Tako, rešitev v uredništvo kup je prispelo, odgovori pravilni, le enga bo zadelo. Seveda, "V postelji z Madonno" se glasi naslov filma po katerem smo spraševali, in po strašnem boju nam je iz obroča dopisnic uspelo potegniti Jureta Sinka iz Stare Loke 145, 64220 Škofja Loka. O p..., kva je vroče. Po prejetju pisemca takoj v Kranj v trgovino Sonček po obljubljeno nagrado, kaj pa drugega. TOP 3 1. Poletni hiti 2 - Pop Design (kaseta) 2. Gonna Make You Sweat - C & C Music Factorv (kaseta) 3. Spellbound - Paula Abdul (kaseta, LP) NOVOSTI Prispela je nova pošiljka za metalce, ki se imenuje Slayer, Faith No More, Metallica, Sepultura, no tu so še Janes Addic-tion. Andrej Šifrer je izdal pesmarico, kjer boste našli okrog 50 besedil, not, akordov najboljših šifrerskih, pozabil sem že kdo, pa je izdal videokaseto Slovenija na Barikadah (ali Nekoč je bila vojna). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 12: Takole, v katerem mestu se dogajajo in se bodo bojda tudi letos dogajale Melodije morja in sonca? Saj vem, vprašanje je supertežko, a. kljub temu pričakujemo rešitve do srede, 21. avgusta (o p..., kva je vroče) v uredništvo Gorenjskega glasa 64000 Kranj, s pripisom "Za Sončkov kot". Fejst bodte, pa naj vam ne bo tko vroče kt men. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Benji, ameriška nanizanka 9.20 V Citvju, angleška nanizanka 10.10 Video strani 16.40 Video strani 16.50 EP. Video strani 16.55 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 Mozaik, ponovitev: Po sledeh napredka 18.35 Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka 21.20 EPP 21.25 Sova Samo bedaki in konji, angleška nanizanka 22.15 TV dnevnik, vreme 22.30 EP, Video strani 22.35 Sova Ljubezen na begu, ameriški film (čb) Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.35 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.25 Dunaj: SP v veslanju, polfinale, prenos 17.10 Atene: EP v plavanju, vključitev v prenos 18.25 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 21.00 Postelja, angleška dokumentarna oddaja 21.30 Pouhen rožic in Ave, glasbena oddaja 21.35 Večerni gost: Dr. Anton Trstenjak 22.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.15 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 8.50 12.15 12.45 13.15 14.50 15.00 15.30 16.20 17.15 17.55 18.45 19.15 19.30 20.05 21.10 21.55 22.25 23.05 TV Koledar Informativni program Tradicionalna arhitektura zadarskih otokov, izobraževalna oddaja Karel Čapek: Policijska bajka, oddaja za otroke Igrani film TV koledar Informativni program Poirot, angleška nanizanka Neverjetni vohun, angleški film Hrvaška danes Dokumentarni program Veterinarji, dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik Spekter Srce mesta, ameriška nanizanka TV dnevnik Večeri na griču: Koncert violinista Sergeja Štadlerja TV izbor TV HRVATSKA 2 18.25 Glasba 18.35 Sladka voda, grenko morje. dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.45 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka 20.45 Bizantinska dediščina Cipra, dokumentarna oddaja 21.15 Neverjetni vohun, 2. del angleškega barvnega TV filma 22.05 Od maja do decembra, angleška humoristična nadaljevanka 22.30 Soap opera, dokumentarna oddaja 23.15 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Tristana, špansko/italijanski/ francoski film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.35 Rayanovi, ameriška nanizanka 21.10 »Tutti frutti«. glasbena oddaja 22.10 TV dnevnik 22.20 V svetu fantazije, televizijska nanizanka 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Zadeva Cicero, ameriški film 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Past ob Snake Riverju, ameriški film 14.25 Batman, serija 15.00 Fračji dol, lutke 15.25 Ostržek 15.50 Ljudje, sanje, velika dejanja 16.00 Čarobni vrt, risanka 16.10 Oče Murphy 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ladja zaljubljencev 1921 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Maxi Bohm 2120 Pogledi s strani 21.30 Ciro - pasnji smrček, italijanska nadaljevanka 22.50 Dve ljubezni, ameriški film 0.25 MacGvver, serija 1.10 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 16.45 Video strani 1G.W5 Atppp FP v Davanju, prenos 8.30 Vremenska panorama 14.55 nekoč 15.00 Šport 17.15 Keas - šaljivi ptiči na Novi Zelandiji 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Poročila 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Severno od Bostona - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Od tu in tam - 19.00 - Odpoved programa - RADIO ZIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavš: 96.4 Mhz RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Tečaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz, 89.8 Mhz t> 96,0 Mhz 87,7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj SLOVENIJA 1 ura LJUBEZEN NA BEGU ameriško črno-beli film; igrajo: Joan Cravvford, Clark Gable, Franchot Tone, Reginald Owen Zaplet filma je skrajno presenetljiv: novinarja New York Cronicla dobita nalogo, da poročata o dveh zanimivih dogodkih: o poroki Sally Parker, dekleta, ki je od malega na očeh javnosti in Spandermanovem poletu čez morje. Prepričana, da sta. nalogi sila nezanimivi, mečeta kovanec: Michael Anthony prevzame Sal-Ivjino poroko, Barnabes Pells bo sledil paru, ki se odpravlja na pot z avionom. Novinarja, ki sta prijatelja že iz šolskih let, pa se čisto nepričakovano znajdeta sredi razburljivih dogodivščin. Sally v zadnjem hipu razdre poroko z lažnim princem in pobegne z Michaelom, za katerega ne ve, da je novinar, baron in baronica, ki sta napovedovala spektakula-ren polet, pa nista navaden, ampak vohunski par, ki namerava pretihotapiti iz Londona načrt obalnih obrambnih položajev. Sally, ki si želi samo to, da bi se izognila novinarjem in publiciteti, se zaplete v nove intrige, a to se ji navsezadnje vendarle obrestuje, saj najde ljubezen svojega življenja. PRO 7 6.00 Moji trije sinovi 6.50 Hiša na trgu Eaton 7.35 Šerif Cade 8.20 Risanke 9.10 Lassie 9.40 Moj prijatelj Ben 10.05 VValtonovi 11.00 Šefir Cade 11.50 Deseterica izmed nas 12.15 Ali-ce 12.40 Primeri Harrvja Foxa 13.25 Na svetih vodah, švicarski film 15.05 Risanke 16.10 Lassie 16.35 Medvedje prihajajo 17,.05 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Detektiv s čarovništvom 18.30 Risanke 20.15 Mrtvi spijo bolje, angleška kriminalka 22.00 Havaji pet nič 0.35 Spenser 1.20 Novice ob enajstih, ameriški film 2.55 Nevrjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro 9.15 Otroške oddaje 1125 Divja vrtnica 12.10 Buck Rogers 13.25 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Vaš nastop. Al Mundy 18.45 Poročila 19.25 21. Jump Street 20.15 Čudež na 8. cesti, ameriški fantastični film 22.15 V vragovem imenu, ameriška srhljivka 0.05 Diamanti groze, ameriški pustolovski film SCREENSPORT 8.00 Splavarjenje 8.30 Britanske avto dirke 9.00 Surfanje 9.30 REVS - britanski moto šport 10.00 Golf 11.00 Surfanje 11.30 Smučanje na vodi 12.00 Biljard snooker 14.00 Baseball -Minnesota — Oakland 16.00 KINO 22. avgusta CENTER amer. glasb, film V POSTEUI Z MADONNO ob 18 in 20 uri LETNI KINO STADION amer. krim. drama DRUGSTORE KAVVBOJ ob 21 uri ZELEZAR amer. fant. film ČAROVNICE ob 20. uri DUPLICA premiera amer. krim. filma MILOSTNO STANJE ob 20. uri RADOVLJICA amer. melodrama CMERA ob 20. uri BLED amer. vojni film OKORELI SPECIAL-Cl ob 20. uri BOHINJ amer. vvestern PLEŠE Z VOLKOVI ob 20. uri Tokrat so povod uvožene rastline Gospod Ante Markovič je trmast in neomajen mož, ki ne odstopa od svojih ciljev ter zlasti ne prizna napak, predvsem pa ne krivde. Nedisciplinirane Slovenije ni uspel podrediti z vojsko, neuspešna je monetarna vojna, Kučanovi Slovenci ne priznavajo njegovih 28 točk... Najnovejši povod, s katerim bo možno zapreti slovenske mejne prehode, je Markovič poiskal v Zveznem sekretariatu za kmetijstvo. Jugo kmetijsko ministrstvo je ugotovilo, kako je možno Slovenijo izsiljevati s tem, da v Be- r AVTO ŠOLA" ing. HUMAR DO VOZNIŠKEGA IZPITA MED POČITNICAMI! TEČAJ CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 26. 8. ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF IN NA MOTORNEM KOLESU YAMAHA Najbolj iskana stvar na Go-rensjkem sejmu je bila tudi letos čepica Gorenjskega glasa. Na ličnem pokrivalu v barvah slovenske zastave piše: »Odkar znam brati, berem Gorenjski glas.« ogradu nimajo podatkov o pregledu uvoza ter tranzita pošiljk rastlin, živali in drugih izdelkov. To pomeni, so še rekli v Beogradu, da Slovenija ne spoštuje Brionske deklaracije ter ne preprečuje vnašanja nalezljivih bolezni. Do danes (petek, 16. avgusta) mora Slovenija sprejeti zvezne zahteve, sicer... Na naših mejnih prehodih, tudi gorenjskih, delajo nadzor tisti strokovnjaki, ki so ga prej izvajali kot beograjski uslužbenci, sedaj pa imajo status republiških inšpektorjev v pristojnem Ostarčevem ministrstvu. Pred možnostjo uvoza nalezljivih rastlinskih ali živalskih bolezni se je Slovenija zavarovala bolje, kot je to bilo v času pred osamosvojitvi- jo. Jugoslaviji je v minuVih štirih desetletjih »uspelo« uvoziti nekaj rastlinskih ter živalskih bolezni, večidel iz Bolgarije (Bližnjega vzhoda), Albanije, Grčije in Romunije. O tem, da bi se Zvezni sekretariat za kmetijstvo povprašal, kako zavreti možnost uvoza bolezni preko južnih mejnih prehodov, pa Ante Markovič ne razmišlja. Tako zelo so mu namreč všeč meje z zahodno Evropo, ki so v tisti presneti Sloveniji. In kar precej meja je na Gorenjskem. Prvi dan Gorenjskega sejma: prisrčno rokovanje dveh političnih nasprotnikov v lanski predvolilni kampanji, Lojzeta Peterleta ter Ivana Krambergerja. Zgodovinski pomen srečanja komentira direktor PPC Gorenjski sejem Franc Ekar. OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM Pričetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v vse šolske ustanove. Če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, vas obveščamo, da lahko kupite blok desetih vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah. V šolskem letu 1991/92 nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: - blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust - regres, - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres. Polletne in letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Pri takojšnjem plačilu so ugodnosti največje, vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavlja izdaten prihranek kupcu. Pri nakupu mesečne vozovnice ni potrebno predložiti slike niti potrdila o šolanju, temveč je potrebno navesti naslednje podatke: - ime in priimek, letnico rojstva, - relacijo prevoza, - točen naslov (ulica, hišna številka, mesto in poštna številka), - točen naslov šole oziroma šolske ustanove, - potrebno je navesti vrsto vozovnice. Mesečno vozovnico lahko naročite tudi po pošti in jo plačate po povzetju. Na naš naslov je potrebno poslati zgoraj navedene podatke, vse ostalo pa bomo postorili mi, seveda s pomočjo pošte. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu oziroma v letu. V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Cesta JI_A 1, 64290 Tržič, - v Kranju na Maistrovem trgu 11, 64000 Kranj, - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 64000 Ljubljana. V kolikor se odločite za nakup vozovnice po pošti, vas prosimo, da željene podatke pošljete na naslov: INTEGRAL TRŽIČ, Cesta JLA 1, 64290 TRŽIČ Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ r I3 ,* i /5 /« 1 /7 • - 11 12 13 14 15 16 17 JI 8 119 i t 20 '21 i 22 23 24 25 26 NAGRADNA KRIŽANKA ČE S POMOČJO ŠTEVILK PRENESETE ČRKE IZ KRIŽANKE V ZGORNJI LIK, BOSTE DOBILI SPONZORJA DANAŠNJE KRIŽANKE. Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo nalepljen na dopisnico pošljite v uredništvo Gorensjkega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 22. avgusta, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova. Za objavljeno križanko MERCATOR OLJARICA BRITOF, razpisujemo naslednje nagrade: 1. nakup v vrednosti 1.500,00 din 2. nakup v vrednosti 1.000.00 din 3. nakup v vrednosti 800,00 din 4. 5. in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa V uredništvo Gorenjskega glasa je prispelo 1542 rešitev križanke, katere sponzor je bila ALMIRA Radovljica. Pravilno geslo: NAJLEPŠI CAS DNEVA ALMIRA. Nagrajence je izžrebala komisija v sestavi: Drago in Eva Jeglič, Cveta Tušek, Ivan Černilec in Tomaž Gruden. 1. nagrada Klemen Torkar, Planina 8, Kranj 2. nagrada Jana Urek, C. 1. maja 26/B, Jesenice 3. nagrada Slavko Smolej, Luže 22/A, Šenčur 4. nagrada Vera Malovrh, Smledniška 43, Kranj 5. nagrada Valentin Fajfar, Dolenja vas 96, Selca 6. nagrada Blaž Cilka, Ul. Franca Barleta 5, Cerklje Prvi trije nagrajenci prejmejo nagrade ALMIRE Radovljica, ostali pa jih lahko dvignejo v uredništvu Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16, v Kranju. Petek, 16. avgust« 1991 17. STRAN &mM3m®lGLAS CVETO ZAPLOTNIK Vitomir Gros, poslanec republiške skupščine: Ni res, da ljudstvo ni sposobno upravljati premoženja "Skoraj vsak Slovenec je nekaj ustvaril - ima hišo, delavnico... To pomeni, daje sposoben ustvarjati, da zna premoženje tudi vzdrževati "Razlika med obema zakonoma o privatizaciji je v tem, da Mencingerjev ni bil pravi lastninski zakon, saj je delil le neke vrste upravljalske pravice, medtem ko sedanji zakon, na katerega imamo v Liberalni stranki tudi nekaj pripomb, rešuje lastninske probleme. Da so odpori tudi proti novemu zakonu, je razumljivo, saj po novem ne bo več upravljalskih pravic, ki prinašajo dohodek in omogočajo zaslužek iz premoženja. Novi zakon bo namreč poleg premoženja "delil" tudi bremena lastnine, kar pa našim YU-managerjem ne ustreza," poudarja liberalec Vi-tomir Gros, sicer predsednik kranjske občinske skupščine in poslanec republiškega parlamenta. V dosedanjih razpravah o predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je slišati veliko očitkov, da zakon prinaša podržavljenje družbene lastnine. Se s tem strinjate? "Zakon prinaša rešitve, ki jih je naša stranka pa tudi nekatere druge zahtevala že od začetka -namreč to, da je treba družbeno lastnino zaščititi pred krajo, prilaščanjem, malverzacijami itd. V začetku smo bili proti podržavljanju družbene lastnine, ker smo ocenjevali, da bo oblast učinkovita in da bo lahko takoj izpeljala procese privatizacije. Ker seje izkazalo, da tega ne more narediti, se je naša stranka zavzela za moratorij na vse transakcije družbene lastnine ali za podržavljenje, kar je tudi neke vrste moratorij. Navidezno podržavljenje družbene lastnine bo omogočilo, da privatizacijo izvedemo umirjeno - brez sumničenj, pritiskov ali česa podobnega. Tiste, ki poudarjajo, kako nesprejemljivo je podržavljenje, bi vprašal: kaj pa sploh je družbena lastnina. Ali ni bila to v začetku državna lastnina? Nekdanji lastniki to dobro vemo! Ko pa partija ni več mogla obvladovati ljudstva z državno lastnino, si je iz- mUtila družbeno lastnino, s katero je le pretentala ljudi, ki so mi- "Kar zadeva predlog zakona o zadrugah, se pridružujem zahtevam kmetov, da hi v mlekarnah in klavnicah ne dobili samo 40-odstotnega deleža, kot predvideva zakon, ampak najmanj 51-odstotnega. Šele ko bo večinski delež v rokah zadrug oz. zadružnikov, bo predelovalna industrija imela interes proizvajati čim več, sicer pa bo njen interes le dobiček oz. s čim manj dela zaslužiti čim več. Na seznamu pogrešam podjetja, v katerih so bili kooperantje obrtniki, ki so, na primer, tudi veliko prispevali k vzponu iskrškega velikana." slili, da so lastniki in upravljalci, a niso bili ne eno ne drugo." Ali menite, da je delež družbenega premoženja, ki ga država namerava brezplačno razdeliti med polnoletne državljane Slovenije, dovolj velik ali bi moral biti še večji? "V tem, da bi del družbenega premoženja razdelili ljudem, ni nič Sachsovega, ampak je to načelo, ki ga je Liberalna stranka zagovarjala že od vsega začetka. Brezplačna razdelitev je najbolj poštena, saj je to premoženje ustvarjalo vse ljudstvo. Zanimivo je, da Liberalna stranka, ki je nekakšna gospodarska stranka, za- govarja takšno razdelitev; čudi pa me, da se s tem ne strinjajo nekatere druge stranke - komunistična, socialdemokratska, libe-ralno-demokratska, krščansko-demokratska... V Liberalni stranki celo menimo, da bi morali brezplačno razdeliti vse premoženje, kajti brezplačno ga je ljudstvo kot suženjsko ljudstvo tudi ustvarilo. Ni res, kar trdijo nekateri naši ekonomisti z dr. Mencingerjem na čelu, da ljudstvo ni sposobno upravljati premoženja. Kar poglejte okrog sebe: skoraj vsak Slovenec oz. državljan Slovenije je s povprečno skromnimi zaslužki nekaj ustvaril. To pomeni, da je sposoben ustvarjati, da zna premoženje tudi vzdrževati..." Kako bi komentirali pobudo, da naj bi* del družbenega premoženja brezplačno razdelili le tistim, ki so ga ustvarjali - ne pa tudi kmetom in obrtnikom, ki naj bi delali le zase? "Gre za zavist, ki se je v Sloveniji razvila do skrajnosti. Tisti, ki govorijo, da smo ustvarjali samo zase, se presneto motijo. V težavnih razmerah smo ustvarjali bistveno več kot tisti, ki so delali po tovarnah; res pa je tudi. da je od ustvarjenega tudi nam nekaj več ostalo. Sicer pa poglejmo, kaj imajo nekateri državni uradniki Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke Odklonilno stališče ministrstva o večinskem deležu zadrug "Ne morem razumeti, da ima kmetijsko ministrstvo, ki naj bi zastopalo interese kmetov in kmetijstva, odklonilno stališče do predloga, naj bi zadrugam dali večinski delež v klavnicah, mlekarnah in vinskih kleteh." "V stranki smo dokaj zadovoljni s predlogom zakona o denacionalizaciji, čeprav so tudi v njem določbe, ki jih je mogoče razlagati tako ali drugače. To velja tudi za člene o omejitvah pri vračanju premoženja, saj se [z njih ne da razpoznati, katere se nanašajo na kme-tijska zemljišča in gozdove in katere ne. V kmečki zvezi ocenjujemo, da določba, ki govori o tem, da nepremičnine ni mogoče vrniti v last oz. posest, če bi bila s tem bistveno okrnjena ekonomska oz. tehnološka funkcionalnost kompleksov, ne more veljati za kmetijska zemljišča in gozdove, ker sicer denacionalizacija ni možna. Ce hočemo zemljo vrniti prejšnjim lastnikom, potem bo to povzročilo tudi likvidacijo marsikaterega kombinata," je dejal Marjan Podobnik in poudaril, da v kmečki zvezi sodelujejo z združenjem razlaščenih in da so tudi podprli vse njihove predloge za izboljšanje zakona. "Čeprav bi bilo dobro, če bi lah ko iz povsem ekonomskih razlo 8ov hkrati z denacionalizacijo izvedli tudi del agrarne reforme zemljo kmetom), pa je za skupščino, ki odloča o zakonu, to povsem nesprejemljivo. V stranki ^nio se s tem morali sprijazniti, "krati pa smo se zavzeli, da bi z 2akonom o kmetijskih zemljiščih, z zakonom o kmetijskem 2fctTiljiškem skladu ter z drugimi zakoni in predpisi zagotovili, da °i bila vrnjena zemlja vsaj tako obdelana, kot je sedaj." "27. člen zakona o denacionalizaciji govori o tem, kdaj naj bi kmetijska zemljišča vračali v naravi. Je napisan dovolj jasno? Pravniki trdijo, da je napisan dobro, pri ljudeh pa povzroča revolt, češ da ščiti družbene farme. Kmečka zveza je že zahtevala, da ga je treba napisati nedvoumno, lahko tudi z daljšim besedilom, samo da ne bo dopuščal različnih razlag." Predlog zakona se od osnutka razlikuje tudi v tem, da vključuje popravljanje krivic, ki so jih povzročile arondacije. "V kmečki zvezi, kjer smo že ob pripravi osnutka zakona zahtevali, da mora zakon zajeti tudi arondacije, si to štejemo za pomemben uspeh, tudi zato, ker so arondacije marsikje povzročile več gorja kot nacionalizacije. Zakon naj bi reševal predvsem tiste primere, ko kmetje za odvzeta zemljišča niso dobili nadomestnih; rešitve pa bo treba poiskati tudi za tiste, ki so dobili bistveno slabša zemljišča, kot so jim bila odvzeta." V predlogu zakona o zadrugah je bistvena sprememba zakonsko določeni delež zadrug v 53 klavnicah, mlekarnah, vinskih kleteh in nekaterih drugih podjetjih. "Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka. Zadružna zveza Slovenije in del vodstev predelovalne industrije smo dali pobudo, da naj bi zadruge v teh podjetjih ne dobile samo 40-odstotnega, ampak večinski, najmanj 51-odsto-tni delež; to pa predvsem zato, ker so materialno šibke in ni verjetno, da bi lahko ob zakonsko priznanem 40-odstotnem deležu kupile še za najmanj 11 odstotkov delnic in postale večinski lastniki. Da so v vladi različna stališča do našega predloga, razumem, ne morem pa razumeti, da mu nasprotuje kmetijsko ministrstvo, ki naj bi zastopalo interese kmetov in kmetijstva. Čeprav so zaradi odklonilnega stališča ministrstva naše možnosti v parlamentu manjše, bomo vztrajali pri 51-odstotnem deležu in pri tem, da bi zadružništvo kot protiutež grobemu kapitalizmu, dobilo ustrezno materialno podlago." ^^^^^^^^^^ in državni oz. družbeni direktorji. Bistveno več kot tisti obrtniki, ki imajo največ." Sindikat "zameri" zakonu, da je dovolj poskrbel za državo in za prejšnje lastnike, premalo pa za delavstvo. "Sindikat je tu "spregledal", da Slovenija želi postati pravna država in da želi vzpostaviti lastninski red, tudi s popravljanjem povojnih neumnosti, pa tudi to, da novi zakon bolj kot prejšnji brezplačno deli premoženje delavcem... Če sindikat Še kar naprej trdi, da je ta zakon protide-lavski, potem je nekaj narobe s sindikatom ali pa je sindikat orodje tistih, ki si želijo lastiti premoženje na Markovičev ali Mencingerjev način. Sicer pa so nekateri sindikalni zaupniki bolj proti Kako ocenjujete predlog zakona o denacionalizaciji? "Veliko pripomb nimam, moti pa me. da zakon preveč ščiti zatečene pravice. Da podaljšujemo agonijo socialističnih kmetijskih kombinatov, je nesmisel. Kombinate hi morali razbiti, zemljo razdeliti prejšnjim lastnikom, presežek pa prodati ali dati v zakup kmetom. " V obrazložitvi zakonskega predloga je zapisano, da predlog še bolj kot osnutek poudarja načelo, da popravljanje starih krivic ne sme povzročiti novih. "O krivicah nočem govoriti! Vse je bilo nacionalizirano zakonsko, tudi zaplembe so imele osnovo v zakonih, pa čeprav vemo, da sto bili //' zakoni slabi, vsiljeni... Govorjenje o krivicah nam je podtaknila Partija." Ali se v predlogu zakona čuti, da so pri snovanju zakona sodelovali tudi razlaščeni? Je po njihovi meri? "Za vračanje v naravi sem se od vsega začetka zavzemal predvsem zato, ker naša država ni tako bogata, da bi prejšnjim lastnikom plačevala v denarju. Premoženje jim vrnimo v naravi in jih prisilimo, da bodo nosili tudi bremena lastnine." Predlog zakona šteje med denacionalizacijske upravičence poleg lastnikov še njihove zakonce in dediče prvega dednega reda. "To je spet komunistično izmikanje. Jaz sem že ob prvih razpravah predlagal, da bi morali opraviti restitucijo na tčdanje lastnike (žive ali mrtve) in potem izvesti normalne dedne postopke po veljavnem dednem zakonu." delavcem kol, na primer, lastniki kapitala." Nekateri ocenjujejo, da predlog zakona ne spodbuja delavcev, da bi vlagali svoje prihranke za doka-pitalizacijo podjetij. "Pojem dokapitalizacija je po mojem mnenju izmišljen in celo škodljiv. Zakaj? Zato, ker naša podjetja sploh niso tako slaba, kot se govori, in ker tudi gospodarstvo ni v takšni krizi, kot se poudarja. Pri nas sploh še ni no- bene resne krize! Dokapitalizaci-je kot cilja ne rabimo, potrebujemo le normalen gospodarski red, v katerem se bo dalo normalno gospodariti." Kako naj bi sprejemali zakon -kot predlog ali zaradi spremenjenega koncepta le kot osnutek? "Ideja, da bi na skupščinskem zasedanju predlog zakona obravnavali le kot osnutek, je zamisel starih oblastnikov, ki hočejo obdržati svoje privilegije." Franc Grašič, direktor tržiškega Peka: Zakon o lastninjenju postavlja državo za pomembnega lastnika "V tržiškem Peku, kjer spremljamo priprave na sprejetje zakona o privatizaciji oz. lastninjenju že od prvega, Markovičevega koncepta dalje, ocenjujemo, da bi z lastninjenjem morali doseči predvsem dvoje: do-biti znane lastnike, ki bi se obnašali kot managerji, ki bi vodili podjetje ter spodbuditi zaposlene, da bi del svojih prihrankov vložili v podjetje in pomagali reševati problem podkapitaliziranosti," je dejal direktor tržiškega Peka Franc Grašič in poudaril, da bi z Mencingerjevim konceptom privatizacije dosegli ta cilja, medtem ko jih z uveljavitvijo rešitev, kakršne ponuja predlog zakona, ki se od osnutka m6čno razlikuje, ne bomo. "Predlog zakona vsebuje drugačen koncept privatizacije, kot ga je določal zakonski osnutek. Podjetja deli na velika, srednja in mala, pri tem pa za velika in tudi za del srednje velikih in malih podjetij predvideva lastninjenje, ki je v bistvu podržavljenje. Čeprav naj bi ustanovili investicijske družbe, ki bi postale lastniki teh podjetij, pa bo v prehodnem obdobju, ki lahko traja zelo dolgo, lastnik država. Za delavski odkup podjetij verjetno ne bo velikega zanimanja, in sicer zato ne, ker tako zbrani denar ne bo ostal v podjetju, ampak bo šel v Sklad Republike Slovenije za razvoj. Slovenska vlada kot predlagatelj zakona tudi trdi, da predlagane zakonske rešitve omogočajo do-kapitalizacijo podjetij, v Peku pa ocenjujemo, da zakon dokapitali-zacije ne zajema, vsaj ne v obliki, ki bi delavce k temu spodbujala. Koncept privatizacije, po katerem naj bi del delnic investicijskih družb brezplačno razdelili med polnoletne državljane Republike Slovenije, je mogoče razumeti tudi kot enega od motivov, da bi za koncept in za njegovo uresničevanje pridobili širšo podporo. Zdi se mi, da je koncept, ki premalo spodbuja delavce, slab za podjetja, kjer so že doslej z različnimi spodbudami dosegli večjo pripadnost kolektivu in motiviranost. Ne gre samo za Peko, takšnih podjetij kot je Peko, je v Slo- Za kakšno lastninsko preoblikovanje in privatizacijo Peka hi se odločili, če se vam ne bi bilo treba ravnati po zakonu? "Ko smo z anketo preverjali pripravljenost ljudi, da pod določenimi spodbudnimi pogoji vložijo v podjetje del svojih prihrankov, smo ugotovili, da bi bilo za Peko najugodnejše, če bi se odločil za dokapitalizacijo z izdajo delnic, ki bi jih kupili zaposleni. Popusti, ki bi jih pri tem dali, bi šli v breme družbenega kapitala; kar pa bi kapitala še ostalo, bi ga morebiti prenesli na Sklad." Kot poslanec zbora združenega dela republiške skupščine ste verjetno pregledali tudi predlog zakona o denacionalizaciji. Kaj vas je v zakonskem predlogu najbolj zbodlo? "Vračanje v naravi! Zdi se mi, da bi bilo bolje, če premoženja ne bi vračali v naravi, ampak da bi le ugotovili ustrezne deleže in prejšnjim lastnikom dali pravico do upravljanja (in zaslužka) z lastnino na podlagi delnic ali kako drugače." veniji še nekaj," je dejal Franc Grašič in poudaril, da predlog zakona zanj ni sprejemljiv - ne zato, ker bi se bal za "direktorski stol", ampak predvsem zaradi tega, ker za delavce ni spodbujevalen in ker so dosedanje izkušnje pokazale, da država še nikoli ni bila posebno dober gospodar. Če je to ugotovil svet, zakaj v to silimo pri nas! Sindikat zameri predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju predvsem to, da je zelo dobro poskrbel za prejšnje lastnike in za državne interese, zelo slabo pa za delavce. Se z njegovo oceno strinjate? "Prepričan sem, da vračanje v naravi ne bo povsod prispevalo k boljšemu gospodarjenju, ampak bo prenekatero podjetje spravilo v težak ali celo v brezizhodni položaj. V predlogu zakona o zadrugah se mi zdi, daje vprašljivo predvsem to, da zakon del premoženja prehrambeno-prcdelo-valnih podjetij prenaša na zadruge in na zadružnike. Ne vem, zakaj takšen predlog in zakaj naj bi bil del družbe v nadrejenem položaju." Je kaj nevarnosti, da bi vsaj v prehodnem obdobju, ko bo država postala zelo pomemben lastnik, prišlo prek države tudi do vmešavanja politike v gospodarstvo? "Čeprav je nekaj bojazni tudi za to, pa se mi zdi, da bo večji problem, če bodo država ali njene institucije imenovale upravne odbore, v katerih ne bo lastnikov. Dobro je, če bodo v njem tudi priznani strokovnjaki, vendar je njihovo obnašanje eno, obnašanje lastnikov pa drugo." ©©ISISSSMESGLAS 18. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 16. avgusta 1991 PREJELI SMO Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Gospod Anton Drobnič, kje sta vaša čast in ponos? Oh koncu aprila letos je izšla prva številka glasila društva Nova slovenska zaveza, ki je presenetila in globoko užalila borce NOV in vse svobodoljubne in poštene Slovence. RO ZZB NOV Slovenije je takoj odločno reagiral na te žalitve, zavrnil neresnična stališča, za slovenski narod žaljivo zlonamerno potvarjanje zgodovine. Namesto da bi se nekdanji domobranci sramovali svoje odločitve za boj proti lastnemu narodu, svojih zločinov nad njim in skušali čimprej pozabiti svoj medvojni kolabora-cionizem, kvizlinštvo in odkrito sodelovanje z okupatorji, tako z italijanskim kot v četah SS Hitlerjeve Nemčije, v Zavezi opravičujejo svoja dejanja, češ da je to »... bil boj proti komunizmu, obramba kulture, zvestoba veri, da so morali zagrabiti za orožje in brez vednosti okupatorske oblasti (!?) zastražiti in varovati svoje vasi, svoje družine...« Same laži, eno samo sprenevedanje! Eden glavnih idejnih snovalcev NSZ ste tudi vi, gospod Anton Drobnič. javni tožilec Republike Slovenije. Svoja stališča in tudi sedanje vaše poglede na medvojno obdobje ste javno predstavili v uvodniku prve številke glasila NSZ. In zdaj lahko sleherni dan berete pisma in izjave ogorčenih Slovencev s podpisi, od naših najvišjih političnih voditeljev (Kučana, Zlobca, Ribičiča, Školča, Peršaka, Rupla, Kmecla, Pluta, Žaklja itd., itd.), do tisočev članov borčevske or- ganizacije, prenoviteljev, socialistov, liberalcev, zelenih, krščanskih socialistov in drugih, ki vam s svojimi podpisi sporočajo, da morate odstopiti, ali da vam morajo vzeti funkcijo javnega tožilca Republike Slovenije. Preprosti ljudje, bralci Dela (Sobotna priloga Dela, 20. julija 1991, Poštni predal) vam pišejo takole: »... vaša politična dejavnost in stališča so nerazdružljiva s funkcijo, ki jo opravljate, zato se pridružujemo zahtevam po vaši razrešitvi.« Toda, gospod Anton Drobnič, vi pa kar molčite... Čakate na boljše čase? Nikoli jih ne boste dočakali! Kje je vaš človeški ponos in osebna čast, vaša narodna zavest. Ali vas ne peče vest, da, kljub temu da večina Slovencev odločno zahteva vaš odstop, ne reagirate, temveč se krčevito oklepate zadnje bilke pred utopitvijo. Vedite, da v Franciji, na Norveškem, v Sovjetski zvezi, pa celo v Nemčiji in Avstriji tako pomembnega državnega in političnega položaja človek z vašo preteklostjo, ki je kot domobranec prisegel zvestobo SS enotam in Hitlerju, ne bi nikoli dosegel. Naj vas ponovno spomnimo, da je pred kratkim odletel s položaja deželnega glavarja Koroške v Avstriji dr. Jdrg Haider in to samo zato, ker je javno izjavil, da zaposlovanje v Hitlerjevi Nemčiji ni bilo slabo urejeno. Edino človek dvomljivega značaja in nepotešenih političnih ambicij ne posluša glasu množic in se z javnega položaja, če zanj nima pogojev in moralne podpore, sam ne umakne! Odbor skupnosti borcev Kokrškega odreda Miloš Rutar O namenu in učinku Svetovnega slovenskega kongresa Po ideji Mada Habjana za sklic kongresa je organizacijske vajeti precej samovoljno »vzela v roke«, kot predsednica za Slovenijo, gospa Spomenka Hribar. Kongres je doma in v svetu napovedovala v superlativih, z velikim pompom, kot da bo vse steklo »kot po maslu«, da bo slovenski narod po kongresu enoten, v svetu priznan, partizani in domobranci se bodo pomirili in pozabili na medsebojna nasprotja. Lahko je besedici ti in na javnih mestih in v časopisih dajati napihnjene izjave (Dvojno dozorevanje, Gorenjski glas, 25. junija 1991). Slovenci so res pozdravili plemenita poslanstva kongresa - pluralizem, osamosvojitev, usmerjanje v prihodnost in da naj bi končno le presegli globoko zakoreninjene razdore in spore. Tudi izvršni odbor RO ZZB NOV Slovenije je podprl prizadevanja in uresničevanje nalog kongresa, zlasti glavne: kako naj obstaja in živi Slovenija v prihodnje. Toda način in vodenje priprav za kongres in obljube ter prevelika pričakovanja so ostali le na pol poti. Nekatere politične skupine »iz domačih in tujih krogov« so kongresu vsiljevale svoja mišljenja, poglede in predloge, bili so poskusi zlorabe in oživljanja revanšizma, poglabljanja razdora ter odkritega zagovarjanja kola-boracionizma. Čeprav je predsednica Spomenka Hribar v predkongresnem obdobju doživela dokaj neprijetnosti (slovenski tolar, očitek »komunistične agitatorke v Argentini«, medsebojne besedne spopade med organizatorji kongresa itd.), je sodelovala na kongresu, kot da se vse te pripombe in kritike ne nanašajo nanjo. Spomnimo se še nekaterih neuspešnih akcij gospe Spomenke Hribar: rožice in otroci na demonstracijah pred nekdanjim poveljstvom TO, ponesrečena organizacija sprejema prispelih jugoslovanskih mater fantov, ki služijo vojaški rok v Sloveniji pred halo Tivoli, ko je s kritiko in napadom izzvala oster spor s srbskimi parlamentarci. In še zadnji spodrsljaj: v slovenski skupščini jo je predsednik dr. France Bučar dobesedno »spodil« z govorniškega odra. Nas borce NOV v Sloveniji, pa je najgloblje prizadeja javna, nedokumentirana izjava gospe Hribarjeve v govoru ob Krimski jami, septembra 1990, o množičnih pobojih in žrtvah med drugo svetovno vojno. Pridružujemo se zato javni zahtevi občinskega odbora ZB NOV Ljubljana - Vič - Rudnik, naj gospa Spomenka Hribar javno dokaže in dokumentira ali prekliče svoje besede, izrečene ob Krimski jami. Naj si nikakor ne domišlja, da ima posebne pravice in da lahko »po svoji glavi« organizira, besedici, kritizira, piše in javno nastopa, odgovarjati pa, da ji ni treba nikomur!? Bor- ci že osem mesecev zaman čakajo na njen odgovor. Če ga ne bo, bodo morali resnico poiskati tam, kjer je uradno izrekajo. Kranj, 31. julija 1991 Odbor skupnosti borcev Kokrškega odreda Podpredsednik: * Miloš Rutar Protestna odpoved Takoimenovana slovenska popularna glasba seveda ni izvzeta iz siceršnjih kulturnih tokov Slovenije. Tako verjetno v marsičem deli usodo zapostavljenih. Vendar kljub temu vse to ne more biti opravičilo za skrajno neprofesionalni odnos, ki so ga pokazali organizatorji letošnjega festivala Melodije morja in sonca /MMS/ proti nekaterim slovenskim glasbenim postajam, ki naj bi na prireditvi sodelovale preko glasovanja žirij radijskih postaj. Kasete s posnetki skladb, ki smo jih /oziroma jih sploh nismo/ prejeli, so tehnično tako slabe, da ne samo da omogočajo verne reprodukcije članom žirij, pač pa predvsem mečejo slabo luč na organizatorja MMS 91 oziroma praktično žalijo glasbene izvajalce. Ker kljub večkratnim zahtevam, da se reči uredijo, do tega ni prišlo, odpovedujemo svoje sodelovanje na letošnjem festivalu MMS. Radio Kranj / zanj Vine Bešter Ljudje z delom in brez... Sem odpuščena, zmanipulira-na delavka bivše ISKRE INŽENIRING, ki sem svoj čas opravljala tajniška opravila, sedaj pa že lep čas čakam doma na stečaj podjetja. Vsak mesec se tresem, ali bom kot presežni delavec doma na čakanju dobila kakšen dinar in še vsak mesec se je našel nek vzrok, da ni bilo denarja oziroma ga je po daljšem času uspel zagotoviti nekdo od vodilnih delavcev, ki bi mu morala biti verjetno do smrti hvaležna. Ta mesec me je domov poklicala tajnica direktorja in mi povedala, da plače 3550 din ne morem dobiti, ker moram najprej vrniti kovček. Po premisleku sem ugotovila, da je to kovček, ki sem ga v času svojega poslovanja zadolžila svojemu sodelavcu za službena potovanja. Ta pa se je na službeni poti pred dvemi leti smrtno ponesrečil, kovček pa se je izgubil nekje v hotelu v Novem Sadu ali pa ga je prevzel nekdo od bivših sodelavcev. Sprašujem se, od kdaj je pri nas zavladalo tako poštenje, saj mije ista tajnica pogledala skozi prste in rekla ob drugem telefonskem pogovoru, naj mi bo in da bom naslednji mesec plačo dobila (3550 din). V primeru pa, da v naslednjem mesecu kovčka ne vrnem, obenem pa še namizno svetilko ter razdelilec za luč pri namizni svetilki, mi bo to odra-čunala od plače 3550 din. Težko pa je vračati stvari, o katerih nimaš pojma, kje so! Na to, kar sem napisala, nimam komentarja, ker bi bil lahko preobširen in o tem lahko komentirate vi, g. urednik ali even-tuelni bralci. Splošno pa vedno bolj vidim, da smo se ljudje razdelili na sloj ljudi z delom in brez dela, kateri postaja kljub tako hvaljeni demokraciji, pluralizmu ter pravni državi popolnoma brez pravic, iz katere se lahko vsak, in še zaže-Ijeno je, dela norca. Pozdrav! Ljubica Jež KUPON za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Naročniška številka i__i i i Priimek in ime Naslov:.............................................................. Besedilo za objavo lilij J_L J_I Kupon pošlpte na ĆP GORENJSKI GLAS. 64000 Kran|. Opomba za brezplačno obiavo ie besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov m potrebnega pro-slora za ločila Prosimo, dapišete z VELIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku B A OBVESTILO DINARSKA SREDSTVA OBČANOV IN CIVILNOPRAVNIH OSEB SE OBRESTUJEJO PO NASLEDNJIH STOPNJAH: (mes.) (letno) VLOGE NA VPOGLED: HRANILNE VLOGE 4.97 77 % TEKOČI RAČUNI OBČANOV 4.87 75 % ŽIRO RAČUNI OBČANOV 4.87 75 % VLOGE, VEZANE NAD 1 MESEC 9.90 204 % VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE 10.18 213 % VLOGE, VEZANE NAD 6 MESECEV 10.36 219 % VLOGE, VEZANE NAD 12 MESECEV 10.53 225 % VLOGE, VEZANE NAD 24 MESECEV 10.71 231 % VLOGE, VEZANE NAD 36 MESECEV 10.88 237 % DOVOLJENA PREKORAČITEV NA TR 11.62 265 % NEDOVOLJENA PREKORAČITEV NA TR 12.38 295 % Obrestne mere pričnejo veljati z 01. 08. 1991 cm C O M P U MUSIC D O.O. KRANJ Na zalogi PIANINI HARMONIKE, TROBENTE, KITARE, FLAVTE, BLOKFLAVTE... DRUGA GLASBILA. UGODNE CENE KLAVIATUR PRIMERNIH ZA POUK. Odslej tudi avdio in video program Barvni TV • HI-FI • Radiokasetofoni • Videokasete Barvni TV, 51 cm ekran že za 15.773,00 dinarjev Prodaja TRGOVINA TIPKA PREDDVOR TupaliČe 59 Odprto od 9. -12. od 15. - 18., sobota od 9.-13. ure. Peter Čolnar 14 DREVESA V GOZDU Ing. Vilko Kiler V Zagrebu je srečal tudi sestro kranjskega zdravnika dr. Bež-ka. Dara je bila poročena s sinom ene najuglednejših srbskih zagrebških družin - Čukovim. Seznanila ga je s svojo taščo. Jelena, vdova Cuk, je bila stara 75 let. S prijateljico, kuharico in sobarico je stanovala v šestsobnem stanovanju v prvem nadstropju na Jurišičevi 2, t.j. na vogalu Jelačičevega trga. Zanjo je bilo značilno, da je hodila po stanovanju največkrat bosa. Ko ji je Lojze povedal, da stanuje daleč t. j. v Bosanski ulici ga je povabila k sebi na stanovanje in hrano. Odstopila mu je dve sobi, tako da je lahko "uradoval" tudi pri njej doma. V začetku je težko sprejel takšno darežljivost, vendar je spoznal, da daje stara^gospa iz vsega srca tradicionalne srbske gostoljubnosti (Jelena Čuk je bila sicer po rodu iz Like). Nekega dne je pripeljala Čukova k Lojzetu izredno elegantno oblečenega človeka in ga predstavila z besedami: "To je moj dober znanec." "Dober znanec" se je ob srečanju resnično razburil: "Čolnar, kaj pa vendar mislite!? Mar me ne poznate ali pa me nočete poznati? Kaj ne veste, kdo sem? Od drugih sem moral slišati, kako delate..." V gostu je prepoznal ing. Vilka Kilerja iz Kranja (bil je poročen s Kocbekovo iz Kranja). Slišal je že, da živi v Zagrebu, vendar ni vedel, da bi bil pripravljen pomagati, oziroma kako bi lahko pomagal, saj je bil direktor nemške firme Siemensa za Jugoslavijo oziroma za NDH. "Ne zamerite, saj sem nameraval..." Ing. Kiler je potegnil iz žepa pero in notes ter me prekinil: "Naštejte, ka] potrebujete!" "Najbolj bi lahko pomagali s hrano..." "Razumljivo, da jo bom dal, saj jo imam dovolj za svoje delavce. Kako pa stojite z denarjem?" "Imam nekaj, vendar ga vedno manjka." Vzel je denarnico in mi dal 30.000 kun. Ni mu bilo težko dati in je rad pomagal. Po tem srečanju je ing. Kiler redno pošiljal hrano in tudi denar. Bil je med glavnimi financerji Lojzetove dejavnosti v Zagrebu. Med ostalim je tudi zaposloval ljudi, za katere je iskal službo... Ćukovi Znana so grozodejstva, ki so jih počenjali ustaši tako nad svojim narodom kot tudi nad Srbi, ki so živeli na Hrvaškem. Ćukovi, pri katerih je Lojze sedaj stanoval, so bili kot ena izmed najvidnejših srbskih družin v Zagrebu v neprestani nevarnosti. Bili so vodilni akcionarji delniške družbe srbske banke v Zagrebu. Koje bil Pavelič še poslanec, je leta 1919 ali 1920 naščuval svoje pristaše, da so jim razbili dve trgovini. Sedaj, ko je imel oblast v svojih rokah, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo z njimi obračunal. Vsem je bilo jasno, da morajo čim prej izginiti iz Zagreba, vendar jih ni bilo mogoče enostavno vključiti v transport Slovencev pod tujimi imeni. Gospa je bila izredno znana kot zagrebška Srbkinja. Preko profesorja Breslerja je Lojze redno obveščal hrvaški RK o svojem delu, da bi imel tako mir pred ustaši. Tako je tudi omenil, daje izvedel, daje na ljubljanski železniški postaji veliko pravoslavnih otrok, da so njihove očete zaprli in da ostroci ne vedo ne kod ne kam. Zgodbo si je izmislil. Povedal je, da pozna gospo, ki bi bila pripravljene iti iskat otroke in jih odpeljati v Beograd. Tako je izdal hrvaški RK propustnico za odhod Jelene Čuk v Ljubljano. Čez čas ga je prof. Bresler vprašal, kako je s tistimi pravoslavnimi otroki. Lojze je pojasnil, da ve le toliko, da je z njimi vse v redu in daje gospa sedaj na očesni kliniki v Beogradu, vendar, da je z njo izgubil vezo. Tako je bila za prof. Breslerja stvar opravljena. Bil je prepa-meten, da ne bi vedel, za kaj je pri vsem skupaj šlo... V resnici so šli Jelena Čuk, njen sin Pajo z ženo Doro in dvema otrokoma živet k Bežkovim v Ljubljano. Pajo Čuk je bil po vojni inženir v Zagrebu. Pred odhodom je Čukova prepustila Lojzetu svoje stanovanje z vsemi šestimi sobami, s polnimi shrambami, kot jih imajo lahko le najbogatejši. Pustila mu je celo kuharico, ki jo je še naprej sama plačevala. Kuharica je bila doma v Dobrepolju na Dolenjskem. Del Čukovega stanovanja je preuredil v pisarno. V veliki predsobi je imel čakalnico, kjer so vsako jutro čakali ljudje na najrazličnejšo pomoč. Petek, 16. avgusta 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 19. STRAN Cž@iEllSSyj©IMGLAS Seje "zloglasni medved" preselil s Pokljuke v Trento? Predlog za odlov in soglasje za odstrel Ministrstvo za kulturo predlaga, da bi medveda najprej ustanovam, sicer pa naj bi ga odstrelili. Bled, 14. avgusta - Rjavi medved, s katerim imajo kmetje, naravovarstvenih, inšpektorji in nekateri ministri slovenske vlade nemalo težav, je verjetno po medvedje premeteno slutil, da se mu v Triglavskem narodnem parku ne bo kaj hudega /.godilo, pa četudi bo kmetom blejske ovčarske skupnosti in drugim pokončal nemalo ovc, ki se tako kot že vrsto let pasejo po Pokljuki, Mežaklji in po drugih Planinah. Po zadnjih vesteh je medved še vedno na varnem, v Triglavskem narodnem parku, vendar naj bi jo z Gorenjske ucvrl v Trento, kjer je v dolini Lepene pokončal dva oz. celo tri ovne. Zapisali smo "naj bi jo ucvrl", kajti ni še potrjeno, ali gre za istega Medveda oz. tistega, ki je najprej na Debeli peči in na Lipanci raztrgal najmanj 14 ovc, nato pa dve še na Me/aklji ali za kakega drugega. Ker je na Pokljuki mirno, je mogoče vendarle upati, da gre za istega medveda, ki pa ga slovenska lovska, kmetijska in naravovarstvena oblast v njegovem morilskem pohodu po Sloveniji še ni uspela zaustaviti. Medved kolje ovce, ministri in naravovarstveniki si dopisujejo, kmetje bentijo in razmišljajo, ali bi na dnevu ovčarske skupnosti, kamor kanijo povabiti nekatere pomembne politike in oblastnike, zahtevali odstop direktorice uprave Triglavskega narodnega parka, novinarji pa "glodamo kost, ki nam je v času časopisnih kislih kumaric dobrodošla" in pišemo... Pišemo o medvedu, za katerega dolgo ni bilo znano, kaj se mu bo zgodilo: ali bo kmetijsko ministrstvo dalo odločbo za odstrel ali ga bodo odlovili in ga Prepeljali v sosedno Furlanijo - Julijsko krajino, kjer so mu pripravljeni ponuditi varno zatočišče ali pa bo medved kar sam odhlačal tja, kjer bi ga bili nadvse veseli. ponudili v odlov domačim ali tujim naravovarstvenim medvedom. Ministrstvo za kulturo, ki je pristojno za park, ugotavlja, da Slovenija in Hrvatska sodita med redke države, kjer je populacija rjavega medveda zadovoljiva in ni nevarnosti za njegov obstoj. Nasprotno: v Sloveniji je število medvedov na območjih, ki so opredeljena kot njihov življenjski prostor tolikšno, da se poskuša razseliti na nova ozemlja. Tako je zašel tudi na območje Julijskih Alp oz. Triglavskega narodnega parka, kjer pa po oceni ministrstva za kulturo za zdaj ni možnosti, da bi se nama Cezsoča in Drežnica dovoljenje za odstrel medveda, (verjetnost, da gre za istega medveda kot na Pokljuki, je velika), se je oglasil predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Adriano Biasutti, protestiral pri Peterletu in se zavzel, da bi medveda ohranili, med drugim tudi zato, ker je predvideno, da bi med Slovenijo, Furlanijo - Julijsko krajino in Koroško ustanovili naravovarstveno oazo. Ko so slovenske oblasti odgovarjale Biasuttiju, so v pismu med drugim zapisale, da izdajajo dovoljenja za odstrel Medved, ki je po ocenah strokovnjakov star dve do tri teta in "očitno specializiran na z>vo hrano", je sprožil navzkri-Zr>i ogenj med različnimi inte-resi. Predsednik ovčarske skupnost Bled, kmet Peter Žemva, v "nenu lastnikov ovc zahteva odstrel medveda, ki naj bi jim Prizadejal že za najmanj 10.000 nemških mark škode ali petkrat toliko, kot stane na Kočevskem odstrel najlepšega medveda. Odškodnino bomo izterjali -če ne po sodni poti, pa kako drugače," pravi Žemva in poudarja, da bodo o vsem verjetno Javno govorili na zborovanju, Ki ga nameravajo pripraviti ob 0včarskem dnevu. Medved jim Je doslej povzročil že precejšni« škodo: uradno naj bi raztrga/ u> ovc, neuradno okrog 50 (30 od članov ovčarske skupnosti, 20 odo-italih rejcev). Zahteva, ki so jo lastniki več kot tisoč ovc tudi slišali, da bi živali urnaknili pred medvedom na yarno v dolino, se jim zdi nere-a'na. Ne samo zato, ker so bile °vce prej na Pokljuki kot medved, ampak predvsem zaradi fega, ker ni "naslovnika", ki bi J'm pašo na planini nadomestil s krmo v dolini ali s primerno odškodnino. Le zakaj bi ovce gonili v dolino, se sprašujejo, K° pa je kmetijsko ministrstvo že maja letos dovolilo odstrel medveda lovskima družina Cezsoča in Drežnica, ker je na njunem območju raztrgal 31 ovc, vendar ga lovci tedaj niso dobili. V Triglavskem narodnem parku, ki upravlja z gojitvenim loviščem Triglav, so zato, ker gre za območje z zakonom zavarovanega narodnega parka, od vsega začetka predlagali odlov, sicer pa so takoj zaprosili pristojne republiške organe za ukrepanje, s katerim bi preprečili nadaljnje uničevanje drobnice. Sedanji zakon o Triglavskem narodnem parku, za katerega vsi po vrsti ugotavljajo, da je že zastarel in da ga je treba Čimprej spremeniti, namreč ne ureja ravnanja z velikimi zvermi. V času, ko je zakon nastajal, risa v parku še ni bilo, za medveda pa po tedanjih gojitvenih smernicah na območjih, ki niso veljala za njegov osrednji življenjski prostor, tudi ni bilo regulative. Da bi "zapolnili" luknjo v zakonu, so uslužbenci parka 1989. leta (interno) sklenili, da bodo medveda trajno zavarovali. Ker je območje parka z zakonom zavarovala Slovenija, je uprava Triglavskega narodnega parka tudi zahtevala, da se republika odloči, kaj storiti z Varovanje medveda ima v Sloveniji več kot stoletno tradicijo. Že v času, ko so v Avstroogrski dajali nagrade za uplenitev medveda, so na nekaterih gozdnih veleposestvih na Kočevskem, na Snežniku, na Javornikih, Hruški in Nanosu prepovedali lov nanj in odstrel. Ko je po prvi svetovni vojni večino teh posestev zajela agrarna reforma, je bil obstoj medveda v Sloveniji resno ogrožen, saj so ga kot zver po zakupniških loviščih neusmiljeno preganjali. Stalež se je zmanjšal na vsega 30 živali, pred popolnim zatrtjem pa ga je rešila naredba kraljevske banske uprave Dravske banovine iz 1935. leta, kije lov in ubijanje medveda popolnoma prepovedala. Po vojni so se predpisi, ki so varovali medveda ter druge velike in redke zveri, spreminjali, v nekaterih obdobjih so jim bili bolj naklonjeni, v drugih manj. Po enotnih gojitvenih smernicah, ki so jih lovske organizacije sprejele maja letos, je odstrel medveda zunaj njegovega osrednjega življenjskega prostora dovoljen samo, če ogroža življenje ljudi in njihovo premoženje in če za to da soglasje posebna komisija, ki v Sloveniji in na Hrvaškem spremlja stalež in odstrel. Strokovnjaki opozarjajo, da samo spremenjena zakonodaja medveda ne bo zavarovala in zagotovila "pretoka" med Dinarskim gorstvom, našim Visokim krasom in Alpami, če država ne bo v primerih, ko bodo zveri povzročile škodo na živini ali drugje, poskrbela za takojšnje izplačilo odškodnine. Republiški lovski inšpektor Anton Simonič tudi meni, da je v primerih, ko se medved navadi, da pleni domače živali, bolje posredovati z odstrelom, kot pustiti, da povzroča škodo in krepi odpor prebivalstva do njegovega zavarovanja. Kar zadeva stalež medveda v Sloveniji, se za njegov obstoj ne bo treba bati vse dotlej, dokler bo še naprej prihajal k nam iz Gorskega Kotorja in iz Like. Po podatkih Lovske zveze Slovenije je bilo v Sloveniji v času med 1985. in 1989. letom v Sloveniji od 280 do 32 7 medvedov, odstrel pa od 40 do 55. nastanil. Ministrstvo predlaga, da bi ga iz parka odstranili. Najprej bi ga ponudili v odlov domačim ali tujim naravovarstvenim ustanovam; če pa zanj ne bi bilo zanimanja, ministrstvo pristaja na to, da bi ga odstrelili. Kot je znano, se je za pokljuškega medveda že zanimal italijanski Sklad za naravo. Že tedaj, ko je kmetijsko ministrstvo dalo lovskima druži- medvedov samo v primerih, ko je ogroženo življenje ljudi ali njihovo premoženje, in da se zavedajo, da je "naše območje za ohranitev medveda edino potencialno jedro, iz katerega je mogoče pričakovati naravni pritok medvedov za ponovno poselitev alpskega prostora na italijanskem in avstrijskem ozemlju." • C. Zaplotnik Kmetijski nasvet Zakaj poleti primanjkuje beljakovin v mleku? ^sako obdobje krmljenja krav ima svoje posebnosti in značilnosti. *'a letno obdobje je značilno predvsem izobilje sveže krme, bogate 1 beljakovinami, ob hkratnem pomanjkanju energije. Poskrbeti ^oramo, da je kvalitetne zelene krme dovolj na razpolago skozi ce-,0 Poletje, do pozne jeseni. Pogosto menjavanje zelene in suhe krme ^obroku (če nam zelene krme ali paše za nekaj časa zmanjka) ali krmljenje prestare krme neugodnno vpliva na proizvodnjo in zdrahe živali. Zeleno krmo pridelujemo zato načrtno (setev krmnih dosevkov, gnojenje), tako da imamo za vsako obdobje pripravljene do-v°'j krme, upoštevajoč pri tem tudi določene rezerve, če pridelek *akasni ali prehiti. V poletnem času moramo pri dokrmljevanju krav največ polnosti posvetiti preskrbljenosti z energijo, minerali in mikromi-nerali ter zagotoviti primerno strukturo obroka - dovolj surove v'aknine. Opozoriti je treba, da lahko krave tudi v tem času trpijo pomanjkanje beljakovin. To se zgodi, če krmimo ostarelo zeleno krmo (v fazi cvetenja), ki vsebuje kar 50 % manj beljakovin kot mlada trava pred latenjem do začetka latenja, ko je za krmljenje najprirnernejša. Ostarela krma za krave z visoko mlečnostjo nikakor ni primerna. L. Na kmetijah s pašno-kosno rabo travnika je trava oh upora-v povprečju manjša, kot pa na kmetijah, kjer krmo vozijo v 'ev. Razlog je predvsem v tem, ker ostarele trave krave pojedo manj, bolj izbirajo krmo, večji pa je tudi delež ostankov. V hlevu Pa je možnost izbiranja krme manjša, krave pa pojedo tudi manj Kvalitetno krmo. Rezultati analiz vzorcev mleka v laboratoriju ŽVZG v Kraju kažejo, da se je pri več proizvajalcih zmanjšal delež beljako-0/,m v mleku (pod 3.0 %), ponekod je nizka tudi tolšča (pod 3.4 Glavni vzrok za nizko vsebnost beljakovin je pomanjkanje ^jiergije v krmi. Krave se na pomanjkanje odzovejo tudi na ta na-Jn, da prekomerno črpajo svoje telesne zaloge, hujšajo, kar p °dljivo vpliva na njihovo zdravstveno stanje in reprodukcijo, osebno velik primanjkljaj nastane, če je v krmi visok procent le-gurninoz (detelje, lucerna). Kako izravnamo obrok z energijo? p. Zelo primerna in sorazmerno poceni energijska krma je kožna silaža. Poleg energije izboljšuje tudi fizikalno strukturo obroka, ker vsebuje precej surove vlaknine. Zal pa večini rejcev zmanjka koruzne silaže že v spomladanskih mesecih in jo poleti, ko bi bila zelo dobrodošla, krmi le malo rejcev. Z žitom in pesnimi rezanci najbolj pogosto dopolnjujemo poletni obrok. Paziti moramo le, da se zaradi dokrmljevanja preveč ne zmanjša zauživanje trave, kar se zlasti rado dogaja ob ostareli osnovni krmi. Dodatek 1 kg močne krme namreč izrine po podatkih Zgajnarja (1990) zauživanje sušine iz paše za 0.3 kg, kar pa ni linearno, ampak se še povečuje z večjimi količinami močne krme. Ce ne uporabljamo koruzne silaže, moramo vključiti v obrok vsaj še 1 - 2 kg dobrega sena ali slame, ki ne sme biti kratko zrezana. Pri tem gre za fizikalno funkcijo krme, ki omogoča zdravo prebavo ter ugodno sestavo mleka - predvsem zadovoljiv procent mlečne maščobe. Koliko žita naj bi molznica dobila dnevno? To je odvisno od količine in kvalitete osnovne krme, botaničnega sestava ruše in mlečnosti krave. Zaradi teh spremenljivk je najbolje za vsako čredo oziroma kravo dodatek izračunati. V povprečju pa se dodatek žita giblje med 1 in 4 kg dnevno na kravo. Kravam z visoko mlečnostjo (preko 24 1 mleka/dan) je potrebno dodajati tudi močno krmo, ki vsebuje vsaj 12 % prebavljivih beljakovin. Ne smemo pozabiti tudi na redno dokrmljevanje z mineralnimi dodatki. Od makroelementov vedno primanjkuje natrija, pogosto tudi fosforja. Med mikroelementi pa so še posebno pomembni baker, selen, kobalt in jod. Vsi ti elementi se nahajajo v mineralno - vitaminskih mešanicah. Natrija (soli) primanjkuje tudi zaradi tega, ker je v nali krmi veliko kalija (gnojenje z gnojevko, gnojnico), natrij pa se zato slabo izkoristi. Z intenziviranjem pridelave krme se potrebe po natriju povečujejo. Na našem trgu je izbira mineralno-vitaminskih dodatkov dokaj majhna. Najpogosteje pa se v naših trgovinah dobi Biofos (Ca 100 g, P 140 g, Na 70 g), Kalmin (Ca 150 g, P 100 g, Na 100 g), Bovisal (Ca 160 g, P 110 g, Na 100 g), Vitaredin (Ca 170 g, P 85 g, Na 76 g). Franc Pavlin dipl. ing. Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Kranj Podržavljenje družbenih zemljišč Republiška skupščina bo na zasedanju 28. avgusta v paketu "lastninskih zakonov" (o lastninskem preoblikovanju podjetij, o denacionalizaciji in o zadrugah) obravnavala tudi osnutek zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Iz osnutka je mogoče sklepati, da želi zakon doseči predvsem dva cilja: zagotoviti enotno upravljanje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki so zdaj v družbeni lastnini, in enotno uresničevanje odločb, ki naj bi jih izdali v denacionalizacijskih postopkih. Zdaj je namreč tako, da je upravljanje in razpolaganje z družbenimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi kljub temu, da je omejeno z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih in z drugimi zakoni, neenotno. Ne le to: v mnogih kmetijskih organizacijah želijo predvsem v zadnjem času odprodati kmetijska zemljišča, kupnino pa namesto za nakup ali za izboljšanje zemljišč uporabiti tudi za izplačilo osebnih dohodkov. Tudi občine, ki po ukinitvi kmetijskih zemljiških skupnosti upravljajo in razpolagajo s kmetijskimi zemljišči, so v zadnjem času, kljub opozorilu republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, želele odprodati del zemljišč, pa čeprav bi zmanjšanje obsega družbenih zemljišč precej otežilo vračanje nacionaliziranih, zaplenjenih ali kako drugače krivično odvzetih zemljišč. Seveda bi bdi krivični, če bi takšne "želje" nekaterih občin posploševali na vse, saj je večina občin tudi po tem, ko so ukinile zemljiške skupnosti, s kmetijskimi zemljišči ravnala kot dobri gospodarji. Ker se v republiki tudi zavedajo, da bodo v denacionalizacijskih postopkih potrebovali za popravo povojnih krivic kar precej (nadomestnih) zemljišč, občinam že nekaj časa zagotavljajo iz proračuna denar za uveljavljanje prednostne pravice pri prodaji (zasebnih) zemljišč. Po zadnjih podatkih so občinski skladi tako pridobili že 161 hektarjev zemljišč, še za 300 hektarjev pa je sklenjenih pogodb. Da bi dosegli enotno upravljanje in razpolaganje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, bo republika prenesla v sklad tudi zemljišča, s katerimi razpolagajo podjetja, ki se bodo priva-tizirala po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij; predlog zakona o zadrugah pa predvideva, da bi podržavili tudi tista družbena zemljišča, ki so jih kmetijske zadruge pridobile brezplačno. • C. Zaplotnik Kmečki tabor v Beltincih Shod slovenskih kmetov Ljubljana, 14. avgusta - Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka prireja ob koncu tedna v Beltincih pri Murski Soboti tretji vseslovenski tabor. V soboto (z začetkom ob sedmih zvečer) bo v osnovni šoli v Beltincih okrogla miza o sedanjosti in prihodnosti slovenskega kmetijstva. Pogovor bo vodil prof. dr. Franc Zagožen, sodelovali pa bodo kmetje in številni strokovnjaki (kmetijski minister dr. Jože Osterc, dr. Slavič, dr. Toplak, mag. Erjavec in drugi). V nedeljo ob desetih bo veliki ljudski shod, na katerem bosta zbranim spregovorila Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke in član predsedstva Republike Slovenije, in dr. Ludvik Toplak, predsednik družbnenopolitičnega zbora republiške skupščine. Ker bo mikrofon "odprt", bodo lahko o družbenih, gospodarskih in še posebej o kmetijskih problemih spregovorili tudi drugi udeleženci tabora. Že od devete ure dalje bodo nastopali ljudski pevci in godci, po osrednji slovesnosti pa bo ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka ljudsko rajanje. V osnovni šoli Beltinci bo ob pol enih tudi pogovor o problematiki vinogradništva in vinarstva. Nedelja, 18. avgust, bo na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni tudi "dan SKZ-LS, Ivan Oman pa bo v imenu stranke tudi pokrovitelj glavne kasaške dirke. Naj še povemo, daje bil v Beltincih že zelo uspešen tabor 17. avgusta 1919. Tedanji in sedanji tabor imata isto geslo - Za samostojno in neodvisno Slovenijo. • C. Z. MEŠETAR V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, koliko stane spravilo krmo s travnika oz. uporaba traktorja, kosilnice in drugih kmetijskih strojev. Izračuni upoštevajo zadnje nabavne cene strojev, fiksne stroške (stroški za amortizacijo, investicijsko vzdrževanje in zavarovanje), spremenljive, variabilne stroške (sprotno vzdrževanje, stroški goriva in maziva), letno izkoriščenost, kakršna bi bila na kmetijah s približno desetimi hektarji zemlje, ne zajema pa stroškov živega dela voznika in morebitnih pomočnikov, pri priključkih pa tudi ne stroškov pogonskega stroja (traktorja). vrsta stroja lastna cena (din/ura) traktor 35 kW 201,76 traktor 50 kW 277,53 motorna kosilnica (rezilo 145 cm) 159,56 traktorska krožna kosilnica (rezilo 165 cm) 183,12 rotacijski obračalnik in zgrabljalnik (širina 330 cm) 153,83 tračni obračalnik in zgrabljalnik (širina 250 cm) 68,47 vrtavkasti obračalnik (širina 340 cm) 196,95 vrtavkasti zgrabljalnik (širina 3 10 cm) 201,65 nakladalno-rezalna prikolica (19 kubičnih metrov) 184,60 Autocommerce Ljubljana prodaja eno- in dvoosne prikolice Farmer, z nižjimi ali višjimi stranicami ter s tristranim pre-kucevanjem. Poglejmo, kakšne so cene! vrsta prikolice cena prikolice cena prevoza enoosna prikolica Farmer 03 43.157,00 4.000,00 enoosna prokolica Farmer 04 53.457,00 4.000,00 dvoosna prokolica Farmer 205 '9,00 9.000,00 dvoosna prokolica Farmer 206 99.807,00 9.000,00 Pri gotovinskem plačilu odobravajo še 10-odstotne popuste. ©©EJSSS^JgSSGLAS 20. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 16. avgusta 1991 V Dražgošah so mladi uredili sodobno igrišče Trud ni bil zaman Dražgoše, 14. avgusta - Navdušeni nogometaši iz Dražgoš so pred nekako štirimi leti sklenili, da tudi sami naredijo kaj za svoj kraj. Člani športnega društva so večkrat pripravjali veselice in ko se je nabralo nekaj denarja so prvič zasadili lopate na igrišču ob osnovni šoli, ki je še komaj zaslužilo ime igrišča. Te dni pa s ponosom opravljajo še zadnja dela, saj jih čaka le še montaža reflektorjev in slovesno odprtje. "Pred tremi, štirimi leti smo nogometaši ekipe Vikingi in našega športnega društva večkrat organizirali veselice v Selcih, Železnikih in Dražgošah. Nabralo se je nekaj denarja in sklenili smo, da namesto, da ga zapravimo s pikniki, vložimo denar v obnovo igrišča in uredimo otroško igrišče ob njem. Najprej smo uredili otroško igrišče z gugalnicami, nato smo asfaltirali igrišče za mali nogomet, rokomet, odbojko in tenis, pred kratkim pa smo postavili še koš. Ob igrišču smo naredili brunarico, prav te dni pa smo kupili še osem reflektorjev za razsvet-javo. Delalo nas je kakih trideset, ker pa smo večina iz kmetij, kjer je ob delavnikih veliko dela, smo se zbirali ob nedeljah in petkih zvečer. Tako smo skupaj opravili okrog štiri tisoč prostovoljnih ur, toda danes nam, čeprav smo že malo naveličani dela, ni žal," pravi tajnik ŠD Dražgoše Rafko Kavčič. Mladi iz Dražgoš so bili za delo večinoma sami, k sreči pa so včasih veselice prinesle dovolj denarja in so ob lastnem delu počasi uspeli urediti sodobno igrišče, ki je sicer ob osnovni šoli in je last šole, vendar pa je seveda namenjeno vsem športnim navdušencem v kraju, ki jih je vedno več. Trenutno je zlasti veliko zanimanje za tenis, pa tudi nogometna ekipa Vikingi diskont Arnol redno nastopa na turnirjih v občini in po Gorenjski. "Ob zaključku dela bomo v soboto in nedeljo, 24. in 25. avgusta, ob pokroviteljstvu diskonta Arnol iz Železnikov pripravili več prireditev. Že v soboto se bo začel turnir v malem nogometu. Prijave za turnir še sprejemamo, po telefonu 66-930 (popoldne) in 66-700 (dopoldne - Rafko Kavčič). Prijavnina za ekipo je 600 dinarjev. Prve štiri ekipe prejmejo pokale, prve tri pa tudi lepe denarne nagrade. V nedeljo bo tekmovanje padalcev iz Dražgoške gore za "Pokal Dražgoše", ki ga organizirajo padalci Krokarja iz Železnikov. Informacije o tem tekmovanju daje Miha Prevc (67-234). Poleg tega pripravljamo tudi razne zabavne tekmovalne igre za otroke, v soboto zvečer bo tekmovanje v metanju trojk, v nedeljo bo v gosteh tudi frizerka iz Železnikov, ki bo frizirala otroke, nastopile bodo plesne skupine, za ples pa bo igral ansambel Strmina," je povedal o prireditvi, ki jo te dni že skrbno načrtujejo, Rafko Kavčič. • V. Stanovnik Priprave na hokejsko sezono Na Jesenicah zmagala Olimpija Jesenice, 13. avgusta - Okoli 1500 gledalcev si je v dvorani Pod-mežaklja z zanimanjem ogledalo prvo prijateljsko hokejsko tekmo pred novo sezono. Nasprotnika sta bila dolgoletna najboljša tekmeca v Sloveniji, ACRONI Jesenice in Olimpija. Na začetku tekme se je predsednik HK ACRONI Jesenice Zdenko Cund zahvalil za uspešne dolgoletne nastpe v železarskem dresu štirim igralcem, ki so prenehali z aktivnim igranjem in jim izročil darila. To so Edo Hafner, ki je brez dvoma rekorder z več kot 450 nastopi v prvi hokejski ligi, pa tudi ostali trije Drago Horvat, Štefan Ščap in Bojan Razpet so odigrali več kot 350 tekem v ligi. Prva prijateljska tekma pred to sezono se je končala z rezultatom 4:6 za Olimpijo, tretjine 3:1, 0:2 in 1:3. Jeseničani so sicer dobro začeli in povedli s 3:0, vendar so v nadaljevanju popustili. Olimpija je dobro igrala v obrambi, igralci pa so se izkazali tudi s hitrim drsanjem. Oba trenerja, Krikounov in Astašev, sta po tekmi dejala, da so to šele priprave na novo sezono in realne pripravljenosti moštev še ni moč ocenjevati. To soboto, 17. avgusta, bodo Jeseničani v Ljubljani odigrali povratno tekmo, že v torek, 20. avgusta ob 18. uri, pa na domačem ledu pričakujejo moštvo VSV Beljak. • J. Rabič Blejski veslači odhajajo na svetovno prvenstvo Dobra forma daje upanje na finale Bled, 15. avgusta - Ta teden so imeli naši veslači na Bledu še zadnje priprave pred odhodom na svetovno prvenstvo, ki se bo v ponedeljek začelo na Dunaju. Jugoslavija ima prijavljenih sicer osem čolnov v članski konkurenci in dva čolna med lahkimi veslači, vendar pa blejski veslaški trener in predsednik strokovnega sveta veslaške zveze Jugoslavije Stanko Slivnik zaenkart pravi, da je sigurna le udeležba treh čolnov. To pa je dvojec brez krmarja v katerem veslata lanska mladinska svetovna prvaka Iztok Čop in Denis Žvegelj, dvojec s krmarjem v katerem bodo nastopili Milan Janša, Vladimir Banjanac in krmar Robi Eržen , ter četverec brez krmarja z blejskima veslačema Mirjaničem in Mujkičem ter Sarago iz Osjeka in Fabjaničem iz Reke. "Veslači so se dober mesec, od Luzerna naprej pripravljali na Bledu in tri dni v Bohinju. Lahko rečem, da so v dobri formi, naša želja pa je, da se vsi ti trije čolni uvrstijo v finale," je pred odhodom povedal trener Slivnik. • V. Stanovnik r SALON 1» V nedeljo se začenja tekmovanje v slovenski nogometni ligi Gorenjski predstavnik je ekipa Živila ■ Naklo Medtem ko razpletu v I. zvezni nogometni ligi še ni videti konca, saj se je liga začela brez hrvaških in slovenskega kluba ter špekulacijami z igranjem klubov, ki se v ligo niso uvrstili, se bo to nedeljo začela slovenska nogometna liga. Edini gorenjski predstavnik, ekipa iz Nakla, bo prvo tekmo igrala na domačem igrišču. Naklo, 14. avgusta - Tako kot pri večini ekipnih športov, je tudi pri nogometaših pred letošnjo sezono prihajalo do vrste vprašanj, ki so bila vezana na bodoča tekmovanja in lige. Edini klub iz Slovenije, ki je imel ekipo v prvi zvezni ligi, Olimpija iz Ljubljane, je zadnji hip (ko se je tekmovanje že začelo) sprejel odločitev, da zaradi vrste zmešnjav, špekulacij in ne nazadnje tudi nevarnosti, ne sodeluje v tej do sedaj elitni ligi. Tako je SNL dobila še eno moštvo in bo v njej kar 21 ekip. Edini ligaš iz Gorenjske pa je ekipa Živila - Naklo, ki je že lani v tej ligi dokazala, da po kvaliteti in predvsem borbenosti sodi vanjo. Lani je ekipa iz Nakla, predvsem v prvem delu prvenstva, igrala zelo dobro. Ob koncu je zasedla osmo mesto na lestvici. V prestopnem roku je bilo v igralski zasedbi malo sprememb, ekipa pa ima novega trenerja, Bogdana Andrejašiča iz Kranja. Takole pa pred sezono razmišlja predsednik NK Živila Naklo Dane Jošt: "Liga je 21-članska , ekipe so iz vse Slovenije, od Kopra do Prekmur-ja... Zato pričakujemo naporno sezono, potovanja, igranje tekem med tednom in dolgo prvenstvo. Potezo NZS ocenjujem kot kompromis, da se pač nobenemu klubu ne bi zamerili, saj je 21-članska liga občutno prevelika, že šestnajstčlan-ska je nekako maksimalna za Slovenijo. Trenutno imamo dvajset igralcev, s treningi pa smo pričeli, mislim da pravočasno, dvajsetega julija. Prvi teden so tekmovalci nabirali kondicijo, potem pa so začeli delati z žogo in do danes odigrali pet tekem, od katerih niso niti ene zmagali. To nas ne skrbi, saj je trener predvsem preizkušal vse igralce. Ob začetku letošnjih ligaških tekmovanj žal v ekipi ne bo Borisa Križa-ja, saj je bil v času priprav med policisti in ni mogel trenirati. V klub je prišel Filip Murnik, ki je prejšnje leto igral pri republiškem ligašu Domžale, kjer je bil zelo uspešen. Sicer pa je Gorenjec, doma iz Srednje vasi, stanuje pa na Drulovki, tako nekako spada v našo ekipo, ne pa v Domžale. V ekipo je prišel tudi Rok Peternelj iz Bntofa, saj z Britofom dobro sodelujemo, upamo pa, da se bo razvil v dobrega igralca. Poleg tega je v klubu spet Borut Ažman, ki je eno leto igral na Primskovem. Namesto Franca Zupana, ki je treniral ekipo šest let, letos pa se je želel bolj posvetiti svojemu delu, je ekipo prevzel Bogdan Andrejašič." Lani ob koncu prvenstva ni igral Taneski , ki pa se je ekipi ponovno priključil. Kapetan ekipe bo najstarejši nakelski igralec Janez Križaj. Ekipa bo še naprej igrala pod imenom sponzorja Živila - Naklo in ob pomoči gostilne - diskonta Ma-rinšek. Kot pravijo v NK Živila Naklo imajo tudi v letošnji sezoni nekaj težav s sosedom, ki jim ne vrača žog, vendar upajo, vsaj prosili so ga, da se bo to uredilo. Razširile pa so se tudi govorice, da igrišče v Naklem ni ustrezno za sedaj takorekoč državno ligo, saj nima ustreznih preoblačilnic. "Res je, da so v Ljubljani "navijali" da bi bile tekme v Kranju, saj je objekt bolj udoben za gostujoče ekipe. Vendar pa bi bil glede na to, da smo vajeni svojega igrišča in bi na igrišču v Kranju praktično tudi mi gostovali, za nas to handikap. Z NZS smo uspeli doseči dogovor, da do 30. septembra igramo v Na- Nogometaši Živil - Nakla trenirajo petkrat tedensko, na tekmah pa si želijo podpore navijačev. Bogdan Andrejašič, nov trener nogometšev iz Nakla klem, v naprej pa le pod pogojem, če bomo razširili garderobe," pravi Dane Jošt. Slovenska nogometna liga se torej za ekipo Živila - Naklo začenja to nedeljo, 18. avgusta ob 17. uri v Naklem, ko bodo domači nogometaši gostili ekipo Rudarja iz Trbovelj. "S to ekipo nimamo dobrih izkušenj, saj smo lani doma zgubili z 1:0, v Trbovljah pa s 4:1. Vendar pa tudi letos pričakujemo ob igrišču številne navijače iz vse Gorenjske, ki so nam lani stali ob strani in obljubljamo borbeno igro. V drugem kolu gostujejo v Medvodah, v tretjem kolu pa igramo doma z Muro iz Murske Sobote. Nadaljni razpored bo znan prihodnji teden, ko bo tekmovalna komisija določila točne datume tekem, glede na to, da je s tekmovanjem Olim-pije v SNL nekaj spremeb," pravi Dane Jošt. Sicer pa nogometaši iz Nakla letos ne štartajo na sam vrh ligaške razpredelnice, saj se zavedajo, da bo v enaindvajsetč-lanski ligi nekaj dobrih ekip -od Olimpije, do bivših medrepubliških ligašev Izole, Kopra. Maribora in Rudarja iz Velenja..., pa tudi ljubljanski klubi so zelo močni. Tako računajo na uvrstitev od osmega mesta naprej in si hkrati želijo, da bi se uvrstili med tiste ekipe, ki naj bi v naslednjem letu sestavljale prvo slovensko ligo. Prepričani so namreč, da se bo ta v naslednjem letu morala zma-njašati za vsaj pet, če ne še več ekip. • V. Stanovnik, foto: J. Cigler Slovenski jadralni padalci se pripravljajo za nastop na svetovnem prvenstvu Okradeni reprezentantje ne obupujejo Kranj, 14. avgusta - Od 7. do 22. septembra bo v Franciji svetovno prvenstvo PARASOL 91 v letenju z jadralnimi padali, ki se ga bo udeležila tudi slovenska ekipa. V štiričlanski reprezentanci so trije Gorenjci : Domen Slana, član LET - a iz Škofje Loke, ter Srečo Meglic in Klemen Kobal, oba člana jadralno padalskega kluba ORLI iz Kranja. Poleg njih je član reprezentance še Marko Malovrh iz AO Velenje. Priprave na prvenstvo pa jim je zagrenil dogodek iz tekmovanja v Avstriji, ko so trem reprezentantom pokradli vso tekmovalno opremo. Tudi zato upajo, da jim bodo na pomoč pred prvenstvom priskočila podjetja, ki pa jim z reklamiranjem ponujajo tudi poslovno sodelovanje. U POHIŠTVA KRANJ. Goreniski seiem tel 216-276 Čeprav se je jadralno padalstvo začelo v Sloveniji živahne-je razvijati šele pred štirimi leti, je letos pri nas že več kot tisoč jadralnih padalcev. Seveda pa se je ob tem boljšala tudi kvaliteta letenja in jadralnih padal, ki pa je zadje dve leti presenetila tudi največje optimiste. Pri nas je bilo zadnja leta nekaj tekmovanj, od prvega na Kriški gori leta 1988, do tekmovanj na Golteh, Potoški gori. Kranjski Gori in Dobrči. Letos je bila v Sloveniji prvič organizirana tudi liga jadralnih padalcev, spomladi pa je bilo nekaj kvalitetnih tekmovanj. "Letos smo nameravali organizirati predevropsko tekmovanje v Preddvoru, vendar nam ga je preprečila vojna, za drugo leto julija pa nam je uspelo pridobiti organizacijo Evropskega tekmovanja. Letos se svetu tudi prvič predstavljamo z reprezentanco, ki je bila izbrana na podlagi tekmovanj. Ker pa samo štartnina za enega tekmovalca znaša 500 dolarjev, k te- mu pa je seveda treba prišteti še stroške bivanja, prevoza in nabave manjkajoče opreme, smo zaprosili za pomoč vse od občine do podjetij. Zaenkrat smo na veliko razumevanja naleteli pri Savi, ki nam razvija posebne balastne vreče za vodo, ki se v zraku po potrebi odvržejo. Tudi nekaj drugih podjetij je že obljubilo pomoč. Ta pa bo sedaj še toliko bolj potrebna, kajti trem tekmovalcem so na tekmi v Avstriji pokradli iz avta vso opremo. Ob tem naj povem, da nam je šel zelo na roko avstrijski proizvajalec padal Edel, ki nam je pripravil posebne tekmovalne izvedbe padal po ugodnih cenah," pravi član naše reprezentance, Klemen Kobal iz Stražiš-ča. Kljub zadregam z denarjem pa jadralni padalci ne obupujejo." Naš nastop na svetovnem prvenstvu v St. Andreju v Franciji je velika uganka, vendar pa je naš cilj, da se uvrstimo v finalno skupino, med osemdeset Discipline letošnjega svetovnega prvenstva v jadralnem padalstvu bodo: daljinski preleti, preleti trikotov in hitrostni preleti. najboljših tekmovalcev sveta. Ob tem je treba povedati, da bo nastopalo precej profesionalnih padalcev. Kljub temu, glede na dosedanja tekmovanja, računamo na solidne nastope," pravi Klemen Kobal. • V. Stanovnik KRANJ, CANKARJEVA 4 Slovenski košarkarji imajo nov tekmovalni sitem Med najboljšimi tudi kranjski Triglav Kranj, 15. avgusta - Slovenska moška košarkarska liga se bo letos začela 5. oktobra, razdeljena pa bo v dve osemčlanski skupini. Skupini sta oblikovani glede na lanski status, tako da so zvezni ligaši, med katerimi je bil lani tudi kranjski Triglav, v prvi skupini, druga skupina pa je sestavljena iz slabših ekip. Tako bodo v prvi skupini poleg Triglava še: Smelt Olimpija (če ne bo YU-BA lige), Postojna, Maribor, Helios, Koper, Mineral Slovan in Jezica, v drugi skupini pa bodo tekmovali: Celje, Color Medvode, Mavrica Ilirija, Elektra, Comet, Rogaška, Smelt Olimpija mladi in Pod-bočje. Ligaši naj bi najprej tekmovali dvokrožno ligo, ki se bo začela 5. oktobra, končala pa naj bi se 28. decembra. Nato naj bi šest ekip iz boljše skupine in dve ekipi iz slabše skupine igrali ponovno dvokrožno ligo. Sledila bo končnica, v kateri bo sodelovalo vseh osem moštev iz drugega kroga po sistemu prvi z zadnjim, drugi s predzadnjim in tako naprej. Finale končnice naj bi bilo od 18. do 24. marca. Do nekaterih spremeb lahko pride, če Smelt Olimpija ne bo igrala v SKL. Strokovni svet košarkarske zveze naj bi danes razpravljal tudi o usodi slovenske ženske košarke in sistemu tekmovanja za košarkarice. • V. S. Petek, 16. avgusta 1991 OBVESTILA, OGLASI 21. STR AN C^j D5Hm«IMGLAS kovinOtehna 10* " NA SEJMU IN V BLAGOVNICI »FUŽINAR« NA JESENICAH BARVNI TV »GORENJE« KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE »FEROTERM < IN »TVT RADIATORJI »JUGOTERM« KERAMIČNE PLOŠČICE SEJEMSKE UGODNOSTI PODALJŠUJEMO DO KONCA AVGUSTA V BLAGOVNICI FUŽINAR NA JESENICAH. UZINAR s INFORMACIJE PO TEL: (064) 81-952, za Vas SUPERCENE pri LOlBLKAUFUr L Ponudbe od 16. 8 do 24. 8. 1991 AVSTRIJA - Kirschentheuer 48* (pred mostom čez Dravo desno) MILKA čokolada vse vrste vse vrste k(msamo 300 g 91 90 10 kom. 1 Puntigamer PIVO 24 kom. 0,5 I. doze samo 6,90 SILAN mehčalec U L VVC - PAPIR 10 kom samo 33,90 samo 19,90 RIO ali BRASIL KAVA 15 kg 1 kg sedaj samo 29,90 Sonnenfrucht LIMONADE 5 vrst 12. kom., - Qn 1 1. samo D,«/U PAMPERS pleničke 88 ali 104 kom. samo 289.- HAPPY DAY 100 % ORANŽNI SOK 12 kom. 1 I. samo q o-- ^EN za lase + F'GARO ščetke Sedaj samo 199.- 16. in 17. avgusta PIŠČANEC NA ŽARU in BREZPLAČNO PIVO Prav prisrčno vabljeni! Poslužite se teh enkratnih ponudb! klub 4UAowj "VIC" - MLADI VOZNIK d.0.0. KOROŠKA 5 (Hotel CREINA) KRANJ AVTO ŠOLA MLADI VOZNIK -^7-- — teoretično in praktično izobraževanje — organiziranje zdravniških pregledov — obročno odplačevanje praktične vožnje RENT a CAR — izposojanje osebnih avtomobilov po konkurenčnih cenah CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA OD 1 AVGUSTA POSLUJEMO NA KOROŠKI 5 V HOTELU CREINA (vhod Vinoteka-Disco) Tel.: 213-650 (int. Avto šola - Rent-a-car) 328-602 NO|| STOp Za mamico: Za atija: prehrana in gospodinjstvo svet gradnje Za strica Martina: naselje montažnih hišic Zq Petro in Tomaža: modni svet Za gospodično Helgo: Za Andreja: ureditev stanovanja kmetijski stroji in in bivanja ogled živine Za vso družino: zabavni park Vstopnice po znižani ceni dobite pri Sejmišču Kranj in pri turistični agenciji Kompas Ljubljana in Maribor. 3 Nad 1000 razstavljalcev iz 20 dežel. Srečanje ob vinu in pivu! Sejmišče dnevno odprlo od 9. do 18. ure. Od 18. ure dalje brezplačen vstop v zabavni park! CELOVŠKI SEJEM od 17.-25. avgusta 91 DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA organizira v šolskem letu 1991/92 v sodelovanju z Višjo upravno šolo v Ljubljani program študij ob delu za poklic VIŠJI UPRAVNI DELAVEC Prijave sprejemamo do 3 0. avgusta 1991 in v sodelovanju s Srednjo šolo ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj, srednješolski program EKONOMSKI KOMERCIALNI TEHNIK Prijave in informacije: Delavska univerza Škofja Loka, Pod- lubnik 1/b, telefon: 620-888. DO VOZNIŠKEGA IZPITA pTT^T HITREJE IN ENOSTAVNEJE U 11. • B*gunf$ks 10, Kranj I SAVTOSOIA M: (064)216-245 V tečaj CPP m lahko vključita danes, hitri, pojutrišnjem. Pridite katerikoli dan v tednu, dopoldne od 9. ali popoldne ob 10. uri Pri vožnji lahko izbirate med vozili GOLF, R 5, Z-101. Obiščite nas na Begunjski 10 pri vodovodnem stolpu i ali pokličite pO telefonu 216-245 od 8. -11. ure ali od 16. do 19. ure. AVTOŠOLA BB - vaša avtošola REMONT Labore na Gorenjskem sejmu Na letošnjem sejmu med tistimi, ki razstavljajo avtomobile in opremo, s svojo ponudbo še posebej izstopa podjetje Alpe tour Remont Labore. Na njihovem razstavnem prostoru boste našli avtomobile Renault in Škoda. Modeli Renault 4 GTL, 5 diesel, Clio, 19 Chamade, 25 in vsi modeli Škoda so dobavljivi takoj in sicer po izredno ugodnih cenah: R 4 GTL R 5 diesel Škoda Favorit 135 L R 5 Campus/3v R Clio 1.2 RL Škoda Favorit 136 L Vsi avtomobili so plačljivi v dinarjih po tečaju Ljubljanske borze. Cene vključujejo tudi davke. Poleg avtomobilov so za vroče dni pripravili še posebno ponudbo: na servisu vam bodo s 30 odstotnim popustom vgradili strešna okna, ki so 20 odstotkov cenejša. Junior Top stane 202 DEM, Top Slider pa 592 DEM. Za tiste, ki imate med vožnjo radi glasbo, imajo na zalogi avtora die Irving in Gelhard od 2.869 dinarjev naprej. In še novost na našem trgu: ključavnica ročne zavore za 2563 din. Obiščite razstavni prostor Remonta in se prepričajte o dobri ponudbi avtomobilov in opreme! I CL: ■1 asa i jt 13 OBČINA KRANJ Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov Oddajajo naslednje poslovne prostore: 1. Cesta 1. maja 5, v izmeri 63 m2 - trije prostori 2. Tavčarjeva 22, v izmeri 102 m: - štirje prostori 3. Kidričeva 47, v izmeri 37 m2 - en prostor in klet 4. Kidričeva 47, v izmeri 41 m2 - en prostor in klet 5. Kranjska c. 11, Šenčur, v izmeri 25 m2 - en prostor Interesenti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da so pripravljeni sofinancirati nepovratni delež izgradnje ali prenove poslovnega prostora ter sorazmerni delež skupnih delov in naprav, ki znaša pri posameznem prostoru 20 % vrednosti iz investicijskega programa - daje osnovna dejavnost v posameznem poslovnem prostoru naslednja: a) pod 1. prodajalna na drobno b) pod 2., 3., 4., 5. zavarovalništvo, turistična dejavnost, svetovalne storitve, prodajalna na drobno, kozmetična dejavnost, šivilstvo oz. krojaštvo, urarske storitve, butik - da so v ponudbi opredeljene površine oziroma potrebne površine za opravljanje dejavnosti Roki sofinanciranja so takoj po izbiri ponudnika, roki prevzema poslovnih prostorov so pod 2, 3, 4. in 5. takoj po izbiri ponudnika, pod I. pa 1. novembra 1991. Javni razpis traja 20 dni po objavi. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Podjetje Domplan Kranj, Cesta JLA 14, z oznako »Razpis poslovnih prostorov«. Vse dodatne informacije dobite na istem naslovu na tel.: 214-440. OCemična čistilnica in pealnica Jesenice, /t. a. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE Razpisna komisija razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: - najmanj srednja strokovna izobrazba kemijske, tekstilne ali ekonomske smeri - vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 1 leto na vodilnih mestih - sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev Mandat traja štiri leta. Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. @@K®EMEEGLAS 22. STRAN IVI ALI OGLASI, OGLASI Petek, 16. avgusta 1991 AVTO MOTO DRUŠTVO ŠENČUR, Stranska pot 1 RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnih motornih vozil in sicer: 2 vozila ZASTAVA JUGO SKALA 55, letnik 89 1 vozilo ZASTAVA JUGO SKALA 55, letnik 90 1 vozilo ZASTAVA 128 SKALA, letnik 89 Javna licitacija bo v nedeljo, 18. avgusta 1991 ob 8. uri pred domom AMD Šenčur, Stranska pot 1. Prodaja bo po načelu videno - kupljeno. Prometni davek plača kupec. MALI OGLASI @217-960 APARATI STROJI Prodam nerabljen vgradni ŠTE-DILNIK Iskra.© 631 148 11909 TRAKTOR Unimo 406. letnik 1970, prodam za 17 000 DEM. © 061/570 129_11940 Prodam ŠTEDILNIK (4 + 2), za 1.500,00 din in črno-bel TV, na daljinsko upravljanje, za 1.500,00 din. © 218-825_11942 Prodam OLJNI GORILEC Tiston za etažno kurjavo. Cena ugodna. Ogled vsak dan. Kidričeva 13, Kranj_11945 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Singer, Hrastje 205 11948 Prodam sadni MLIN z elektromo torjem, Partizanska 14, Kranj 11955 Prodam POVEČEVALNIK Meopta Opemus 6, z barvno glavo in trakom. © 48-114 11961 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin) ali zamenjam za ŠTEDILNIK (2 elektrika. 2 plin). © 221-278_11969 Ugodno prodam etažno PEČ za cetalno kurjavo in BOJLER - peč, vse novo! Podgora 27, Gorenja vas _11983 Za 1.000,00 din prodam črno-bel TV. © 51-793 11988 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 6 kvV. Britof 332/a, Kranj 11989 CAMCORDER Sony, nov, ugodno prodam © 241-265 11999 Prodam PEČ za centralno kurjavo Feroterm, 25 kvV, desna. © 622-648_12008 Prodam dva industrijska ŠIVALNA STROJA, © 327-159_12010 Prodam STRUŽNI AVTOMAT Tor-nos, premer 7.® 061/841-037 _12011 Prodam 4-nitni OVERLOCK Previ leg © 43-195, popoldan 12014 TRAKTOR Faat Štore 504, dobro ohranjen, 250 del ur, prodam © 68-515_12041 Prodam varnostni LOK za traktor Deutz. Virmaše 42, Šk. Loka 12061 30 % ceneje prodam ČISTILNI STROJ Kirby.© 214-427 12081 Prodam RAČUNALNIK PC - XT. © 79-635_12084 Prodam barvni TV, z daljinskim upravljanjem. © 48-704, popol dan_12090 Prodam barvni TV, star 1 leto, z daljinskim upravljanjem. © 329 760_12091 Prodam 2 črno-beli TV, v okvari, (300,00 din), g 217-044 12092 Ugodno prodam VIDEOREKOR-DER. g 46 346_12096 Zelo ugodno prodam polautomat-ski STROJ za izdelavo PVC vrečk vseh velikosti. Promeren za začetnike ali dodatno dejavnost © 48-154_12111 ŠTEDILNIK, italijanski, vgradni (3 plin, 1 elektrika) in PEČICO Gorenje - oboje skoraj novo, ugodno prodam, © 312 277_12123 Prodam električni ŠTEDILNIK in PRALNI STROJ. 214-682 12133 Poceni prodam rabljen HLADIL NIK © 218 249_12139 Prodam SORTIRNIK krompirja in PUHALNIK Tajfun, brez motorja. Alojz Sušnik, Suha 15, Kranj, © 43 009_12149 Prodam AVTORADIO Panasonic. © 311-001_12156 OVERLOCK Pfaff, nov, z garancijo, prodam © 215 650 12175 Prodam etažno PEČ kippersbusch in CIRKULAR© 241-483 12178 Prodam HLADILNIK Gorenje. Krajnčar, Planina 23, Kranj 12195 Prodam PEČI Central, 17 KM in 23 KM © 323-111 12198 COMMODORE 64, prodam ali za menjam za APN 6. © 324 660 _12211 Ugodno prodam 5 let star barvni TV Maraton. © 41 -543 12216 GRADBENI MATERIAL Prodam garažna VRATA in DE-SKE, za balkon, g 46 234 11779 Prodam PLOHE in DESKE, 2.5 cm. © 50-810_11939 Prodam rabljene GREDE, PUNTE in "GRUŠT".© 42-471 11949 Prodam smrekove DESKE in PLOHE © 42-389_11966 Prodam POLKNA, 120 x 140 cm, ugodno. © 57-761_11981 Prodam GARAŽNA VRATA, 2x2 m. Cena 300 DEM. © 73 920 _11986 Talno in stensko PLUTO, prodam 50 % ceneje. © 217-061 11991 Prodam betonske KVADRE. Čes-nik, Krnica 11, Zg. Gorje 11996 Prodam 5.000-litrsko CISTERNO za olje, © 66 370_12000 Prodam lesen fasadni ODER z rabljenimi plohi, g 48-125 12004 Prodam 5 kub. m. TERVOLA, I. klasa © 65-449_12006 Prodam udarne VIJAKE, dolž. od 90 do 140 mm, za pritrjevanje vseh vrst kombi plošč, dimit fasad in drugih izolacijskih oblog. VALJAMO vseh vrst žičnikov v paletnike - obročaste žičnike.,© 83-850 _12021 Prodam rebrasto ŽELEZO, preme-ra 10 in 12 mm. © 64-188 12023 Po 1,00 din za kos prodam strešno OPEKO špičak.© 42-273 12028 Prodam rjave SALONTIKE, dim. 125 x 100 cm, 180 kosov © 211-809_12049 Ugodno prodam GARAŽNA VRA TA © 061/621-111 _12052 Prodam hrastove HLODE in DR VA. © 241-663_12174 Prodam PUNTE, BANKINE in balkonska VRATA, © 215 142 12190 Prodam OKNA, z roleto, 90 x 60 in 90 x 120 cm. g 70-710 12199 Prodam nova garažna VRATA in vratna KRILA, g 324-666 12200 Prodam novo OKNO Jelobor, dim. 120 x 80 cm © 324-882 12206 Prodam nova in stara vhodna VRATA® 211 566 12225 Prodam dobro ohranjeno VESPO PX 200 E. © 217-830, Zasavska c. 41, Kranj - Orehek 12121 Prodam italijansko gorsko KOLO na 18 prestav, © 242 816 12188 Prodam moško dirkalno KOLO Senior © 633 061 12215 PRIDELKI NAJDENO Zatekel se je PES - zlati prinaša-lec © 216-619, po 18. uri 12057 OBVESTILA AVTOKLEPARSTVO - Branko Lac-ko, Bevkova 37, Radovljica, © 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil - tudi obnovo veteranov. 10497 J & J SERVIS! Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI naprave. © 329 886_10618 Izdelujem cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE, g 326-426, pop. 10706 IZDELUJEM trenirke in puloverje, po merah, © 620 398_11363 IZREDNA UGODNOST! Prodaja ženskih, otroških in moških oblačil, perila, trenirk, brisač ... Trgovi na "Vida", Valjavčeva 29, Kranj -Šorlijevo naselje 11488 Želite spremeniti svoje stanovanje - nudimo Vam izdelavo in montažo LAMELNIH ZAVES, ŽALUZIJ in ROLET Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, © 43-345, delavni-ca ali 061/50-720_11670 MONTIRAM okna, vrata, obloge, napušče, pohištvo g 46-032 _11734 IZPOSOJA videokamer; enosta vna uporaba, g 241-265 11772 TIPKAM diplomske naloge na ra-čunlnik. © 43-346_11947 ROČNO PLETEM puloverje vseh vrst. © 218-062 11985 ROLETE, imate stare lesene, želite plastične! © 75-650 11987 TIPKAM, LEKTORIRAM, PREVA JAM, na računalniku, © 312-221 __12005 RAČUNALNIŠKI PROGRAM za gostinstvo in obrt. © 48-249 12063 KUPIM Organiziramo AVTOBUSNE PREVOZE! Ogled "Kmetijskega sejma", 17. 8. 1991, v Gornji Radgoni. © 74-830 _12141 Talne obloge ČISTIM. © 218 433, zvečer 12180 ČIŠČENJE sedežnih garnitur in av-tosedežev. © 312-146 12219 NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE - 30-urni tečaj za odrasle Inf. po tel. 621-998, KON Kupim BUTARE Rems, Struževo 14, Kranj_11835 Kupim rabljene KUHINJSKE ELE-MENTE © 323 185, popoldan ali zvečer 11964 V okolici Kranja kupim manjšo, starejšo HIŠO. © 331-331, int. 24 19 11974 Kupim KNJIGE za 1. letnik Turisti-čnešole. © 85 433 12015 OSTALO Kupim rabljene STEBRE od kozol ca. © 061 614 707_12071 Staro pohištvo, knjige, molitveni ke, razglednice, pisma, porcelan, ure, skrinje in ostale starine kupim. Društvena 13, Ljubljana, © 061/444-870_12077 Kupim otroški STOLČEK, za hra njenje. © 620 70I 12103 Kupim KNJIGE za 1. letnik gimnazije © 323 822 12176 LOKALI Manjši LOKAL, primeren za servis ali poslovni prostor oddam v na-jem. g 214-926_11472 V najem oddam TRGOVINO, s tek stilom, g 325-837_11959 Oddam NOČNI LOKAL, velikosti 200 kvad. m.. Pogoj odkup inventarja - 60 % gotovina, 40 % dolgo ročno posojilo Informacije na © 215-409 12151 MOTORJI KOLESA Tomos Colibri, letnik 1991, prgdam za 700 DEM, g 324 485 11882 Prodam HONDO 250 Cross, letnik 1987. Deteljica 15, Tržič 11953 Poceni prodam otroško KOLO na 5 prestav © 79 629 11970 Prodam žensko gorsko KOLO Rog na 10 prestav. © 326 195 11977 Prodam gorsko KOLO, vrhunske kvalitete, © 40 023_11984 Poceni prodam VESPO PX 200 E © 217-929_11992 KAVVASAKI KLC 650, letnik 1988, prodam, g 631 364_12001 Prodam žensko gorsko KOLO © 46 273 12026 Zelo ugodno prodam tri KOLESA. © 061/621 111_12053 Prodam VESPO 200 PX, letnik 1987 Cena 1.600 DEM © 212-702 Prodam nove, okrogle SMETNJA KE © 48-114_11972 Staro poslikano kmečko SKRI-NJO, prodam. © 57-761 11980 Prodam KNJIGE za 7. razr. OŠ © 48-065_11993 Poceni prodam SURF, z manjšo okvaro © 328-286_12012 Prodam KAMIN Tobi avtomatik. Kokalj, Sp. Gorje 57_12018 Prodam ČOLN Maestral in MOTOR Tomos, 3.5. © 46-273 12027 Poceni prodam invalidski VOZI ČEK.© 802-039_12029 Prodam GAJBICE, štiri velikosti, oblane.© 46-443_12038 Prodam suha DRVA. © 632 714 _12050 Prodam lepo ohranjen ZAPRA VLJIVČEK'Prek".© 40-160 12158 Ugodno prodam,kmetijska POMI VALNA KORITA za interne mlekar ne, dim. 90 x 40 cm. Cena 100 DEM v dinarski protivrednosti. © 325 576_12164 Ugodno prodam turistični KAJAK enosed - slalom. Cena 450 DEM v dinarski protivrednosti. © 325-576_12165 Prodam štirioglato otroško STAJICO © 329-161, popoldan 12169 Prodam otroško POSTELJICO in 2 VOZIČKA.© 241-166 12186 Letna OBLAČILA št. 38-40, simbo-lično prodam. © 218-823 12194 Prodam 1-osno kiper PRIKOLICO, 4 t. © 43-312_12197 Za 2 000,00 din prodam INVALID-SKI VOZIČEK © 311-594 12209 Prodam TRIMLET 214-682, po 19. uri Elan. © 12214 TAPISERIJE, zelo ugodno prodam. © 310 588_12223 Unikatno kolekcijo 26 TAPISERIJ, prodam. © 310 588 12224 TAPISERIJO "Zadnja večerja, prodam.© 310-588 12228 ČEBELARJI! Nudim 1.5 ha ajdove paše.© 241-183, opoldan 11982 Prodajamo KUMARICE za vlaganje. Sušnikova 15, Šenčur 11998 Prodam KROMPIR, po 5,00 din za kg in ZELJE v glavah, po 5,00 din za kg. Drinovec, Strahinj 38, Naklo Prodam 600 kg SENA iz kozolca v Pšenični polici. ©242-137 12051 Prodam KUMARE za vlaganje. Podbrezje 196, Duplje_12097 POZOR! V soboto, 24. avgusta 1991, ob 18. uri - VESELICA v Goricah. Srečelov! Vabljeni v Gostilno "Lovec"! Srnjakov golaž, jedi na žaru. Igra Trigo "3". 12148 POSESTI Prodam PARCELO na lepi lokaciji v Cerkljah.© 218 639 11950 Prodam PARCELO v Žireh, 760 kvad. m., komunalno opremljena. © 622 906_12007 Vrstno HIŠO, v Kranju, prodamo. © 216-506_12033 Prodam POLOVICO HIŠE v Kranju z velikim vrtom, možnost tudi za obrt. Ali zamenjam za enosobno stanovanje, z doplačilom. Kličite na telefon 215-162, od 16. do 22. ure. 12088 Prodam, oddam ali zamenjam HIŠO za stanovanje, Sp. Duplje 74 Prodam starejšo HIŠO, primerna za manjšo obrt, trgovino ali skladišče, oddam v najem. © 70-046 Prodam zazidljivo PARCELO, 1.100 kvad. m., na lepem sončnem kraju, v okolici Bleda. Cena 65 DEM za kvad. m. © 327-473, popoldan ali 211-787, dopoldan_12166 Pri Begunjah prodam staro in no-vo HIŠO.© 74-251_12208 GARAŽO v Bistrici pri Tržiču, pro dam. © 50-928 12213 PRIREDITVE GD Žabnica organizira tradicionalno gasilsko tekmovanje in veselico z ansamblom "AS", v soboto, 17. avgusta 1991, ob 16. uri. PRAZNO VANJE 85-letnice društva, OTVORITEV PRIZIDKA gasilskega doma z veliko vrtno veselico in ansamblom "DON JUAN" pa v nedeljo, 18. avgusta 1991, ob 16. uri Obe veselici bosta pod lipo na Miklavževem vrtu. Vstopnine ni! Vabljeni!_11967 Duo vas ZABAVA na ohcet h m manjših zabavah. © 46-137 .2013 D moderni interieri trgovsko podjetje s pohištvom in stanovanjsko opremo SALON POHIŠTVA KRANJ Obveščamo, da bomo imeli v času Gorenjskega sejma v Kranju odprt salon pohištva na Primskovem v komunalni coni; v soboto, 17. 8., od 8. do 19. ure in tudi v nedeljo, 18. 8., od 9. do 19. ure UVOŽENO POHIŠTVO, VRTNE GARNITURE, MEDICINSKE JOGI VZMETNICE UGODNE CENE, PRODAJA NA OBROKE Tel.: 214-554 Prodam kombinirano kopalniško PEČ, s prho. © 214-933 12047 Prodam belo POMIVALNO MIZO -dva korita in odcejalnik © 65-443 Prodam raztegljiv KAVČ. Cena 3.000,00 din. © 324-938 12060 Prodam dve POSTELJI in NOČNI OMARICI.© 633-752 12102 SEDEŽNO GARNITURO z lesenim ogrodjem, trosed, dvosed in fotelj, prodam skupno ali posamezno. Cena 6 000,00 din.© 311-561 STANOVANJA V najem oddam 2-sobno opremljeno STANOVANJE. Predplačilo! Informacije na © 327-630, od 20. do 21. ure_11975 Dekletu oddam SOBO s souporabo kuhinje. © 311-334 11995 STANOVANJE. 48 kvad. m., s tele-fonom, v Frankovem naselju v Škofju Loki, oddam v najem © 633-112_12083 Zamenjam GARSONJERO za več je stanovanje. © 214-747 12105 Prodam 1-sobno STANOVANJE. © 329-875_12145 1-sobno STANOVANJE, v Škofji Loki. prodam. Šifra: FRANKOVO NASELJE_12153 VARSTVO Iščemo VARSTVO za 16-mesečne-gasina.© 327-782,311-922 12062 Nudim VARSTVO na našem domu, v dopoldanskem času. © 41-835 12181 RAZNO PRODAM VOZILA Kombiniran ŠTEDILNIK Korona in 2 hrastova SODA za namakanje sadja, ugodno prodam. © 51-129 Prodam nova POMIVALNA KORI-TA in STEKLO, 2 mm © 42-571 Prodam STRUŽNICO in nekaj KU-HINJSKIH ELEMENTOV. Mušič, Langusova 38, Radovljica 12020 Prodam SESALEC, POSTELJICO in MOTOR za Z 101 © 326-122 Prodam SORTIRNIK za krompir in betonske REŠETKE Ljubljno 113/b, Podnart _12036 Novo STIKALNO URO in PVC ROLETE, prodam. © 215-410 12106 Poceni prodam električno Tago Sach - Dolmar in 75 m kabla ter MOTOR Tomos 4.5 KM, © 215-132_12137 Prodam 25 kvad. m. klasičnega hrastovega parketa 4x35 cm in termoakumulacijsko PEČ. © 50 034 Prodam dvovrstne ORGLE, tip El-ka in CITROEN GS Klub, 1.240 ccm. Cena po dogovoru © 73-162_12154 Prodam nove PREVLEKE in PRT-LJAŽNIKza Jugo. © 45-662 12167 Prodam 80 litrski BOJLER in VOZIČEK derca. © 241 483 12179 Prodam stare lojtrske VOZOVE, lahko tudi posamezne dele. Bogataj, Kladje 8, p Gorenja vas Prodam PLETILNI STROJ BROT-HER z motorjem © 43-040_ Prodam PRIKOLICI Adria 450 in 500 ter plinski HLADILNIK. Bašelj 28/b, Preddvor_12207 STAN- OPREMA Prodam 5 let staro KUHINJO Svea Zagorje, dolžine 3.20 m. Dorfarje 44, Žabnica 11965 Z 101, letnik 1979, registrirana do 22. 6. 1992, ugodno prodam. © 324 667_11326 Prodam registriran KOMBI Z 850, letnik 1976 © 323-832 11794 Prodam JUGO 45, letnik 1984, re-gistriran do julija 1992 in Z 750, letnik 1961, registrirana do januarja 1992, za 300 DEM. Jezeršek, Daš-nica 88, Železniki_11849 Prodam LADO Samaro, letnik 1990 © 329-234, popoldan 11883 Ugodno prodam MAZDO 323 G L, letnik 1989 ali zamenjam za cenejši avto. © 51 018 11936 JUGO 55 Koral, letnik maj 1988, dodatno opremljen, redno vzdrževan, prodam. © 68-059 11938 Prodam GOLF diesel, letnik 1986/87. Logar, Olševek 2, Pred dvor,© 43-488_11941 Prodam 126 BIS, rdeče barve, letnik februar 1991. Cena po dogovoru. Gorenja vas 134, Gorenja vas, © 68-608 _11946 Prodam R 4, letnik 1986, registriran.© 218-639_11951 Prodam GOLF, letnik 1978, rumene barve, cena 3 500 DEM. © 41 -082 Prodam AUDI 80 L, letnik 1974, registriran © 325 837 11957 Prodam KOMBI Z 850, letnik 1982 Ambrož 1, Cerklje 11960 Nujno prodam FIAT 127, letnik 1980, prevoženih 18.000 km, cena 2.000 DEM.© 801-410 11962 Prodam GOLF JGL, letnik 1980. Zupan, C. JLA 26, Tržič 11968 Za 18.000 DEM prodam VOLVO 343, letnik 1986. © 52-128 11978 Ugodno prodam LADO Samaro, letnik 1989 © 217-061 11990 Prodam JUGO 45, letnik 1983. In formacije na © 82-894, popoldne AVTO MOTO DRUŠTVO ŠENČUR, Stranska pot 1 ODDA V NAJEM delno opremljen prostor, izmere 50 m7, primeren za dejavnosti kot so avtoelektrika, avtomehanika, skladiščenje ipd. ter opremljeno učilnico za 40 oseb z možnostjo uporabe TV in vi-deorekorderja. Ogled prostorov bo v nedeljo, 18. avgusta 1991 od 8. do 11. ure v domu AMD Šenčur, Stranska pot 1. Prodam obnovljen R 4, letnik 1979. Letališka 12, Lesce_11994 Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Breg ob Savi 64, Mavčiče_11997 Prodam JEEP vVillus, z diesel mo-torjem 190 D © 70-301 12002 Prodam levo STENO za Jugo. © 77-291, int. 11_12003 Prodam karambolirano Z 128. Bla-gojević, Delavska 19, Kranj 12016 Prodam Z 850, letnik 1985. Pire, J'-boje 100, Kranj_ 12017 VVV, letnik 1975, registriran, pro-dam.© 311-856_12019 Prodam Z 750, letnik 1984. Kurrv mer, Vodopivčeva 19, Kranj 12024 Prodam R 16 TS, z rezervnim mo-torjem. © 325-905_12025 Ugodno prodam FIAT 126 P, starejši letnik in Tomos AVTOMATIK. Kalan, Kurirska pot 33/a, Kranj -Primskovo 12030 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989 Snakovška 4, Križe 1203^ Z 750 LE, letnik avgust 1981, pro-dam. © 620-976_12032 Z 101, letnik 1982, prodam za 1.800 DEM.© 44-062_12034 Prodam R 5 GTS, letnik 1988 © 242 718, popoldan_12039 Prodam SIMCO Horizont, letn'* 1978, registr © 311-002 120^ Prodam LADO karavan, letnik 1987. © 217-452_12042 Prodam GOLF, letnik 1988 © 328 500_12043 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1990 Tominčeva 6, Kranj 12044 Prodam 126 P, letnik 1988, prevoženih 19.500 km. Cena po dogovoru. Maja Nastran, Zajčeva 29, Komenda_12048 Prodam BMvV 316. star 4 leta. © 65 542_12054 Prodam POKROV motorja za Lado Riva. © 79-994_12055 Prodam OPEL REKORD 1900, letnik 1973. © 74-339_12059 Prodam Z 750 LC, letnik 1980, registriran do maja 1992. Benedičič, C 4. julija 11, Tržič, © 50-939 ali 57-483_12066 Prodam JUGO 45, letnik 1983, registriran do julija 1992. © 51 348, po, 17. uri_12067 Prodam odlično ohranjen VW 1300. letnik 1968. Medved, Zapuže 18/a, Begunje_12068 Prodam VW KOMBI bus (7 + iT © 216 203_12074 Prodam zelo dobro ohranjen OPEL KADET 1.3 LS, letnik 1989, prevoženih 15.000 km. © 311-264 12076 Ugodno prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1985, prevoženih 41.000 km.Informacije na telefon 73 328 12080 Prodam GOLF bencinar, star 4 me-sece © 633-112_12082 Prodam Z 750, letnik 1982, registrirana do junija 1992. Božo Zavšek, Kališka 6. Kranj 12086 Prodam registriran VW 1300 letnik 1970© 327-553 12093 Prodam Z 68-403 101 letnik 1981. © 12095 Rabljeni GUMI, 145/13, prodam. © 312-259 obroci 12099 Prodam Z 101 Mediteran. Cena p° dogovoru. © 325-402 12l0g VOLVO 244 DL, prodam ali zame-njam za R 18. © 325-024 1210], Prodam AX 11 TGE CITROEN, nov, s 5 vrati.© 214-540 1210° Prodam JUGO 45, letnik 1985 S£ vas 69/a, Šenčur_12109 Prodam BMVV 316, letnik 1985, registriran do julija 1992 Alpska 24 Lesce_12]Jj Prodam CITROEN AX 11 TRE, le; tnik 1987,© 213-240_121J4. Prodam Z 128, letnik 1987. Tupal'^ če 55/a, Preddvor 12H6 Prodam 126 P, letnik 1986 Gorenj« vas 35 1211" Petek, 16. avgusta 1991 MALI OGLASI, OGLASI 23. stran (mmjmmmGLAS KAROSERIJSKI KLEPAR z dobrim znanjem nemščine dobi takoj zaposlitev. Firma VVALDERMEIER, 9020 Kla-genfurt/Celovec. Lastenstrasse 13, tel.: 9943-463-31394 ali 9943-663-48644 Prodam OPEL KADETT, 1981, ohranjen. © 43-483 letnik 12218 Prodam OPEL Ascona 1.6 SR, letnik 1979, dobro ohranjen. Begunje 75_ 12120 Prodam Z 750, letnik 1984, leva stran karambolirana, na novo registrirana. Bijelić, Bečanova 15, Tržič_12122 Prodam vVARTBURG karavan, letnik 1982 Arih, Dvorska vas 14, Begunje, © 73-357_12124 Prodam levi BLATNIK in ZAGA-NJAĆ, za Z 750. © 40-548 12125 Prodam zelo dobro ohranjeno Z 101 s tremi vrati, letnik 1983, prevoženih 47.000 km. © 74-085 Prodam 126 P, letnik 1989. © 329-274_12129 Prodam VOLVO 740 GLE, letnik 1986. 310-128_12130 Prodam Z 850, letnik 1981, registriran do julija 1992. Blažič, Pod Šijo 28, Tržič_12131 Prodam KAMION TAM 130 v nevoznem stanju, prevoženih 98.000 i km, letnik 1982. © 217-827 12132 Ugodno prodam R 19, letnik 1989, garažiran.© 51-805_12134 Prodam JUGO 45, letnik julij 1990. Ogled v petek od 14. ure dalje in v soboto. Pipanova 18, Šenčur 12135 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, APN 6, letnik 1985 in MOPED 14 LS. Kavar, Čadovlje 4, Tržič 12136 Prodam GOLF diesel, letnik november 1984, 4 vrata. © 88-217 Prodam GOLF JX, letnik 1986. © 70-489__12143 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto.© 631-077_12146 Prodam garažiran JUGO 55 Skala, letnik 1989. Križ, Velesovo 71, Cerklje_12147 Prodam ali zamenjam CITROEN BX 16 TRS, klima naprava, centralno zaklepanje, letnik 1986. Langer-holc, Cankarjeva 5, Kranj 12150 Prodam BMvV 316, letnik 1988, 4 vrata, metalno modre barve. Informacije na © 328-294, po 20. uri Prodam JUGO 65, letnik december 1989. © 2442-695_12159 Prodam JUGO 45, letnik 1987. Peter Kičič, Kropa 129, © 79-531 Prodam R 14, letnik 1979, registriran celo leto. Cena 2.500 DEM. © 84-582_12161 Prodam TOYOTO Celica GTI, 1.600 ccm, 16 ventilov, letnik november 1986. Možna zamenjava za manjši avto. P.-edoslje 1/b, Kranj, © 241-336_12163 GUME Trajal, nove, za Jugo 55, prodam© 621-636_12170 OLD TIMER - MERCEDES Repaš, letnik 1966, registriran do junija 1992, ugodno prodam. Informacije na © 78-032 _12171 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. © 632-987 _12173 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirana do februarja 1992 Ogled v petek in soboto. Vr-gaj 7, Žirovnica_12177 Ugodno prodam JUGO 45 AX, le-jgik 1987. © 48-184_12182 Ugodno prodam SCIROCCO GTI z dodatno opremo, letnik 1980, registriran celo leto.Justin, Jelovška ^Radovljica, © 74-280 12183 Prodam LADO Samaro 1300 S, letnik 1989. © 47-034 12185 S C AN 90^,... I Nudimo vse vrste finančno -računovodskih storitev! \mL 064/242-207 Prodam GOLF, letnik 1979, Zariška U Kranj - Drulovka_12187 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. ^310-589_12191 Prodam Z 101, letnik 1980. Rožna ^Šenčur 12192 Prodam Z 128, po delih. Kopač, Jezerska 120/a, Kranj_12193 Prodam Z 101, letnik 1973, tudi po delih.© 218-492_12196 Prodam JUGO 45 Koral, letnik Jj89. © 621-971_12202 Prodam GOLF JXD, letnik 1988. "otemaže 72, Preddvor 12203 Prodam 64-232 Z 750, letnik 1985. © 12204 Prodam MOTOR in KOLESA za La- goJ200. © 41-021_12205 P'ANO, letnik 1976, prodarrTža IjOO DEM© 328-130 12210 R 5 GTS in R 4 GTL, prodam. © 50j}28_12212 Prodam FORD ESCORT, letnik '984. © 66-563, po 20. uri 12217 VOLVO 244 DL, prodam ali zame-njam za R 18. © 325-024 12221 Prodam Z 101 Mediteran. Cena po dogovoru. © 325-402_12222 Prodam KOMBI C 25, letnik 1985, zasteklen. © 327-006 12226 »ZA POTREBE NAŠE PROIZVODNJE ODKUPUJEMO LES PRAVEGA KOSTANJA - ZA VSE JNFORMACI-JE POKLIČITE NAŠO KOMERCIALNO SLUŽBO NA ŠTEVILKO 0608/81-349 OZIROMA NA NASLOV: JUGO-TANIN KEMIČNA INDUSTRIJA p. o. SEVNICA. LAHKO PA SE OBRNETE TUDI NA OBMOČNO KMETIJSKO ZADRUGO OZIROMA COZDNO GOSPODAR-STVC« ZAPOSLITVE Honorarno ali redno zaposlim KV ZIDARJA in KV TESARJA. Informacije na © 241-795 11851 Kmečka družina sprejme resno žensko ali zakonski par, brez obveznosti, lahko tudi mlajši upokojenec, za DELO na mehanizirani kmetiji. Zaposlitev je redna ali honorarna. Ostalo po dogovoru! Aljančič, Hladnikova 31, Križe UGODEN NAKUP AVTOMOBILOV FORD, FIAT, OPEL, PEUGEOT, RENAULT, SUZUKI DOBAVA TAKOJ VRBA d.o.o. tel.: 212-907 Zaposlim NATAKARICO. Krčma "Pavle", Titov trg 10, Škofja Loka, © 620-077_ 11963 Ekskluzivno ZASTOPNIŠKO DELO nudimo osebam s prevozom, ki si želijo ob bogati strokovni pomoči. Nadpovprečni zaslužek! © 327-058, zvečer 11976 Studio "Odprti krog" išče PODJE-TNIKA, ki bi v tujini realiziral prodajo kolekcije 26 ih tapiserij. © 310-588_12064 Honorarno ali redno zaposlim KUHARICO ali NATAKARICO. © 068-43-797_12069 Komunikativnim osebam nudimo honorarno ZAPOSLITEV. © 323-135, petek od 18. do 21. ure _12079 Redno ali po pogodbni zaposlimo GOSPODINJO, za polovični oziroma polni delovni čas. Prednost imajo poklicne kuharice! Šifra: KUHARICA_12085 Honorarno ali redno zaposlim STROJNIKA - ŠOFERJA. Šifra: V KRANJU_12107 Honorarno DELO - prodaja zanimivega izdelka na kopališčih - vam nudim. Lasten prevoz ni obvezenl © 40-603__12126 Bi radi dodatno ZASLUŽILI? Šifra: DELO _12152 ŠOFER, s 5-letno prakso, išče delo. © 40-245_12155 V popoldanskem času iščem POMOČ pri Sitotisku. Zaželjene izkušnje. Koroška 39, Kranj 12184 RENAULT NADOMESTNI 0ELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JLERJI. PREPROGE... RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 9943-463 544000 St. Veiter Ring 25-27 Zaposlim več ZASTOPNIKOV na terenu. © 50-928 12201 ŽIVALI Prodam KOZE, bele vrste. © 310-636__11169 STRIŽENJE psov za samo 100,00 din; vsako tretje striženje brezpla-čno. © 41-340_11605 Prodam 8 tednov starega BIKCA simentalca, za nadaljno rejo. Franc Habjan, Zg. Besnica 50, © 40-667_11943 Prodam ŽREBETA, starega 5 me-secev. Zg. Besnica 16 11952 Prodam KRAVO, v 5. mesecu bre-josti, ki bo drugič telila. Bojan Be nedičič, Prezrenje 19, Podnart _11973 Prodam perzijskega MUCKA z rodovnikom. © 631-304 12009 Prodam PURANE, za zakol. Jerina, Bobovek 16, Kranj 12035 Prodam 2 meseca staro TELIČKO simentalko. Ljubno 113/b, Podnart _12037 Prodam 1 leto stare KOKOŠI. Ce-na 40,00 din za kos. Drinovec, Strahinj 38, Naklo_12045 Prodam malega BOKSARJA in malo BOKSARKO© 061-331-715 __12072 Prodam TELIČKO simentalko staro 7 tednov. Sp. Besnica 146 12075 Prodam plemenske TELICE ali zamenjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka_12078 Prodam BIKCA simentalca, stare ga 7 tednov. © 632-894 12087 Prodam 3 tedne starega BIKCA in KOBILO. Gregorčičeva 15, Bled _12089 Prodam 7 tednov starega BIKCA. Sp. Bitnje 20, Žabnica 12094 Prodam ZAJCE - belgijski orjak. Partizanska 24, Kranj 12098 Prodam teden dni starega TELE-TA. Podbrezje 158, Duplje 12110 Prodam lepe PETELINE. Sp. Brnik 60, CERKLJE_12113 Prodam 35-kilogramske PUJSKE. Sp. Brnik 60, Cerklje_12117 Kupim BIKCE, težke od 150 do 180 kg."Trnove", Duplje, © 70-763 Prodam KRAVO s teletom, KOZE in KOZLIČKE ter 60 kg težke PRAŠIČE. Soklič, Grajska 48, Bled Prodam JARKICE, v začetku nes-nosti. Grašič, Gorice 44, Golnik KOZO mlekarico, ugodno prodam. © 50-987 12104 Prodam 8 tednov stare KOKER-ŠPANJELE© 51-487 12189 Prodam N EMŠKE OVČARKE, z ro- dovnikom. © 40-678_12220 Prodam alpsko srnasto KOZO. © 217-204__12227 Prodam KOKOŠI, tik pred nes-nostjo. 26. julija 48, Naklo 12229 PEUGEOT TALB0T BRODNIK • PRODAJA. DELI IN SERVIS Beljak/ Vlllach Ktogeniiirterstr 37 Tel »843 4242 24388 Umrla je naša mama, babica in prababica HEDVA PETERNELJ roj. Schneider, 1913 Od nje smo se poslovili 8. avgusta v družinskem krogu na-kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: Vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Splošnega sektorja NEŽKA MALOVRH rojena 1911 Od nje smo se poslovili v torek, 13. avgusta 1991 ob 17.30 na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči ter prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, sina, brata in strica ANTONA TOMŠIČA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, Obrtni zbornici Škofja Loka, gasilcem, sošolcem in razrednikom 2. a, 5. c in 7. a razreda OŠ »Cvetko Golar« Škofja Loka in vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali prelepo cvetje in sveče, ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter z občuteno pesmijo, molitvijo, duhovno tolažbo in Tišino lajšali težke trenutke slovesa. Zahvaljujemo se govornikoma za poslovilne besede ter vsem poslovnim partnerjem. Žalujoči: žena Irena, otroci Tea, Maja, Anka, Anže, mama Poldka, sestra Jana in brat Peter z družinama ter ostalo sorodstvo Grenc pri Škofji Loki, 14. avgusta 1991 V SPOMIN Ali, ati, kje si Ti, dom je prazen, ker Te ni, dom je prazen, dom je tih, ker za vedno, ljubi ati, Ti odšel si na oddih. Ne morem iz zemlje, kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le svečka ljubezni na grobu gori. Te dni mineva leto dni, odkar smo k večnemu počitku položili našega dobrega atija IVANA HVASTIJA Vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranili v lepem spominu, mu prižgali svečko in položili cvetko na njegov tihi dom, Bog plačaj! V tihi žalosti: žena Lojzka z otroki: Ciril, Marjan, Janko in Jelka z družinami ZAHVALA Za vedno je odšel od nas dragi mož, oče, stari oče, stric in tast RAJ KO BURGAR, st. ■ iz Vopovelj Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku iz Sp. Brnika in g. župniku iz Cerkelj, Slavki Koželj, nosačem, pevcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: Vsi njegovi Vopovlje, Sp. Brnik, Voglje, avgust 1991 V SPOMIN Eno leto je minilo, kar zapustil si nas Ti, srce naše pa sameva in solza se ne posuši. 13. avgusta je minilo žalostno leto, ko nas je zapustil FRANC SLUGA iz Kokre VSI NJEGOVI Kokra, avgusta 1991 ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce. Ostali so le sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš! 16. avgusta 1991 mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi MATEVŽ BIZJAK Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in obiskujete njegov prerani grob! VSI NJEGOVI ZAHVALA V četrtek, 8. avgusta 1991, smo se na Novi Oselici poslovili od drage ZOFIJE FRELIH Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala pevcem za zapete žalostinke, govorniku za lepe besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJENI Sovodenj, Rijeka, Ljubljana, Tolmin, Beograd Po hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga PAVLA GARTNAR iz Češnjice 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Habjanu za topel človeški odnos, za skrb in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Lepa hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in Milki Megušar za pomoč in nego. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Železniki, 7. avgusta 1991 OD TORKA DO PETKA Slovenija in svet Redna tiskovna konferenca Ministrstva za zunanje zadeve Živahna dejavnost slovenske diplomacije Minister Rupel in predstavnik za tisk, Ivo Vajgl, sta zbranim predstavila pismo, pravzaprav memorandum, ki je bilo poslano vsem ministrom ES in KEVS. Ljubljana, 14. avgusta - V pismu, ki ga je minister Rupel poslal vsem ministrom ES in KEVS "želi vlada Republike Slovenije izraziti vsem vladam držav članic ES in KEVS globoko hvaležnost za dosedanje angažiranje v različnih pobudah za internacionalizacijo krize SFRJ. Mnenja smo, da samo nadalj-na stopnjevana prisotnost mednarodnega dejavnika lahko omeji in zaustavi vrtinec destrukcije, v katerega pehajo jugoslovanske in sosednje narode tega dela Evrope nekontrolirane sile v Jugoslaviji, ki žele za vsako ceno obdržati privilegije, ki so si jih pridobile v komunistični preteklosti." V teku tiskovne konference je minister Dimitrij Rupel poudaril, da je vojna, ki trenutno teče proti Sloveniji, predvsem gospodarska vojna. "Mislimo, da mednarodno priznanje Slovenije krepi možnost za mirno razrešitev krize... Gre za to, da se stabilizira celotno področje regije, ali če hočete, tega kar se je dosedaj imenovalo Jugoslavija." Kar deset do petnajst stikov s tujimi predstavniki, ki jih ima vsak dan dr. Dimitrij Rupel kaže na izredno živahnost slovenske diplomacije. Torkovo dopoldne si je za svoj obisk npr. izbral generalni konzul Sovjetske zveze, gospod Girenko. < Minister za zunanje zadeve, dr. Dimitrij Rupel, je še poudaril, da Slovenija želi še nadalje tvorno sodelovati, v smislu Brionske deklaracije, v pogajanjih o Jugoslaviji. Potrebno pa se je zavedati, da za Slovenijo ni sprejemljiva nikakršna federacija, niti konfederacija ali kakršnakoli skupnost. Za Slovenijo je mogoče zgolj to, da obdrži zelo simbolično zvezo, ki jo v današnjih dokumentih imenujeno "Jugoslovanski mini KEVS". Konferenca kot stalno telo, ki bi jo bilo mogoče ustanoviti. Slovenija bi se v to vključila, vse ostale zamisli in variante pa niso možne. • M. Peternelj Finsko uradno stališče do osamosvojitve Uradna Finska je pred dnevi zavzela uradno stališče do priznanja Slovenije in Hrvaške. Kot poroča skupina slovenskih državljanov iz Helsinkov, je zunanji minister Paavo Vaey-rynen izjavil, da Slovenija in Hrvaška ne izpolnjujeta kriterijev samostojnih držav, zato ju Finska ne more priznati. Sporočajo tudi, da izjava zunanjega ministra ne izraža mnenja vseh politikov in strank, sploh pa nejavnega mnenja. Minister je namreč dolga leta veljal za ljubljenca avtoritativnega predsednika Kekkonena, zato v javnosti ni najbolj priljubljen. Ogroženo poslovno sodelovanje Viri, ki so blizu ameriškim poslovnim krogom, navajajo, da v ZDA vlada velika zaskrbljenost za ohranitev poslovnih vezi s Slovenijo. Še posebej banke in druge finančne institucije se bojijo, da bi bilo zaradi dogodkov v Jugoslaviji ogroženo sodelovanje z (iospodarsko zbornico Slovenije, Narodno banko in Ljubljansko banko. Zato v poslovnih krogih teh institucij menijo, da naj visoki uradniki slovenskega gospodarstva obiščejo Nevv York, Was-hington in Chicago, kjer bi se srečali s predstavniki ameriške vlade, bank in podjetnikov. Pogovarjali naj bi se o trenutnem položaju slovenskega gospodarstva, klirinških možnostih bank in pričakovanih novih kreditih. Posebno pozornost naj bi namenili tudi slovenskim predlogom za razdelitev jugoslovanskega zunanjega dolga in možnosti /a vračanje dela dolga neodvisne Slovenije. To dejstvo pomeni, da se ameriški gospodarstveniki v večji meri zavedajo pomembnosti in ekonomske učinkovitosti samostojne Slovenije kot pa njihovi politiki. Obisk gospodrske delegacije bi pomenil tudi nekakšno pripravo na jesenski obisk predsednika Kučana v ZDA. Slovenija in Hrvaška za intrenacionalizacijo krize Misija dobre volje R Slovenije se je ta teden mudila na pogovorih v Zagrebu, kjer se je sestala / delgacijo Republike Hrvaške. V pogovorih so ugotovili, da je odnos Slovenije in Hrvaške do Jugoslavije nekoliko različen, predvsem glede taktike in metod ravnanja, kar pa ni ovira za skupno nastopanje in iskanje skupnih rešitev. Ugotovili so, da mnoge oblike sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško niso uspešne predvsem zaradi trenutnega položaja v sosednji republiki. Sodelovanje bo tudi v prihodnje zasnovano na evropskih standardih parlamentarne demokracije, na načelih popolne zaščite človekovih i pravic, razvoja tržnega gospodarstva in zaščite okolja. Meje pri tem ne smejo biti prepreka za svobodno gibanje blaga, ljudi in idej med državama. • Zbral M. Grc^oric Narasla potoka poplavila kmetijo Na javi jamo Glinje pri Zalogu, 15. avgusta - Včeraj zvečer okrog devete ure sta zaradi hudega naliva močno narasla potoka Pšata in Kamnik v Glinjah in prestopila bregove. Poplavila sta Grošljevo kmetijo, ki stoji ob sotočju obeh potokov. Voda in blato sta popolnoma uničila vrt, zalila hlev in dva avtomobila. Grošljevi pravijo, da že nekaj let prosijo Krajevno skupnost Zalog, naj s skupnimi močmi razširijo kamniti most za hišo. Ob neurjih naraslo vodo most zaustavi in voda butne nazaj. Zato imajo Grošljevi nekajkrat v letu poplavljeno hišo, krajevna skupnost pa ostaja gluha za njihove prošnje. • U. P., foto: J. Cigler Čipkarski dan V Železnikih - Turistično društvo Železniki tudi letos pripravlja tradicionalno narodopisno prireditev XXIX. čipkarski dan. Prireditev se bo začela danes, v petek, 16.avgusta ob 19. uri z otvoritvijo slikarske razstave likovne skupine Iskra Železniki v kulturnem domu. V soboto ob 17. uri bo promenadni koncert Pihalnega orkestra Alples na prireditvenem prostoru pred starim plavžem. Ob 18. uri bo v galeriji muzeja otvoritev razstave čipk s kulturnim programom, ob 20. uri pa se bo začela veselica, na kateri bo igral ansambel Strmina. Hkrati bodo ob 21. uri predstavili stare običaje iz Železnikov. V nedeljo se bo spored nadaljeval ob 14. uri s čipkarskim sprevodom od blagovnice LOKA na Češnjici do prireditvenega prostora. Ob 15. uri se bo začelo tekmovanje klekljane. Vmes bo kulturni program, ves dan pa bodo odprte razstava čipk, likovna razstava ter muzejska zbirka. Po 17. uri pa bo velika čipkarska veselica na kateri bo igral domači ansambel Obzorje iz Železnikov, trajala pa bo vse do zgodnjih jutranjih ur. Srečanje V Javorjah - Turistično društvo Javorje letos že sedmič organizira tradicionalno kulturno zabavno prireditev "Srečanje v Javorjah". Prireditev bo to nedeljo, 18.avgusta, in je namenjena predvsem bivšim krajanov Javorij in oklice, ki so iz kakišnihkoli razlogov zapustili dom"či kraj in odšli drugam. Na prireditev so vabljeni tudi krajani Javorij in okolice, prav tako pa bodo veseli vseh, ki bi si radi popestrili nedeljsko popoldne v tem koncu Poljanske doline in se zavrteli ob zvokih domačega ansambla. Program letošnje prireditve se bo začel že dopoldne, ko bo ob 9.30 v prostorih Osnovne šole v Javorjah otvoritev razstave del slikarja Iveta Šubica. Popoldanski del programa se bo začel ob 14. uri. Po pozdravnem govoru predsednika TD Javorje Milana Čema-žarja bo kulturni program, v katerem bodo nastopili: tamburaška skupina Bisernica iz Reteč, folklorna skupina TD Javorje in skupina ljudskih godcev. Po programu bo za ples zaigral ansambel' Strmina, poleg dobre hrane in pijače pa organizatorji obljubljajo tudi bogat srečelov. Izlet na Visoko PonCO - Planinsko društvo iz Kranja pripravlja jutri, v soboto, izlet na Visoko Ponco. Tura je primerna za vskogar, saj vsebuje tako turistični, pohodni kot strogo planinski del. Tako bo v turističnem delu pripravljen ogled in potepuški izlet po okolici Mangartskih jezer, pohodna skupina se bo odpravila do koče Zachi skupaj s planinsko ekipo, kjer se bodo razdelili tako, da bodo pohodniki odšli v smeri bivaka Nagora, druga skupina pa na vrh Ponce. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri zjutraj izpred hotela Creina. Okarina etno festival - Agens d.o.o. Žirovnica in gostišče Okarina Bled bosta skupaj organizirala prvi blejski etno festival. Festival bo v atriju Modne hiše Pristva ali blejski Festivalni dvorni, potekal pa bo pet sobot zapored, vedno ob 20.30 uri. Prvi OKARINA ETNO FESTIVAL se bo začel to soboto, 17. avgusta, na otvoritveni prireditvi pa bodo nastopili češki ljudski godci - Mala duda-čka muzika iz Prage. Nato bodo na Bledu nastopili še Trinajsto prase in piščanci, Afterhours iz Velike Britanije, Muzsikas u Madžarske, festival pa bo najvrjetneje zaključil židovski ansambel iz Dunaja. Slovenski etno dan bodo organizatorji obogatili s prikazom različnih obrti in običajev. Grafično podobo Okarina etno festivala oblikuje umetnik Andrej Trobentar. 0r\ alples PRODAJA PROIZVODNIH ODPADKOV V SOBOTO, 17.8. 1991 od 9. do 13. ure V ALPLESU v ŽELEZNIKIH oplemenitene iverne plošče, mizne plošče, masivne letve, stekla in drugi odpadni izdelki CENE UGODNE! YES, SIR! NAJNIŽJE CENE KAKOVOSTNIH SIROV: GAUDA, JOŠT, JAKOB, AMBROŽ, TOMAŽ, TRAPIST - TRIGLAV in KRANJSKI SIR NA GORENJSKEM SEJMU Ne zamudite izredne priložnosti v prodajalnah MERKURJA. Do 30 % smo znižali cene posameznih proizvodov. KOLIČINE SO OMEJENE! • material za centralno ogrevanje FERR0THERM Selnica ob Dravi, TVT Maribor, ITPP Ribnica, KOVINA Šmartno • gradbeni in izolacijski materiali SIP0REX Zagorje, IZ0LIRKA Ljubljana, OPEKARNA Brežice, IGM Zagorje, N0V0LIT Nova vas, TERMO Škofja Loka, TKK Srpenica, STANDARD Ljubljana • stavbno pohištvo GORENJE GLIN Nazarje • električno ročno orodje ISKRA ERO Kranj, BLACK & DECKER Grosuplje • varilni aparati VARŠTROJ Lendava • mali gospodinjski aparati GORENJE MGA Velenje • kosilnice • barve, laki in razredčila ZNIŽANJE CEN VELJA PRI NAKUPIH NAD 1.000 din ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG