I. Kovec Po buče BSijpStf .od kapom je bilo kup gline, ki so jo oče pripeljali od Save, ker Bl^Eii so koteli ne^a1 popravljati hišo. Tine je čepcl na petah tcr delal ^nglpl »plazove« — takljal fe namreČ z vrh kupa kamenčke, da se je mlela za njimi drobna glina. Bil je tako zamišljen v svoje delo, da ga ic zdramil Šele Cempelarjev Joža, ki se je prikazal izza vogla. Bil je bos, na glavi je imel preluknjan klobuk, da so mu gledali lasje ondi v božji svet. Vlekel je voziček na štiri kolesa in na lesivice, Pomagal mu je Bevsetov Anže, tisti, ki so mu prvi dan počile hlače, ko jih je jel nositi. Tiščati so mu pa pomagali Žemanov Mirko, Majcenov Janezek, Jurjcv Ivan, Podrc-čarjev Miha, Majcenova Anka in Žemanova Lcnčka, Bilo je videti celo gručo glav, razkuštranih ali pa pokritih s cvetoČimi pokrivali, srajc, rut, kril, hlač, peta, cokcl in čevljev. Pridrvili so okrog ogla in se zaletcli malone v Tineta, Voz pa se je zadr] skoro do polovicc v glino, »Noo, le čakajte, lejte!« je potožil Tine ter prestrašen gledal kolo. ki mu je obticalo prcd nosom v kupu. »Hi-i-i!« je zacvilil, »jaz grem pa povedat!« Družba se je smejala in hihitala, »No, Tine, nikar nc jokaj, saj greš z nami.« »Kam pa?« vpraša razžal;cni junak počasi. »Po buče gremo, na našo njivo gremo,« d6 Majcenov Janezek. »Po kakšne buče?« »I, po buče, saj veš, za prešiče! Potem jih bomo pa sekali, ko jih pripeljemo. Pojdi, če grešl« so vabili tovariši Tineta. Tine se je potolažil. Z glinastimi rokami je potegnil po solznih ¦ očeb in s potolaženim in umazanim obrazom je rekel: J »Ja, če smem na vaz?« | »Saj resl Le! Ti, Mirko, kaj ne, mi ga pa peljemo,« reče Ivan. ¦ »Ja-a-a? Jaz ga že ne bom vozil! Če ga boš ti, ga 1e. Jaz ga pa ne bom,« reče Mirko. »Kaj pa* d& ga bom,« de Ivan, »samo če boste tiščali.« »Bomo, bomol« se oglasž vsi. Tineta spravijo na voz. Reko mu, naj se trdo drži lcstvice in naj pazi, da ne pride roka preblizu kolesu. Jurjev Ivan potegnc za ročaj, in veselo jo uderejo na njivo. Odzadaj so bile videti same pete in hrbti, vmes se je pa razlegal kric in zvonek smeh. Pri njivi se je skobacal Tine dol, in potem so šli na iskanje. Spet je bilo obilo smeha. Za tri srednje velike buče ni bilo na vozu prostora, zato so šli poiskat dveh debelih. S težavo so jih privlekli na voz, potem pa prevezali po dolgcm. »Kje gremo pa nazaj? Ali na okrog ali po klancu?« vpraša Cempe-H larjev Joža. I »Po klancu nc, da ne prevrnemo,« reče Žemanova Lenčka. H »Jaz že ne pojdem,« pritrdi Majcenova Anka. P »Po klancu, po klancu!« pa vpijejo dečki. »Če se vedve bojita, pa idita zadaj!« In res ostaneta deklici zadaj, ker sta hudi, da sta jima odnesla brala največji buči pred nosom z njive, in ker sta se jiraa zdaj šesmejala, da ne upata po klancu domov. Voziček )e bil z lestvami vred visok komaj dve pedi, buči pa skoro šc enkrat toliko. tako da se je vse zazibalo z ene strani na drugo, če jc šel voz le čez najmanjšo jamico. S težavo in mcd obilim smehom so »pretirali do kolovoza, ki jc držal čez travo do njive. »Pazi no, držil Lej ga! Primi no-o! Oh----------« kriči Mirko Janezku, ki stopi v kolesnico, pa omahne, pade in izpusti voz. Ta seveda izgubi ravnotežje ter se lepo nagne srcdi kolovoza. Treba je vzdigavati. »To si neroden!« kriče nekateri v Janezka. fl »Glejte g»i saj vas je bilo dosti; pa bi bili držali!« »Kako, ko si bil pa ti tako hitro na tleh!« Nato spet nalože, pritrdiio vrv in pridejo vrh klanca. Pod klancem jc tekla voda. Onostran mosta je bila pa hiša, kamor so peljali. ¦ Nekdo zavpije: • * »Stecinio!« in vsi mu pritrdijo ter stečejo. Voz jc nekaj časa odletaval, vrv je držala vcdno mehkeje, prva dva sta vlekla, zadnji pa tiščali. Naenkrat sc pa sprednji kolesi odtrgata — vsi so bili namreč hudo zagnani — prva dva vozača odletita na nos, bučc in zadnji konec voza se pa nagne čez rob pata. Oni, ki so tiščali, pa rinejo z glavami naprej tako, da za hip ni videti drugega ko kup. Iz njega se bliščita rumeni buči, bela Tinetova srajca, in na vse strani moli gozd rok in nog, in sliši se le nekaj ohov! ohov! in uhov! Ali kmalu se slika razjasni, Buči sta se nagnili čez rob, klobuki se začno trkljati, coklje odletavati. Vrh klanca se pa smejata Lenčka in Anka. Kaj bi se ne? Saj je res lepo gledati! Sprednji kos voza leži najviše sredi klanca, prva dva dečka »valjata štrukcljcc« po poti, zadnje poma-gače pa je kar v kupu zaneslo čez ostanek voza, da migajo, vpijejo, brcajo, mahajo in gledajo, kje so. Ostanek voza se je pa nagnij čez rob ter potegnil za sabo Tincta. Ena buča se je izmuznila iz vrvi ter se strkljala po bregu. Druga je pa z dvema kotesoma vrcd delala mogočne skokej za prvo ter stresala peeke po tleh. Zraven so se pa trkljali šd klobuki in cokle. ¦ Nekaj hipov je bilo vse živo po bregu, vse je migotalo. Počasi se ie I pa umirilo. Zadnja se je ustavila druga buča ter priletela razbita na 1 Tineta, ki je ležal pod bregom. Pehal, pihal, opletal in otepal ie Tine 1 ter brusil pečke iz ust, ko je vstal. I »Jejmina! Moj klobuk jc v vodi!« je -zavpil Janezek, ki se je že I srečno prvi spravil pokonci. »Brž, Anže, ki si blizu!« • I Anže je imel pa še na nogah čevlje. Ali zavedel sc je, sezul sc in I zabredel v naglici s čevlji v roki v vodo. Klobuk je ujel. Za njim pa jc hotel zagnati še čevlje na suho, ker ga \e bodlo, in bal se je, da bi jih ne pomakal v vodo. Ali nesreča ne počiva: en čevclj prileti na suho, drugi pa zadene ob vrbovo vejo in odleti v najbolj deroči tolmun. »Oh, čevelj, čevelj!« zakriči zdaj vsc vprek. Anže ne more čcvlja brž zagrabiti, stopi pa na koničast kamen — in voda odnese čevelj veselo dalje, »Lej iihl Brž tecite čez, na oni konec ovinka!« zakliče Anka. Dečki jo ubero čez in se zbero na bregu. »Kje pa je?« »Nič ne vem.« »Pa naprej ga še ne bo?« »Kako, saj stno hitro tekli!« , »O, ga že vidim!« »Kje?« »Ondi — pri oni vrbil« »Kje, pri kateri vrbi? Saj vrb je več!« »No, tamle, viš!« »I, kje?« «No, za mo.im prstom poglejt« »Aja! Že vtdim, tamle pod skalo, ne?« »No |a!« »Brž po palico!« Z veliko slavo zdaj potegnejo čevelj na suho. Oh, pa smehu vmes, smehu! Treba iti nazaj, voz pobirat pod breg. V procesiji privlečejo vse ostacke na dvorišče. Tine je nosil le svojo slabo voljo, dva druga sta pa nesla pretrgani voz. Janezek je pa ožemal mokri klobuk, drugi pa vlekli bučne kose, kolikor so jih mogli ie dobiti po travi. -----------Tako je vozil Tine s svojimi tovariši buče.