POCITNIŠKO
BRANJE
 
 
 
 
Poucne zgodbe za dušo, modrosti življenja 
DSC00004.JPG
DSC00014.JPG
DSC00005.JPG
MEDVED IN ZAJEC 
 
Nekega dne sta se v gozdu srecala medved in zajec. Zajec se je medvedu hvalil, kako hiter in uren je. Medvedu pa je šlo zajcevo hvaljenje na živce, zato je skocil proti njemu, a zajec je urno odskocil. Medved je bil jezen nanj in odlocil se je, da se mu mašcuje. Naredil je bojni nacrt. Skopal je luknjo in jo pokril z listjem, mahom, s šibjem in kamencki. Nato je odšel v gozd iskat zajca, da ga povabi na vecerjo. Mislil si je: »Zajec bo šel po stezici in padel v jamo, ki sem mu jo skopal.« Taval je po gozdu in iskal zajca. Hodil je in hodil, dolgouhca pa ni našel. Že se je hotel napotiti proti votlini, ko mu je kar naenkrat nasproti priskakljal zajec. Medved mu je rekel, da ga povabi na vecerjo in da želi, da se pobotata. Zajec je priznal, da ne pozna poti do njegove votline ga prosil, da ga pospremi. Medved je bil presenecen. Odpravila sta se na pot. Pred votlino se je medvedu udrlo in padel je v jamo. Šele takrat se je spomnil, da je bila to past za zajca. Zajec pa se mu je zasmejal in rekel: »Ves cas sem te pri delu opazoval in vedel sem, kaj nameravaš. Sedaj pa imaš to, kar si zaslužil.« Odskakljal je nazaj v gozd, medveda pa je pustil v jami. 
DSC09925.JPG
DSC09839.JPG
DSC09840.JPG
DSC09842.JPG
DSC09838.JPG
DSC09837.JPG
DSC09818.JPG
DSC09843.JPG
DSC09844.JPG
DSC09998.JPG
DSC09835.JPG
DSC09854.JPG
DSC09853.JPG
DSC09855.JPG
DSC09836.JPG
DSC00010.JPG
DSC09820.JPG
DSC09817.JPG
DSC00008.JPG
DSC00013.JPG
DSC00001.JPG
DSC09918.JPG
DSC09917.JPG
DSC09915.JPG
DSC00009.JPG
DSC09812.JPG
DSC09813.JPG
DSC00012.JPG
DSC00028.JPG
DSC00021.JPG
DSC00056.jpg
DSC09997.JPG
DSC09999.JPG
DSC09863.JPG
DSC09861.JPG
DSC00016.JPG
Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. 

Matija Peneš, 7. A 
 
ZELENA LIPA 

E:\M  O   D    A  !!!!!!!!\images (3).jpg

DSC00040.JPG
 
Na nekem travniku sta stala hrast in majhna lipa. Nista si bila ravno pogodu. Hrast se oglasi: »Ti, mala lipa, s tabo ni nic koristi. Najraje bi videl, da te kar posekajo!« Lipa pa odgovori:« Ali ne veš, da sem simbol slovenskega naroda? Mlada sem še.« Hrast se je zamislil in zašumel: »Zanicccccsssssiiiiiiiii!« Lipa se je zamislila in pomislila: »Vse se ti bo še vrnilo, preklet bodi hrast!« Po gozdu okoli travnika se je razvedelo, da lubadar unicuje drevesa. Naselil se je tudi v hrast. Mogocni hrast tega ni cutil in cez leto, ko je lipa že cvetela in spustila semena, je bilo zanj že prepozno. Takrat je zapihal mocan veter in zlomil hrast. Odmrl je, iz njegovega štora pa je zrasla prelepa mlada lipa. 
DSC09988.JPG
DSC09991.JPG
DSC09989.JPG
DSC09993.JPG
DSC09994.JPG
DSC09990.JPG
NAUK: Vse slabo se vrne. 
 
Jakob Dolhar, 7. A 
 
 
NAROBE PRAVLJICA 
 
Nekoc, pred davnimi casi, je v daljni vasi živela v majhni in stari bajti revna deklina. Neko jutro se je odlocila, da gre iskat delo, da bi zaslužila nekaj denarja. Vzela je staro culo, vanjo dala kos kruha in steklenico vode iz potoka. Šla je od vasi do vasi in spraševala po delu. Ko je bila že utrujena, je na cesti srecala mladenica. Videti je bil bogat, zato je rekla: »Mladi mož, zelo sem revna, rada bi kje našla kakšno delo. Ali veš, kje bi ga lahko dobila?« Mladenic ji je odgovoril: »Žal mi je, toda za nobeno delo ne vem, pri sebi pa imam železni prstan, ki izpolni vsako željo.« Mladenic je nekaj tiho zamomljal in deklina je imela v rokah cisto pravo zlato ogrlico. Povedal ji je, da ji bo tudi ta ogrlica izpolnila eno željo. Deklina se je mladenicu zahvalila in odšla naprej. Odlocila se je, da se bo pod drevesom ob poti malo odpocila. Nenadoma se ji je približala dobra vila. Rekla ji je: »Ce želiš boljše življenje, pojdi na velik hrib, kjer boš zagledala zlata vrata.« Zamahnila je s carobno palico in v rokah dekline se je pojavil zemljevid. Deklina se ji je zahvalila in takoj odšla naprej. Pot ji je prekrižala grda carovnica. »Kam pa kam, lepa deklica?« »Iskat grem boljše življenje.« »O, zanimivo. Dala ti bom nasvet. Pojdi v grad carovnic in carovnikov, kjer te caka presenecenje.« Deklina se je takoj odpravila na pot. Ko je prišla do gradu, so jo prijazno sprejeli. Povedala jim je, da ji je carovnica obljubila presenecenje na gradu. A carovnik se je le zasmejal in glasno zavpil: »Straža, odpeljite jo v jeco.« »Carovnica me je pretentala,« je deklina žalostno ugotovila. V jeci je sedel cesar v lepih oblacilih ter drugi ujetniki. Prosil jo je, ce jih osvobodi, saj bi se sam prav rad preoblekel v nova oblacila. V zameno pa ji bo podaril obleko, ki jo bo varovala pred mrazom, vrocino, poškodbami. Deklina je razmišljala, kako naj se reši. Nenadoma se je spomnila na svojo zlato ogrlico. Zaželela si je, da bi lahko rešila sebe in vse ostale ujetnike. Želja se ji je izpolnila. Med ujetniki sta bila tudi sleparja, ki sta cesarju tkala obleke, ki so jih vsi hvalili, ceprav jih ni nihce videl. Cesarju sta se opravicila in mu obljubila, da bosta odslej opravljala le poštena dela. Cesar jima je obljubil, da ju bo zaposlil na dvori, kjer mu bosta šivala resnicne in lepe obleke.  
Sedaj so morali najti le pot iz gradu. Nihce te poti ni poznal. Nenadoma so se pojavili pes, macka in kaca. Pokazali so jim pot in vsi so bili rešeni. Iz hvaležnosti je deklina vse živali vzela s seboj in skupaj so nadaljevali potovanje. Cez tri dni so koncno prišli na hrib, kjer so bila zlata vrata. Vstopili so in se znašli v precudovitem gradu, v katerem so bili škrati, vile, princi, princese …  
Od takrat dalje deklina ni bila vec deklina. Bila je princesa, ki je našla svojega princa in z njim živela srecno do konca svojih dni.  
Lucija Bacic, 6. B 
 
ŽELEZNI PRSTAN IZPOLNJUJE ŽELJE 
 
Nekoc sta za devetimi gorami in za devetimi vodami živela kralj in kraljica, ki sta imela zelo lepo hcer. To sem bila jaz. Lepa sem bila kakor prvi soncni žarki, ki zjutraj božajo zemljo. Zato so me klicali Jutranja zarja.  
Moja družina je živela v domu srece, vse dokler ni nekega dne umrla moja mati. Cez tri leta in tri dni se je oce znova porocil. Dobila sem ošabno maceho, ki je vsak dan ocenjevala, katero dekle v deželi je najlepše. 
Minila so še tri leta, jaz pa sem postajala iz dneva v dan lepša. Maceha je nekega dne ugotovila, da sem celo lepša od nje. Zato me je napodila v gozd med zveri. Toda nobena od njih me ni napadla in tako sem lahko v miru živela med njimi. Nekega dne sem med tekom zagledala veverico, ki je padla z drevesa. Ustavila sem se in jo dala nazaj v mamino gnezdo. Veverica mi je iz hvaležnosti obljubila, da mi bo ostala vecno zvesta in da mi bo vedno pomagala, ce bom v težavah. Tekla sem naprej in prišla do potoka. Zagledala sem ribo, ki jo je voda naplavila na kopno. Vrnila sem jo v potok in tudi riba mi je obljubila zvestobo. Preskocila sem potok in tekla naprej. Ko sem prišla do gozda, sem opazila kaco, ki se je zagozdila v blatu in ni mogla iz njega. Še tretjic sem se ustavila, prijela kaco in jo odnesla na suha tla. Kaca mi je v zahvala povedala, da se na drevesu, ki raste sredi trate, sedem ptic krega za železni prstan, ki lahko izpolni vse želje. Tako sem odšla do drevesa, preplašila ptice in vzela železni prstan. Svojo pot sem nadaljevala in kmalu prišla do gradu, od katerega so ostale le še ruševine. Pred njimi sem zagledala obupanega kraljevica, ki se je brezupno zaljubil vame, takoj ko me je zagledal. Ker sem se tudi sama zaljubila na prvi pogled, sva se kmalu porocila.  
Po poroki sem vzela železni prstan, ga trikrat zavrtela in želela, da bi s princem živela v prelepem gradu na lepem otoku. Želja se nama je uresnicila. Ko je moja zlobna maceha to zvedela, je hotela porušiti najin grad, a jaz sem jo spremenila v najgršo žensko na svetu. 
Katarina Polšak, 6. A 
 
  
Naši knjižni junaki  
KAKO JE KRJAVELJ MACKO V VOZ VPREGEL 
 
Nekoc je živel Krjavelj. Bil je zelo cuden možakar in ljudem se je zdelo, da ni cisto pri sebi. Zato se je odlocil, da bo odšel iz svoje vasi. 
Pripelje se v neko drugo vas, išce gostilno in jo najde na robu vasi. Vstopi v gostilno in rece: »Dober dan. Sem popotnik in prišel sem iz druge vasi dalec stran. Zelo sem izcrpan in lacen.« Nato rece krcmar: »Pa imaš kaj denarja? Izgledaš zelo reven.« »Imel bi ga, ce ga ne bi vsega dal za macko,« rece Krjavelj. »Kakšno macko, povej nam!« pravi nato nek gost za zadnjo mizo. Krjavelj nekaj casa premišljuje, nato pa zacne: »No, pa vam bom povedal zgodbo. Živel sem v neki drugi vasi, kjer mi je postalo dolgcas, pa sem se odlocil, da bom šel po svetu. Šel sem do kocijaža, pa sem za sto grošev kocijo kupil. Nato pa sem šel na živinski sejem. Tam sem videl macko, ki je bila velika kot tiger in mocna kot lev. Zanjo sem dal zadnje krajcarje.« »Prej si pa rekel, da si imel groše,« rece eden od radovednih poslušalcev. Krjavelj pa se ne pusti zmesti. »Imel sem groše, a sem jih zamenjal za krajcarje. No, odpeljal sem macko domov. Tako je bila težka, da se je cela vas tresla, ko je hodila: COMP! COMP! COMP! COMP! Ko sva prišla domov, sem jo vpregel v voz in se odpeljal.«  »Kako pa si jo vpregel, ko je bila tako velika?« vpraša krcmar. Krjavelj mu odgovori: »To je bilo cisto lahko. Kupil sem najvecjo uzdo, kar se jih je dalo dobiti. Torej, vpregel sem jo in se odpeljal. Vozil sem se zelo dolgo. Vsi ljudje, mimo katerih sem se peljal, so se obracali za mano, ko se je vse treslo in ropotalo: Drrrr! Drrrr! Drrrr! No, pa sem se pripeljal v tole vas in našel vašo gostilno.« »No, pa pojej nekaj, ko si tako dolgo potoval,« rece krcmar. Nato pa se oglasi nek gost: »Kje pa imaš tisto macko? Pokaži nam jo!« »Takoj vam jo pokažem, malo pocakajte!« rece Krjavelj. Nato stopi ven in pri sosednji hiši zagleda macko. Vzame jo in jo nese v gostilno. Vsi jo zacudeno gledajo, pa se spomni Krjavelj, da bo kaj kmalu dobil racun in jo hitro pobriše, tako da prav nihce ni opazil, da ga ni vec. 
Ljudje še nekaj casa gledajo macko, pa se krcmar obrne in rece: »No, pa jo je pobrisal, ko smo tako zijali v macko. Lepo nas je za nos potegnil, vendar naj se pazi, ce ga še enkrat srecam.« 
 
Maks Jovanovic, 6. B  
KAKO JE KRJAVELJ ODGNAL PONOCNE TATOVE 
 
Krjavelj je spet prosjacil pod vaško lipo, ko prideta mimo dva policaja. Krjavelj prisluhne in sliši kako se pogovarjata. »Spet so se pojavili ponocni tatovi,« pravi eden. Drugi pa ne zaostaja z besedami in precej rece: »Baje so jih videli v tem delu vasi.« Nato se spogledata, kakor bi hotela reci, zdaj pa le napni ušesa, slišala ga bova, Krjavlja. 
Krjavelj pristopi in pravi: »O, so se spet pojavili ti pridanici? Lansko zimo so se spravili name, pa sem jim kmalu pokazal, da se s Krjavljem ni pametno šaliti.« » Si jih odgnal?« vpraša prvi. Krjavelj pa pravi: »Seveda sem jih. O polnoci sem jih odgnal.« Pa pravi drugi policaj: »Brž nama povej, kako si to napravil.« 
Usedejo se torej na klop in Krjavelj zacne svojo zgodbo: »Bil sem ob enajstih na straži pred palaco…« Pa ga prekine prvi policaj: »Pa si rekel, da je bilo ob polnoci!« »O, saj je bilo ob polnoci, le zgodba se zacne ob enajstih!« pravi Krjavelj. Pa spet nadaljuje zgodbo: »No, bil sem ob enajstih na straži, bilo je temno kakor v rogu. Jaz tam cakam, cakam, kar zaslišim šum. Ura, ura je bila že petnajst do polnoci. Prisluhnem bolj natancno, a tokrat ne slišim nic. Ura je bila polnoc, kar vidim, da gredo proti meni tatovi.«  »Kako si jih pa videl?« pravita policaja. Krjavelj jima odvrne: »O, saj sem baklo v rokah držal. Pa sem zamahnil s sabljo proti tatovom. Ti so se ustrašili in nekaj jih je takoj popihalo. Nato zamahnem z baklo in tatovi jo popihajo stran.« Policaja pa pravita: »Izvoli krajcar, ker si tako dobro delo storil.« 
In Krjavelj je odšel v krcmo, kjer si je za krajcar kupil piva in zacel pripovedovati novo zgodbo o tem, kako je macko vpregel v voz. 
Katarina Polšak, 6. A 
LILIPUTANEC MED ŠOLARJI 
 
D 

anes zjutraj sem se zbudil prav dobre volje. Spet sem se podajal raziskovat podzemlje, ko sem zaslišal nenavaden hrup. Proti meni je šla skupina velikanov. Hitro sem se skril za kamen, ko sem v žepu enega od velikanov zagledal lutko. Skocil sem v žep k njej in sploh nisem utegnil pomisliti na to, kam bom prišel. Velikan me je prinesel v nekakšno dvorano, v kateri je sedelo okrog dvajset velikanov. Mislim, da so bili vsi otroci, a zacuda veliki celih sedem pedi. V prostoru, v katerega sem prišel, je bil še en veliko vecji velikan. No, pravzaprav velikanka! Udarila je po mizi z nekako podolgovato polo papirja, da so me zabolela ušesa. Hrup se je takoj polegel, velikanka pa je zacela nekaj razlagati in pisati z neko belo podolgovato stvarjo po zeleni površini, pritrjeni na steno. Pisava se mi zdi cudna, pa tudi jezik je obupen. Opazil sem, da so tudi otroci velikani vneto pisali. Po vseh stenah so bile razstavljene vecje površine papirja, na katere so bile pritrjene slike, popisane pa so bile z njihovo pisavo. Nekaterih slik sem se poskusil dotakniti, a sem ugotovil, da mi to preprecuje nekakšna prozorna snov, ki jo držijo nekake palice, postavljene okrog slike. 
 
Katarina Polšak, 6. A 
 
Zjutraj sem vstal in se uredil. Ravno danes sem imel izpit za leteco skodelico. No, takole je bilo:  
Z uciteljem sva se dobila na oblaku št. 17. Izrocil mi je leteco skodelico, na kateri je bilo napisano moje ime. Pokazal mi je pot in odletela sva. Nenadoma, sem pritisnil gumb USTAVI SE! Na semaforju se je prikazala rdeca luc, a na žalost sem pritisnil napacen gumb in v trenutku sem pristal na cudni rjavi deski, ki je bila poleg neke velikanske ograde s trdo streho. Vstopil sem. V ogradi je bilo 24 velikanov in vsi so si bili razlicni tako po zunanjosti kot po znacaju. Nekateri so kricali, drugi so bili mirni. Neka gospa je stala, seveda edina, ostali manjši pa so sedeli. Ta gospa je veliko razlagala in na zeleno steno pisala z belo carobno palcico. Tudi sam sem prisluhnil razlagi in kmalu ugotovil, da so se pogovarjali o besedah, ki so jim rekli glagoli. Po 10 minutah razlage (odkar sem prišel), se je zaslišalo iz škatle na steni glasno ropotanje. V trenutku so vsi podivjali, stekli na hodnike, ki so bili sicer veliko vecji kot naši. Bilo je dovolj prostora za vse. Uciteljica se je usedla na veliko desko in si oddahnila. Sam pa sem odšel na sprehod po veliki stavbi, ki se je imenovala šola, no, vsaj tako sem slišal med uro. Spet je mocno zaropotalo in zopet sem odšel v razred, a tokrat v drugega. Tudi tam je bilo nemirno, ampak ko je uciteljica zavpila, je bil zopet mir. Nenadoma je nekaj cudnega padlo na tla, nekaj dolgega, suhega nekaj, cesar se ne da opisati. Pri koncu dneva sem postal že utrujen, saj je bil ta izlet zame zelo naporen. Ko sem odšel iz šole, sem videl svojega ucitelja, ki je ravno priletel pome. Brž sem skocil v njegovo skodelico in odšla sva domov. Ce povem po resnici, mi je to bilo kar všec. 
Ko sem zgodbo pripovedoval svojim prijateljem, družini in vsem ostalim, so se vsi zelo smejali. Jaz pa sem doživel lepo potovanje, a tudi nevarno, zato si takega potovanja ne želim vec ponoviti! 
Ines Donoša, 6. A 
 
LAMBERGERJEVA VRNITEV DOMOV 
 
Ko je Lambergar ubil Pegama, so se Dunajcani veselili. Pobral je nagrado in se odpravil domov. Pred njim je bila še dolga pot skozi gozd. Ta gozd je bil sila temacen in zlovešc na pogled. Ko se je Lambergar odpravil vanj, se mu je zdelo, da ga gleda tisoc oci. Stemnilo se je. Krištof si je zakuril taborni ogenj. Naenkrat pa je zaslišal dva glasova, ki sta mu bila znana: »Ne, jutri ga ubijeva, ko bo še zaspan in cemeren!« To sta bila namrec glasova dveh hudicev, ki ju je imel Pegam na glavi. Lambergar je takoj pograbil mec in sekal v temo. Naenkrat sta se mu dve glavi zakotalili k nogi. Bil je presenecen (hudicevi sta bili). 
Ker je bil v pripravljenosti, vso noc ni spal. Koncno se je zdanilo. Lambergar se je odpravil naprej. Prišel je na Kranjsko. Ko je bil že na koncu gozda, tik pred svojim gradom, mu je korak zastal. Pred njegovim gradom je bilo polno vitezov, na sredini pa šotor glavnega viteza. 
Bil je šokiran in se skril v jamo pod drevesom. Zacel je kovati nacrt. Domislil si je, da bo posekal drevo ter izkopal rov. Na drevo je privezal vrv, ki jo bo potegnil, ko bo cas za to. Ker so bili vitezi mocno oboroženi, je sklenil, da bo ta rov skopal pod šotor in ko bodo vsi spali, jih bo napadel in nato zbežal na svoj grad.  
Dolgo je opazoval viteze in menjavo straže. Ko je šel nek stražar v gozd po hrano, ga je Krištof udaril s palico in mu vzel obleko. Na misel mu je prišla še boljša ideja. Preoblekel se bo v njihovega viteza in tako mirno mimo njih odjezdil proti svojemu gradu. 
In to je bil tudi storil! Nihce ga ni ustavil, nicesar vprašal. Pozdravil je stražo in s svojim konjem odjezdil naprej. šele kasneje se je zavedal, da toliko vitezov res ne bi mogel ubiti. Tako se je naš pogumni vitez vrnil na grad in proslavljali so njegovo vrnitev. Še posebno vesela ga je bila njegova mati, saj se je vrnil živ, predvsem pa je bila ponosna nanj, ker je upošteval njene nasvete. Vedela je, da bodo sedaj tudi prebivalci Dunaja lahko mirno spali, saj nimajo vec nobenega takega viteza, kot je bil Pegam. 
 
Jakob Dolhar, 7. A 
 
PO KONCANI SODBI SEM PONOVNO  
OBISKAL VIŠNJO GORO 
 
 
Nekega dne sem se odlocil, da grem v Višnjo Goro. Prišel sem ravno po koncani sodbi, ki so jo izrekli Lukežu Drnulji in njegovemu kozlu Liscu. Nekateri še kar niso mogli razumeti obsodbe, zato so se prepirali. 
Vstavil sem se in prisluškoval njihovemu pogovoru. »Ali misliš, da je bila sodba res pravicna?« je vprašal prebivalec Višnje Gore. Najprej sem mislil, da je to obicajen prebivalec, ampak iz pogovora sem ugotovil, da je župan. Sodnik, ki je bil zraven njega, je odgovoril: »Mislim, da bi morali dati kozlu Liscu še 5 udarcev po senci, da si bo zapomnil, da ne sme krasti.« »Ja, no, mislim tudi, da bi moral uporabiti kvalitetnejšo šibo, da bi bila bolj glasna,« je odgovoril župan. »Kakor koli že, sodbe je konec, druge tožbe se kar kopicijo. Imam še veliko dela, zato moram iti,« je rekel sodnik hitro. 
Župan me je zagledal. Njegov pogled me je kar prestrašil. Zacel je hoditi proti meni. Cisto sem okamnel. Župan pa je prijazno rekel: » Dober dan, gospod, kako vam lahko pomagam?« Odgovoril sem mu: »Samo Višnjo Goro sem si prišel ogledat. Nisem vedel, da je tukaj potekala tako odmevna sodba. V casopisu sem veliko prebral o njej. Oprostite, ce sem vas zmotil, nic hudega nisem hotel.« Župan pa mi je prijazno rekel, da naj si kar ogledam Višnjo Goro, saj je po njegovem mnenju zelo lepa. Ni mi pa pozabil omeniti tudi njihovega polža. Poslovila sva se. 
Odšel sem naprej in prišel do hiše, pri kateri sem videl ubogega kozla Lisca, privezanega v kot. Slamorezec je ograjo še povišal, da mu Lisec ne bi pojedel zelenjave, ki jo je ravnokar pobral z vrta. Slamorezec in Lukež sta se pogovarjala in presenecen sem bil, da sta ocitno postala že prijatelja. Povedala sta mi, da se jima je kazen zdela pravicna. 
Kot kaže, so se v Višnji Gori že vsi prebivalci pomirili glede sodbe, saj razen župana in sodnika, ni o njej govoril noben Višnjan vec.  
Matevž Crcek, 7. A 
 
 
 
 
 
ODISEJEVA NOVA PUSTOLOVŠCINA 
 
Odisej in njegovi tovariši so prispeli do Kozjega otoka. Pred otokom so bile ceri kot vojaki v vrstah. V mraku so se videli obrisi gora, na njih pa so se pasle velike živali, za katere niso mogli ugotoviti, kaj so. 
Spustila se je noc. Nad gorami je svetila luna. Odisej je postal zamišljen. Tovariši so se le spogledovali, a nihce ni nicesar rekel. Kmalu je k njim pristopil Odisej. »Nekaj vam moram povedati,« je rekel nekoliko omahujoce. »Torej, mislim, da nam Pozejdon še vedno ne da miru. Te ceri se mi ne zdijo naravne, mogoce je, da so tu sirene.« Tovariši so se ob Odisejevi ugotovitvi prestrašeno spogledali. Predlagali so, da se odpeljejo naprej in v veliko zacudenje vseh jih je Odisej tokrat poslušal.  
Ko so že dvignili sidro, so zaslišali mile zvoke. »Konec je, kaj naj storimo?« je vprašal Odisej. Tovariši so bili tiho. Nenadoma je dva mornarja premamila pesem. Pocasi sta se spušcala proti spodnjemu delu ladje. Bilo je grozno. Poskušali so ju zadržati, a zaman. Zvoki so bili mocnejši. »Kmalu nas bodo vse premamili ti nežni, lepi zvoki,« je rekel Odisej z nekoliko trepetavim glasom. »Hitro se moramo necesa domisliti,« so nervozno vpili mornarji. Nekaj casa so bili vsi tiho, nenadoma pa je Odisej vzkliknil: »Našel sem rešitev. Hitro si vsi zatlacimo v ušesa nekaj trave s površine morja.« Tovariši so ga ubogali. »Hvala, Atena!« je vzkliknil Odisej in se usedel na krov ladje. Ura je bila že skoraj pet zjutraj in prva zarja se je zarisala na nebu. Pogled na to zarjo je bil neverjeten, kot da bi se vrh otoka združeval z žarki. Odiseja je to tako prevzelo, da se je odlocil, da se bodo izkrcali na otoku. 
Zapluli so v zaliv ter se spretno izmikali cerem. Na otoku so opazili mehko travo, ki pa je bila ponekod že popasena. Tovariši so Odiseju dopovedovali, da to ni dober znak, a Odisej se za njihove besede ni zmenil. Privabljal ga je predvsem vrh gore, kjer je zjutraj videl, kako ga žarki božajo. Napotili so se na goro. Na poti je bilo neverjetno mirno. Tu in tam je bilo slišati šumenje kakšnega majhnega potoka, opazovali so košata drevesa, mehko praprot in travo. Odisejevi tovariši so se med potjo spraševali, zakaj niso srecali nobene od tistih živali, ki so jih videli prejšnji vecer. Nezaupljivo so se ozitali naokrog. Nenadoma se je pred njimi pojavilo neverjetno bitje – pol clovek pol konj. Bil je dvakrat višji od njih, sredi glave pa je imel pravo grivo. Njegove oci so gledale jezno, njegov obraz pa je bil namršcen. V tem trenutku so pritekli še drugi kentavri. Odisej in njegovi tovariši so bili tako prestrašeni, da se niso niti upirali, ko so jih kentavri odpeljali v jamo, kjer so domovali. Pustili so jih same, pobeg iz jame pa je bil nemogoc, saj so pred njen vhod postavili stražarje, vhod pa zaprli z velikimi hlodi. 
Odisej je zacel razmišljati. Vedel je, da jih bodo kentavri pustili brez hrane, ceprav ni razumel njihovega pocetja. Potem se je domislil nacrta. Stražarje bodo omamili z zelišci, ki so jih na poti nabrali. Z baklami v rokah bodo zbežali, ogenj pa jih bo varoval pred kentavri. Šele pozno ponoci so stražarji zaspali. Sami so si zamašili ušesa in zaceli odmikali hlod za hlodom. Ker so bili glasni, so se stražarji zbudili, a so jih takoj omamili z zelišci. Zbežali so proti ladji. Ceprav so jim kentavri sledili, so se hitro ustavili, saj so se bali bakel.  
Odisej in tovariši so srecno prišli do ladje. Dvignili so jadra in odpluli. Na sreco niso naleteli na sirene in varno so prišli mimo ceri. Pot so nadaljevali do Itake. »Le kaj nas še caka na poti?« se je spraševal Odisej. »Upam, da nam bo Atena pomagala in nas varovala pred Pozejdonom.« 
 
Ana G. Kostanjevec, 7. A 
 
 
 
 
 
 
PUSTOLOVŠCINA V OCEANU 
 
Katra in Miško sta letela dalec nad oceanom. Katrin motor je zacel pešati. Katra je vsa prestrašena zavpila: »Joj, joj, Mišek, motor se mi bo spet pokvaril!« Miško, ki je spal na udobnem sedežu, se je prebudil. V snu je slišal samo besedi motor, pokvaril. Preplašeno je zacvilil. Stisnil se je k oknu in pogledal navzdol. »Povsod je samo morje, nikjer ni zemlje, midva pa letiva. Ce se je res pokvaril motor, bova kmalu pristala v morju!« je Miško prestrašeno lajal.  
Katra se je zacela pocasi spušcati. Motor je postajal vse tišji. Nazadnje sta letela že tako nizko, da so kolesa udarjala ob vodo. Nato se je slišalo le: »Štrbunk!« Katra je pristala na vodi. Motor je cisto odpovedal, avto se je zacel potapljati. Na sreco voda ni vdrla v notranjost, saj je Katra dobro tesnila.  
Avto se je potapljal globlje in globlje. Miško je žalostno gledal skozi okno. Videl je veliko zanimivih živali, vendar ga v tistem trenutku niso prav zanimale. Katra je samo nekaj momljala, a je Miško prav nic ni razumel.  
Nekaj casa sta se tako pocasi potapljala proti morskemu dnu. Katra je kmalu utihnila. Miško je zavzdihnil, takoj nato pa skocil k oknu. Katra je zadela ob nekaj! Pomislil je, da sta prišla do dna. Vendar je ugotovil, da se premikata. »Kako je to možno,« se je spraševal. Nenadoma sta se zacela dvigovati. Kmalu je Miško ugotovil, na cem pravzaprav ploveta. Pristala sta na zgornjem delu podmornice. S Katre je že zacela teci voda. Na podmornico je z njene notranjosti zlezel kapitan. Ogledal si je Katro in rekel: »Ni slabo! Morda nam je res pokvarila slike in kamero, ko je priletela na podmornico, a za kaj bo pa že uporabna.« Po kratkem razmisleku je dejal: »Uporabili jo bomo za coln.«   
»Ojoj!« je zavzdihnil Miško. »Sedaj pa še to! Katra pa coln. Le kaj bodo potem naredili z mano? Psov po navadi ne marajo v colnih, še manj pa v podmornicah!« Odlocil se je, da se bo skril pod Katrin sedež. Tedaj pa je zaslišal hrup motorja. Katra je lahko ponovno vzletela. Kapitan se je zelo razburil, saj je njegov novi coln odletel. Miško je veselo zalajal, Katra pa je zapela. Miško jo je vprašal, kaj se je zgodilo. »Moj motor se je odpocil in malo ohladil v vodi in sedaj je vse v najlepšem redu,« mu je pojasnila. »Saj bi že prej lahko odletela, pa sem raje malo pocakala, da sem videla tvoj strah,« je še hudomušno dodala.  
Miško pa se je le udobno namestil in veselo zabevskal. Šla sta naprej, novim pustolovšcinam naproti. 
Ana G. Kostanjevec, 7. A  
ROZAMUNDA V KLOŠTRU 
 
Rozamunda kar ni mogla verjeti, kaj ji je naredil zlobni Ostovrhar. Bila je osamljena in je ždela ob oknu noc in dan ter premišljevala in premišljevala. Videla jo je njena mama in jo je skušala pomiriti, vendar ji nikakor ni uspelo. Brala ji je knjige, ji kuhala njene najljubše jedi, a vse je bilo zaman. Zaprta je bila v kloštru in kvackala pulover, ki sta ga zaceli plesti z njeno teto. Sicer je imela prijateljice, ki so jo zelo spoštovale, vendar se Rozamunda zanje sploh ni zmenila. Cez mesec dni pa sta se Ostrovrhar in Lejla skregala in Lejla je odšla nazaj v Bosno. Ker je Ostrovrhar vedel, da je najlepši, je bil preprican, da bo Rozamundo dobil nazaj, zato je takoj poslal celo vojsko ponjo. Povejo naj ji, da je bila vse zgolj šala in da jo želi nazaj.  
Naslednji dan so vojaki odjezdili. Jahali so vec dni in noci, da bi prispeli do kloštra. Med potjo so srecali pevca in mu rekli, naj gre z njimi in pove Rozamundi, da se je vso zgodbo o Lejli samo izmislil. Rozamunda je bila pevceve novice zelo vesela. Kar skakala je od veselja in povedala, da še ni pripravljena za na pot in da bo odpotovala naslednji dan. Odšla je do nun in jim povedala veselo novico. Odgovorile so ji, da je to njena odlocitev, vendar so slutile, da je Ostrovrhar govoril resnico glede Lejle in da bo Rozamundo sedaj, ko je ostal brez vsega, samo izkoristil. Rozamunda je zacela dvomiti v Ostrovrharja in ni vedela, kaj naj stori.  
A se je vseeno vrnila nazaj na grad Turjak. Oce je na grad spet povabil veliko snubcev in priredil so veliko zabavo. Najprej je Rozamunda samo sedela in se dolgocasila, potem pa je opazila nekega mladenica, ki se je zagledal vanjo. Stopil je k njej in zacela sta se pogovarjati. Oce je rekel, da se poznata že iz otroštva, vendar se Rozamunda tega ni spomnila. Odlocila se je, da bo Ostrovrharju vrnila milo za drago. Z mladenicem sta se bolje spoznala in se kmalu porocila. Na poroko so prišle tudi nune. Ostrovrhar pa se je odšel borit v Bosno in nihce ni vec nicesar slišal o njem.  
 
Nuša Perne, 8. B 
DOMIŠLJIJSKA CASOVNA NEVIHTA 
 
Minilo je tri tedne, odkar je Urška skupaj s povodnim možem izginila v valovih Ljubljanice. Da bi se tega dogodka ljudje spomnili, je hotel še ne povsem uveljavljen in spoštovan slikar Apel naslikati ta velicasten dogodek, ko se je na obicajno mirni Ljubljanici razvil silovit vihar, v katerem je za vedno izginila Urška. 
Cel dan je Apel razmišljal, kako bi kar najbolje upodobil viharni ples. Ker mu je manjkalo le še sveže platno, nekaj dodatnih barv, se je napotil v mestno jedro in kupil vse potrebno in si oddahnil v bližnji cajnici. Po napetem pogovoru z neznancem se je odpravil domov po pripomocke in se vrnil na breg Ljubljanice. Želel je naslikati kvalitetno sliko, ki jo bo morda prodal odvetniku dr. Francetu Prešernu.  
Prav takrat, ko je Apel potegnil prvo crto modro-sivkaste barve po belem platnu, je hudo zapihalo, da mu je odneslo platno v Ljubljanico. Še enkrat je zapihalo-tokrat mocneje-od nekje so pridrveli temni oblaki, reka v vodi je pa valove v višini gora. 
Tik pod mestom je nastal mogocen vodni tornado, ki je slikarja posrkal v notranjost vrtinca-do samega dna reke in še globlje, tako da je vse postalo temno. Toda na smrt prestrašen Apel je celo lahko dihal pod vodo! Nato pa ga je po nekaj trenutkih vrtinec izpljunil na bregu neke druge reke, v cisto drugi pokrajini in tudi možno v cisto drugem casu-ni bil preprican, v kateri pokrajini in casu se je znašel, vedel pa je, da mora raziskati to skrivnostno pokrajino, in ce mu bo uspelo priti živ in zdrav nazaj, tudi naslikati. Zdelo se mu je, da je v pokrajini z raznimi posejanimi gricki in soncnimi stranmi trt, na enemu izmed teh rdeckastih gricev v soncnih žarkih se je v bližini bohotil strah zbujajoc grad Turjak. Na majhne prostrane gricke je metal crne sence, ki so svoje krake stegovale do najbližje doline v toplem veceru. Napotil se je torej proti gradu, na poti pa je srecal številne viteze, katerih oklepi so se lesketali kot samo sonce, in srednjeveško oblecene mešcane, ki so hiteli po raznovrstni opravkih, zanj se pa niso kaj dosti zmenili. Izmuznil se je v grad, strogo zavarovan z vseh strani-obdajal ga je debel in visok kamnit zid, skozi katerega je tekla recica izjemno svojevrstne barve nazaj proti gozdu in oddaljeni vasi v daljavi. 
Apel se je zacuden ustavil na grajskem dvorišcu, kjer so se zbirali mešcani in radovedno pogledovali proti trdno zgrajenemu lesenemu odru. Tam je ponosno stal sam turjaški gospod, zavit v najbolj razkošen žamet in dragulje, poleg svoje prelepe hcere-Rozamunde. Apel se je presenecen zavedel, da se je znašel v srednjem veku.  
Kralj je spet gostoval Rozamundine snubce, a hrabremu vitezu Ostrovrharju ni bilo para. Rozamunda si je izbrala njega in obljubljena ji je bila poroka. Po zakljucni slovesnosti in nastopu pevca, sta Rozamunda in Ostrovrhar skupaj na belem konju odjahala proti soncnemu zahodu. Apela pa so na njegovo nesreco opazili in hitro je obrusil pete proti izhodu in odhitel cim dlje od gradu, da ga ne ujamejo in obsodijo carovništva ali kaj podobnega. Priznati moramo, da ni bil ravno srednjeveško oblecen. Zato je krenil proti polju-poleg je tekla živahna in globoka zelena reka, cez katero je vodil kamnit obok, vsaj malo podoben mostu. Po tem se je napotil Apel in ga preckal. Takoj ko pa je stopil cez most, se je cudežno pokrajina spremenila in prelila v neko drugo-iznenada je padla noc, polja, reke in mostu pa ni bilo nikjer. Le od dalec so se slišali žvenketi kovine in topot konjskih kopit-potekala je silovita bitka. 
Apel se je tiho kot gozdna žival sprehodil skozi gozd, na koncu pa se je udrl strm prepad, ki se je koncal na polju, kjer so se hrabro spopadali vojšcaki in vitezi na konjih, katerih kopita so teptala mokro, od krvi napito travo. Težko je bilo razbrati, katera stran zmaguje. Veliko je bilo trupel, ki so negibno ležala, obrnjena proti živim rojakom, ki se še bojujejo za svoj narod. Apel je le s težavo gledal ta okruten boj, cez nekaj casa pa je po grbih in zastavah ter z poznavanjem zgodovine ugotovil, da se bojujejo Slovenci, in to ob Ajdovskem gradcu na visokem gricu v Bohinju, in to vojska poganov z vodjo Crtomirjem in vojska kristjanov z vodjo Valjhunom. Crtomirjeva vojska je bila oblegana na gradu. Izgledalo je, da se bo Crtomirjeva vojska vdala, a so vojaki še bili pri moceh, Cudno je bilo, da so se bojevali med seboj Slovenci. Še vedno skritega Apela so pregnali katapultni izstrelki, ki so bili nevarno blizu. Potihoma se je odpravil nazaj v gozd in našel mesto, kjer je vstopil v ta cas in se je spet z nevihto sredi jasne noci znašel doma v Ljubljani, v pravem casu, na pravem mestu s platnom in dokoncano sliko. 
Nad tem delom je bil sila ponosen, a še vedno ni preprican, ce so bili pretekli dogodki resnicni ali pa so bili le vstop v domišljijski svet starega slikarja. Od te prigode je na presenecenje njegovih prijateljev zacel gledati na nevihte z drugacnimi ocmi in ce je bila kje blizu nevihta, je bil vedno tam s copicem in paleto v roki. Kljub temu ni nikoli vec naslikal lepše slike, ki jo je naslikal na dan, ki ga ne bo nikoli pozabil. 
 
Kaja Peneš, 9. B 
Domišljija ne pozna meja 
POTOVANJE V AJDOVSKO JAMO 
 
Nekega dne sem v kleti brskal po stvareh svojega oceta. Nic zanimivega nisem našel, dokler nisem zagledal staro, leseno in prašno skrinjo. Odprl sem jo in v njej našel star zemljevid. Na njem je pisalo: “POT V AJDOVSKO JAMO”. 
Bil sem tako navdušen, da sem stekel v svojo sobo, vzel nahrbtnik vrgel vanj kompas, uro, svetilko in nožek, ki mi ga je zapustil dedek, preden je umrl. Mami sem rekel, da grem prespat k prijatelju in se nemudoma odpravil na pot. 
V roki sem držal zemljevid in kompas, kajti na zemljevidu je bila pot, oznacena s smermi neba. »V tem sem dober,« sem si rekel, »saj hodim k tabornikom, kjer nas te stvari ucijo.« Nekaj casa sem hodil proti severu, nato malo proti zahodu in vzhodu, nato pa še proti jugu. Znašel sem se na vrhu hriba, od koder sem videl cisto vse. Zdelo se mi je kot, da sem kralj sveta. Pogledal sem na zemljevid, kjer je pisalo: »Še 5 km proti S, nato 2 km proti Z in znašel se boš pred jamo.« In res sem se. 
Gledal sem v gromozanska “vrata”. Na njih je pisalo VSTOP NA LASTNO ODGOVORNOST. Po pravici povedano se je pogum v meni nekako zgubil, a sem vseeno vstopil. Zavohal sem smrad, zagledal netopirja, nato sem vstopil v temo, prižgal svetilko in netopirji so zaceli letati po jami. Vrgel sem se na tla in pocakal, da mine ta nepricakovani napad in moj strah. Vstal sem in se hitro spet vrgel na tla, saj sem mislil, da sem videl okostje cloveka. Vstal sem in zacel hoditi proti “okostnjaku”. Ko sem bil že skoraj blizu njega, sem se zacel smejati, saj sem mislil, da ni pravi in da me nekdo samo heca. Prijel sem ga za roko. Vstal je in zacel kricati: »Beeeeeeeeeeeeži, beeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeži.« 
Nenadoma sem se znašel v svoji postelji z mokro pižamo. 
Nik Harbaš, 7. A 
NENAVADNE SANJE 
Šel sem zgodaj spat. Bil sem utrujen. Sanjal sem nenavadne sanje. 
Ko sem zaspal, nisem vedel kje sem. Videl sem, da sem lego clovek in da sem v lego mestu. Naokoli so bili lego ljudje. Prihajali so v lego službe, bili so: gasilci, policisti, vozniki vlakov, vozniki letal, zdravniki, gradbeniki, rudarji, … Videl sem veliko vozil. Policist me je vprašal, ce želim službo policista. Sprejel sem jo. Ko sem naslednji dan prišel v službo, so mi policisti povedali, kaj pocnejo. Cez eno uro se je sprožil alarm in vsi policisti so ga slišali. Usedli smo se v vozila. Peljali smo se proti muzeju. Videli smo šest tatov, ki so kradli dragulje, zlato, denar in redki modri diamant. Cez pet minut je v banki eksplodiralo. Na policiji se je ponovno sprožil alarm. Videli smo, da roparji bežijo skozi mesto proti gozdu. Poklicali smo tudi gozdno policijo in helikopter z lucjo. Iskali smo jih celo noc. Nismo ujeli vseh. Vrnili smo se na policijsko postajo. Zatem sem se zbudil. 
Želim si, da bi še kdaj imel tako zanimive sanje.  
Klemen Skinder Savic, 5. B.  
SNEŽAK IŠCE ROŽE 
 
 
 
Sredi poljane je stal sneženi mož. Snežak je hotel videti rože, ker jih še nikoli ni. Naokoli je bilo vse belo. Bil je razocaran. 
Nekega dne je prišel zajec. Odpeljal ga je do steklene hiše in odprl vrata. Na sredini je stala velika fontana, okrog pa polno pisanih rož. Zagledal je prelepe tulipane in od veselja zajokal. Noge ga niso vec držale, pocasi se je zacel taliti. Usta so bila razširjena v nasmeh, ceprav je ostala od njega le luža. 
 
Anastasija Vucenovic, 3. B 
 
 
 
 
 
Na širni sneženi poljani je bil osamljeni snežak. Dolg korencek je imel za nos, na glavi pa velik klobuk. Stal je tam in se kislo držal. Kamorkoli je pogledal s svojimi crnocrnimi ocmi, povsod je bila le sneg. On pa si je želel pisanih rož.  
Odpravil se je v vas in od utrujenosti kar stoje zaspal sredi ulice. Zjutraj so se otroci prebudili in najprej pokukali skozi okno, ce je zunaj še sneg. Na svoje zacudenje so zagledali prelepega snežaka. Prinesli so mu polno pisanih rož, saj je vse drugo že imel. Niso vedeli, da si le te želi. Snežaku se je izpolnila skrita želja. Presrecen je odšel nazaj na poljano, pocakal prvo sonce in se v svoji sreci pocasi talil. 
 
Erazem Klojcnik Zaplotnik, 3. B 
 
CUDEŽNA DEŽELA 
Zaželela sem si potovanja z leteco rožo. Rada bi se odpravila v deželo Balerijo, kjer bi plesala balet. 
Nekega dne sem se usedla na lepo rožo in odpotovali sva. Obleceni sva bili v belo baletno krilo. 
Ko sva prispeli, sva zaslišali glasbo. Balerine so naju hitro zvabile na ples. Dolgo sva plesali in bilo je težko, ampak tudi lepo. Glasba je pocasi utihnila in morali sva oditi. 
Zbudim se v postelji in ugotovim, da so bile to le sanje. Oh, ko bi bilo vse to res. 
Naja Milašinovic, 3. B 
 
DEŽELA CUDES 
 
Odšel sem v deželo arašidov. Odpeljal sem se kar s kros motorjem. Vozil sem se po cudnem makadamu, to so bili arašidi. Poleg je bil potok, v katerem je teklo arašidovo maslo. Dežela se je imenovala Arašidarija. Danes se vozim po grbinah in po najtežji stezi, kjer so skakalnice zgrajene iz cokolade z arašidi. Vse arašide moram preskociti z motorjem, da jih ne zdrobim. Paziti moram tudi na živi pesek, to so mleti arašidi, mešani s kokosom. Poskušam skociti cim višje, a mi vedno ne uspe. Pocasi se moram vrniti nazaj v tabor, kjer me cakajo prijatelji. Prispem tja in recem le še lahko noc in utrujen zaspim.  
Zjutraj se prebudim v svoji sobi in ugotovim, da si želim cokolado z arašidi. 
Svit Kecelj, 3. B 
 
MOJE SANJE 
 
Ulegla sem se v posteljo in hitro zaspala. Pricela sem sanjati. Sanjala sem, da letim z jabolcno pito. Ptic je ugriznil vanjo, jaz pa sem padla in pristala v deželi hamburgerjev. Kar malo sem se ustrašila, saj je bil to nekakšen tunel, v njem pa polno razlicnih hamburgerjev. Bili so prav nesramni, saj so me porivali sem in tja po temnem tunelu. Hotela sem biti njihova prijateljica, pa me niso sprejeli medse. Na koncu tunela sem zagledala svetlobo. Pocasi sem se prebudila in bila vesela, da so bile to le sanje. 
Anja Manojlovic, 3. B 
 
MOJA IZMIŠLJENA DEŽELA SLADKOSNEDIJA 
 
Tukaj so moji prijatelji: Toncek Bonboncek, Metka Sladkosnedka, Cokoladica in Lizikaš. Zelo radi se imamo, se vedno skupaj igramo. Najraje delamo cokobonarijino hišico. 
Tokrat pa ni bilo tako. Priletel je velik ptic sladic in me odnesel stran. Letela sva visoko nad oblaki. Bilo me je strah. Kar naenkrat sem se prebudila v postelji in sanj je bilo konec. Bila sem žalostna, ker ni bilo vec bonodivšcin in cokolumparij. Rekla sem si, Larisa zdaj pa v deželo Resnarijo. 
Larisa Grbic, 3. B 
ŠTORKLJINA PENTLJA 
 
Živela je štorklja, ki si je mocno želela izvedeti, kaj je pentlja. 
Nekega lepega ponedeljka se je podala na pot. Odlocila se je, da bo izvedela, kaj je pentlja, pa ceprav bo morala obleteti cel planet Zemlja. Odlocila se je, da najprej obišce srnjaka, ki je stanoval v gozdu. Bil je kralj gozda. Vsi so ga spoštovali in hvalili. Bil je zelo moder in znal je svetovati in razložiti, kaj stvari pomenijo. Letela je in letela ter se spustila na krošnjo visokega drevesa. Nato se je spustila na tla. Kmalu je k njej pritekel srnjak. Takoj jo je vprašal, kaj išce v gozdu. Razložila mu je zgodbo in ga vprašala, kaj je pentlja. Srnjak se je zamislil in ji nato odgovoril, da bo pentljo morala še naprej iskati in zanjo poizvedeti drugje. Štorklja je bila žalostna, a ni odnehala. Poslovila se je od srnjaka in odletela. Letela je in priletela do knjigarne. Hotela je vstopiti, vendar je bila zaprta. Nato je ponovno odletela. Zdaj je bila že cisto izmucena in zmanjkovalo ji je zraka v pljucih. Vprašanje je bilo, koliko casa bo še zdržala v zraku. Veter jo je ponesel v bližnji športni park, kjer je pristala na bradlji. Malo si je odpocila in se nato odpravila dalje. Pot jo je pripeljala do knjižnice. Z zanimanjem se je odpravila h knjižni polici, kjer so bile pravljice. Zaprhutala je s krili, ko je na polici zagledala knjigo o Sneguljcici. Knjiga ji je bila takoj všec. Še posebno jo je pritegnil predmet, ki ga je Sneguljcica nosila v laseh. Stopila je do knjižnicarke in jo vprašala, kaj je ta prelepa stvar v laseh. Knjižnicarka ji je povedala, da je to pentlja. Štorklja je bila presrecna. Ni mogla verjeti, da je tako nepricakovano našla odgovor na svoje vprašanje.  
Sposodila si je knjigo, saj je vedela, da jo caka zelo zanimivo branje. 
Pia Usenik, 4. B 
UCITELJ POLH 
V ponedeljek sem se kot po navadi ob 8.10 uri odpravila v šolo. Ko sem vstopila v razred, sem najprej pripravila vse potrebno za 1. šolsko uro. Malo sem se pogovarjala s sošolkami, nato pa je zazvonil šolski zvonec, ki je naznanil zacetek pouka.  
 Namesto naše uciteljice je v razred vstopil polh. Vsi smo bili zacudeni, on pa nam je povedal, da je naša uciteljica zbolela in da jo bo nadomešcal on. Najprej smo se mu vsi predstavili, nato pa smo zaceli jemati novo snov. Polh je naenkrat zacel neprestano zehati, bil je zelo zaspan. Po nekaj minutah je že ležal na mizi in glasno smrcal. Najprej smo mislili, da se heca, nato pa smo opazili, da že trdno spi. Zaceli smo se hihitati in ga oponašati. Obmetavali smo se s papircki, nekateri so se celo podili po razredu. Šolska ura je zelo hitro minila. Oglasil se je šolski zvonec, ki je naznanil konec prve šolske ure. Polh ni niti trznil, še naprej je spal in smrcal. Mi smo se zapodili na hodnik in še ostalim otrokom povedali za smešen dogodek med poukom. Tudi ostali otroci so hoteli videti polha med spanjem. Vsi smo vstopili v razred in ga opazovali. Smejali smo se na ves glas, nato pa je vstopila ravnateljica. V tem trenutku se je polh prebudil in ves zacuden pogledal okoli sebe. Videl je vse nas in gospo ravnateljico. Niti sanjalo se mu ni, kaj se je dogajalo medtem ko je on spal.  
Ravnateljica je zahtevala pojasnilo, on pa jo je debelo gledal in bil cisto tiho. Mi smo ravnateljici povedali in opisali celotni dogodek. Ravnateljica ga je napodila iz šole in nas do konca šolskega dne poucevala ona. 
Elena Vujanovic, 5. B 
 
 
Doživljajski spisi 
MMMM… PALACINKE 
Nekega dne sem si zaželela palacinke. Bila je sobota, najbolj sanjski dan v tednu.   
Mama je sedela na sedežni in gledala televizijo, oce pa je na racunalniku delal nekaj za službo. Jaz sem sedela zraven mame, gledali sva film Otok male Nim. Zraven mene sta sedeli še moji sestri Žana in Nika. Mami sem rekla, da bi rada jedla palacinke. Rekla je, da jih bova naredili, ce ji bom pomagala. Seveda sem bila takoj za in zaceli sva s peko. Jaz sem pripravila sestavine in lonce, ki sva jih potrebovali za peko. Nato sem v malo vecji lonec vlila mleko in radensko mama pa je vanj vbila še štiri jajca. Potem sva vse to zmiksali in mama je postopoma dodajala moko. Na koncu sva dodali še dve žlici sladkorja in šcepec soli. Tako je bila masa narejena. Mama je iz omare vzela olje in nekaj papirnatih brisack. Nato je vzela ponev in nekaj kapljic olja kapnila vanjo. Potem je vzela brisacko in z njo razmazala olje po ponvi in vanjo vlila nekaj mase za palacinke. Palacinko je nekajkrat obrnila enkrat pa jo je celo vrgla v zrak. Tako je bila pecena in položila jo je na krožnik zraven sebe, ki sem ji ga že prej prinesla. 
Tako se je nadaljevala peka, dokler mama ni porabila vse mase. Palacinke so bile zelo dobre in sveže, zato vam jih priporocam. 
Jera Kocevar, 5. A 
 
MOJ  
NEDELJSKI DAN 
 
Nedelje po navadi niso prevec zanimive, a ta nedelja je bila v marsicem drugacna od ostalih.  
Zjutraj sem zgodaj vstal, se oblekel in umil. Nato smo se usedli v avto in se odpeljali na železniško postajo v Ljubljano Bil sem malo presenecen, saj nisem vedel, kaj bomo poceli na železniški postaji. Sledilo je novo presenecenje. Usedli smo se na vlak in se odpeljali do Zagreba. Tam smo najeli taksi in se z njim odpeljali do galerije, kjer je bila razstava Pabla Picassa. Z navdušenjem sem si ogledoval razlicne slike in kipe. Nekatere slike se mi niso zdele nic posebnega, nekatere pa so bile prav nenavadne umetnine. Na koncu razstave sem si ogledal smešne slike, ki so jih narisali ljudje iz razlicnih delov sveta.   
Po razstavi smo si ogledali mesto. Splezali smo na zvonik in se peljali z vzpenjaco. Še mnogo zanimivosti smo si ogledali. Po zanimivem dopoldnevu smo postali lacni, si privošcili kosilo in se odpeljali proti Ljubljani. 
Nedeljski izlet je bil zelo zanimiv. Imel sem se lepo, najbolj všec pa mi je bil sprehod po mestu. 
Maks Jovanovic, 6. B 
PRVIC PRI ZDRAVNIKU 
Nekega dne, ko sem bila stara devet let, sva z mamo odšli gledat nogometno tekmo, na kateri je igral moj oce. Z mojo prijateljico Varjo, ki je hci ocetovega prijatelja z nogometa, sva se lovili po parkirišcu (kar ni prevec pametno). Potem je ena od naju (ne spomnim se katera) zagledala pajkovo mrežo polno gosenic. Sklenili sva, da jih bova rešili.  
Odšli sva k mreži  in jih zaceli pobirati iz nje. V roki sem jih imela že vsaj šestnajst, ko me je zacelo srbeti oko zaradi manjše alergije na cvetni prah. Popraskala sem se in nadaljevala z delom. Nekaj gosenic je bilo že mrtvih, zato sva jih pokopali. Cez nekaj casa me je oko še bolj peklo, tokrat ne zaradi alergije. Potipala sem ga, bilo je mocno zateceno. Ker sva z Varjo delali skupaj, sva kmalu koncali. Varja pa je hotela eno gosenico odnesti domov, zato je z drevesa odtrgala list in jo položila nanj. Potem sva se odšli lovit in kmalu za tem se je tekma koncala. Odšli smo še v bližnji lokal, v katerem smo še nekaj popili, nato pa smo se odpeljali domov. Varjin oce je Varji dovolil, da gosenico odnese domov in jo tudi je. Moja mama je kmalu ugotovila, da imam zateklo oko, zato sva takoj naslednji dan odšli k zdravniku. Zdravnica je bila prijazna in povedala sem ji, kaj se je zgodilo, ko pa je poslušala zgodbo, pa se je le smejala in mi na koncu predpisala tablete. Z mamo sva odšli ponje v lekarno. Mama pa mi je v sosednji trgovini kupila še cedevito, da sem jih lažje jedla. Zaradi tega, da se ne bi izpušcaji raznesli, mi nekaj dni ni bilo treba v šolo. 
No ja, kaj pa Varja? Za Varjo me je skrbelo že takrat, še zdaj se sprašujem kakšna je bila ona. Predvsem pa ljubiteljem gosenic ne priporocam reševanja gosenic, sploh pa ne iz pajkove mreže. 
 
Jera Kocevar, 5. A 
 
 
 
 
 
RAZVESELILA SEM MAMO 
K 

o sem bila stara približno šest let, sva z mojo sestrico sklenili, da bova mamico za njen rojstni dan razveselili. Skovali sva nacrt. 
Prešteli sva vsaka svoj drobiž in ugotovili, da ga imava za presenecenje premalo. Ko sva ob jutrih odhajali v šolo in vrtec, sva oceta prosili za drobiž ter ga sproti preštevali. Koncno sva ugotovili, da ga imava dovolj. Tudi ocka je vedel za najin nacrt ob maminem rojstnem dnevu. Zdaj sem morala samo še ugotoviti, kaj ji bova lahko kupili z najino vsoto denarja. Odlocila sem se, da bova v zlatarni kupili kakšno ogrlico ali zapestnico. Ker sem vedela, da ocka že ve za najin nacrt, sem ga prosila, da naju z Danajo odpelje v Mercator center, kjer je bila najbližja zlatarna. Ko smo prispeli v zlatarno, sem osupnila nad ceno, saj si nisem predstavljala, da zlata zapestnica toliko stane. Tudi oce je to opazil, zato nama je svetoval, da gremo v trgovino,kjer prodajajo tudi izdelke iz srebra. Tam sva z Danajo kar nekaj casa izbirali med ogrlicami, zapestnicami in prstani iz srebra, ki so jim bili dodani raznovrstni poldragi kamni. Izbrali sva zapestnico s sladkovodnimi školjkami, ki so imele vzorec spirale. Placali sva jo s svojim drobižem, pa še nekaj malega nama je ostalo. Ocka pa je placal škatlico, v katero smo nato dali zapestnico.  
Ko sva mami dali to zapestnico, se jo je silno razveselila. Izvedela sem tudi, da si je te sladkovodne školjke želela že precej dolgo. Tako sem bila tudi jaz zelo vesela, da sem ustregla mami in jo razveselila. 
 
Selena Podgoršek, 4. A 
 
 
K 

o je bila moja sestrica Eva stara pet let, je poznala že vse velike tiskane crke. 
Z mamo in ockom smo ji brali pravljice z velikimi tiskanimi crkami. Jaz sem ji brala tudi pravljice z malimi tiskanimi crkami. Ugotovila je, da malih tiskanih crk še ne zna brati. Spraševala me je, katera crka je katera. Povedala sem ji in jo ucila. Vedno, ko sem ji prebirala kakšno novo pravljico, je spoznala kakšno crko vec. Mamici in ocku nisva nic povedali, da se Eva uci branja z malimi tiskanimi crkami. Nekega dne, ko smo bile z mamico same doma, sva ji pokazali, kako Eva zna brati tudi male tiskane crke. Mami je od navdušenja zmanjkalo besed. Objela naju je in bila ponosna,ker sva skupaj lepo sodelovali. 
Zdaj zna Eva brati velike in male tiskane crke. Kmalu bo znala tudi pisane! 
 
Maša Subotic, 4. A 
 
 
N 

ekega dne je bila mami zelo utrujena, zato sva jo hotela z bratom presenetiti. Sklenila sva, da ji bova prinesla zajtrk v posteljo. 
Moj brat je najprej skuhal kavo, saj je v tem opravilu specialist. A ker to ni bilo dovolj, sem ji na krožnik naložila še piškotke. Ampak moj brat še vedno ni bil s tem zadovoljen, zato sem še vse skupaj lepo okrasila. Z bratom sva hotela narediti karamelo, a sva se odlocila, da raje ne. Potem pa sem dobila idejo! Na krožnik sem dala toast in nanj namazala pašteto in maslo. Da bi bil zajtrk še boljši, sva dodala še jogurt. Vse skupaj sva dala na pladenj in zajtrk je bil pripravljen. 
Prinesla sva ga mamici. Rekla je, da je bil zajtrk odlicen. Bila je zelo vesela. Ta dan se je v naši družini zacel prav odlicno. 
 
Živa Kecelj, 4. A 
 
 
S 

tara sem bila šest let. Nekega dne sem sama od sebe v svoji sobi pobrisala prah in jo pospravila. Ko sem to dokoncala, je v mojo sobo prišla mamica. Zelo se je razveselila, ko je videla, da je soba pospravljena in da je vse tako, kot mora biti. Kasneje sem mamici še pomagala pomiti posodo in pripraviti kosilo. Ko je prišel ocka iz službe, mu je mamica povedala, kako sem ji pomagala pri pripravi kosila, kako sem pomila posodo in pospravila sobo. Še ocka je bil zelo vesel, 
pohvalil me je in skupaj smo se odpravili h kosilu. Mamica in ocka sta mi povedala, da bosta ta dan obdržala v lepem spominu. 
 
Pia Usenik, 4. B 
 
 
V 

 nedeljo, 2. 3.2014, sem nastopala v dvorani KS Primskovo. Tam sem razveselila svojo mami. 
Najprej sta me mami in deda pripeljala na nastop. Preoblekla sem se v crne pajkice in crno majico. Potem nas je naša voditeljica Polona pospremila do garderobe, kjer smo pustili svoje stvari. Na odru smo pred predstavo vadile svoj nastop. Kmalu potem smo se po obrazu namazale. Naš nastop se je imenoval Vojakinje, zato smo si na obraz narisale bojne crte. Na roke, noge in celo smo si zavezale trakove vojaških barv. Sledil je nastop. V dvorani je bilo veliko ljudi. Najvec je bilo maškar, saj je žirija izbirala najboljšo pustno šemo. Po nastopu smo za posladek dobili krof. Bil je zelo dober. Po nastopu sem šla k staršem. Vsi so bili zelo veseli. Mami je bila zelo navdušena. Že dolgo casa me ni videla tako plesati. Dejala je, da sem res lahko ponosna nase. Nato me je objela. Odšli smo domov, zato nismo izvedeli, katera pustna šema je zmagala. 
Vesela sem, da je naš nastop uspel. Ponosna sem tudi, da sem s tem razveselila mnoge, še posebej pa svojo mami.  
 
Neja Prodan, 4. B 
 
 
 
 
 
R 

avno danes sem razveselila mamo! Imela je rojstni dan. Zbudila sem se že ob šesti uri zjutraj. S sestro sva dali psa na povodec, vzeli svoj denar in se tiho odpravili proti cvetlicarni. S psom sva pocakala pred cvetlicarno, sestra pa je kupila rožo, jo placala in skupaj sva odšli domov. Ko je bila ura petnajst minut do sedmih, sva narisali risbico in skupaj naredili cestitko. Takoj zatem se je mama zbudila. Ko se je oblekla, sva ji zapeli pesem Vse najboljše, dali sva ji rožo, risbico in cestitko. Bila je presenecena in zelo vesela. 
 
Eva Puhar, 4. A 
 
 
 
 
 
SONCE IN SENCE MOJEGA OTROŠTVA 
 
Ko sem bila stara tri leta, sem prvic obiskala vrtec. Zelo sem bila navdušena in polna pricakovanj, ko pa sem prišla tja, je bilo vse popolnoma drugace, kot sem si predstavljala.  
Vrtec je ime tri starostne skupine in zacela sem z najmlajšo. Vzgojiteljice so me prijazno sprejele, problem pa se je nahajal drugje, saj so bili vsi otroci mlajši od mene. Nisem vedela, kaj pravzaprav sploh delam tam. Vsi so bili majhni, nosili so plenice in dude in niso znali besed. Mislila sem, da jih je sram in da se bomo potem igrali, vendar sem ugotovila, da so mlajši in da ne znajo govoriti. Ko so vsi spali, sem jaz žalostno sedela na blazini in vsa zdolgocasena cakala mamin prihod. To se je dogajalo kar casa, potem pa je mami videla, da mi ta skupina ne ustreza.  
Starša sta se odlocila, da me prestavita v skupino, primerno moji starosti. Komaj sem cakala enako stare otroke, kot sem bila jaz, vendar jih je bilo v skupini že prevec, zato so me dali v najvecjo, tretjo skupino. Tam sem bila sprva zelo sramežljiva, saj sem bila najmlajša, vendar sem se hitro vklopila v družbo. Dobila sem veliko novih prijateljev in zabavala sem se veliko bolj kot v mlajši skupini. Vedno sem imela pri vsem prednost. Lahko sem izbirala, na kateri blazini bom spala, s kom bom v paru za sprehod, celo hrano sem dobila prva in še veliko stvari, ki se jih ne spomnim vec. Zdaj se sprašujem, zakaj me drugi niso sovražili, saj so vzgojiteljice veliko casa posvecale meni.  
V spominu mi je ostalo veliko igrišce, na katerem sem se igrala in uživala. Najraje sem imela tobogan in peskovnik, v katerem sem delala gradove, torte in jezera, saj so nam vzgojiteljice prinesle vodo, da je bilo bolj zabavno. V spominu mi je ostala tudi moja najboljša vzgojiteljica, ki nas je samo nekaj peljala na sladoled, ker smo bili pridni in smo pospravili igrace. Imela sem tudi prijateljici Anjo in Moniko, ki sta še zdaj z menoj v šoli. Z njima sem lažje obiskala prvi razred. Zelo rada sem hodila na športne igre, ki so jih prirejali vsako leto. Tam smo se razdelili v vec skupin in se skupaj s starši igrali, zabavali in tekmovali, npr. z vrecami za krompir in poskušali z njimi priti cim hitreje na cilj. Všec mi je bila tudi igra z žlico in jajcem in razlicne igre z žogo. Prirejali smo tudi razne piknike, za katere smo hrano pripravili kar sami. Še zdaj se cudim shranjenim slikam, kjer vidim, da sem vcasih jedla enoloncnico, ki je sedaj še pogledam ne vec. 
Zelo sem vesela, da imam tako lepe spomine na vrtec, saj vem, da jih marsikdo nima. Všec mi je, da smo imeli tako prijazne vzgojiteljice in da so me prestavili v višjo skupino, kjer sem se pocutila veliko bolje. Veckrat se pritožujem in si želim, da bi namesto da hodim v šolo raje ostala vse življenje v vrtcu. 
Nuša Perne, 8. B 
 
ODKRIVALA SEM 
 
Bil je lep poletni dan in pocitnice smo preživljali na majhnem, zame cudovitem otoku Visu. Poletje je imelo polno moc in vsa družina je uživala v topli morski vodi. Ker je bilo tisto jutro morje mirno, smo se odlocili, da se odpeljemo do zaliva Smokva.  
Vožnja s colnom je bila kar dolga. Ravno sem razmišljala, koliko casa se bodo še vozili, ko je Žan rekel: »Hana, poglej, delfin!« Vsi smo se obrnili in zagledali cudovit prizor. Dva delfina sta cisto blizu našega colna skakala iz vode. Takrat je bilo prvic, da sem videla delfina v živo v naravi, saj redko plavajo tako blizu obale. Premišljevala sem o teh inteligentnih živalih in sploh nisem opazila, kdaj smo prispeli v zaliv. 
Takrat sem ob robu plaže zagledala velik kup naplavin, ki jih otroci tako radi pregledujemo in raziskujemo. Imela sem sreco, saj vsako leto ob zacetku sezone naplavine s colnom odpeljejo na smetišce in pocistijo plažo. Tokrat smo bili mi tu pred njimi.  
Takoj ko sem stopila na trdna tla, sem se odpravila proti naplavinam. Bila sem že na pol poti, ko sem ugotovila, da sem se pozabila obuti. Pomislila sem na starše, ki so mi vedno rekli: »Hana, vedno ko greš raziskovat plažo, si moraš obuti cevlje, saj lahko kje na tleh leži kaj ostrega in se porežeš.« Vendar pa sem bila že tako dalec, da sem se odlocila, da ne grem nazaj po obutev. Prispela sem na cilj in si ogledovala najrazlicnejše stvari, ki jih je naplavilo morje. Izbrala sem razlicne posode, loncke in cevlje, za katere sem menila, da bi z njihovo pomocjo lahko zgradila izvrstno utrdbo. Že sem jih želela odložiti, da bi se lahko vrnila odkrivat zanimive stvari in nabrati še nekaj palic, ko me je nekaj zbodlo v nogo. Nisem bila prepricana, kaj je to, zato sem naredila še nekaj korakov in prikazala se je kri.  
»Mami, mami, kri mi tece iz noge!« sem zakricala. Kriva je bila injekcijska igla, ki je visela iz moje noge. Mami mi jo je izdrla in mi nogo splaknila z morsko vodo. 
Ni me tako bolelo, vendar sta se starša bala, da je bila igla okužena. Zaradi tega nesrecnega nakljucja smo se morali s pocitnic vrniti nekaj dni prej. Ko smo prišli domov, so me veckrat cepili in mi pregledali kri. Na sreco je bilo z mano vse v redu. Kljub temu da sem stopila na injekcijsko iglo, nisem nehala odkrivati in raziskovati neznanih kotickov na plaži. Vendar pa sem se vedno prej ustrezno obula, injekcijam pa sem se v velikem loku izognila. Bila sem vesela, da se je ta izkušnja koncala tako, kot se je, saj se zavedam, da bi se lahko okužila s kakšno nevarno boleznijo.  
Hana Zelic, 8. A 
BRIONI – DVA OTOKA IN VELIKO ŽIVALI 
Med poletnimi pocitnicami smo se z družino odlocili obiskati Brione na Hrvaškem. Morali smo le še pripraviti nacrt in kaj hitro smo našli tudi termin, ki je vsem ustrezal. Veselo sem pricakovala dan našega odhoda.  
Koncno je prišel ta dan. Zelo zgodaj smo vstali in tokrat me to ni motilo, ceprav smo pozno zaspali. Odpeljali smo se do pristanišca, kjer smo poiskali ladjo, s katero bomo potovali. Ta nas je že cakala. Posedli smo ter cakali in cakali. Zdelo se mi je, da noce in noce odpluti. Ljudje so hodili naokoli, dokler kapitan koncno ni ukazal dvigniti sidra. 
Zabavala sem se ob opazovanju kopnega, ki se je oddaljevalo in pripravljena sem bila na nove dogodivšcine. Ceprav smo bili na morju, nam kopno ni cisto izginilo iz vidika, kar mi ni bilo prevec všec. Želela sem si videti odprto morje. Pomirila pa sem se, ko sem zagledala najlepše otoke. Pristali smo na najvecjem. Na Brionih je kar štirinajst otokov, dva sta vecja. Takoj ko je bilo mogoce, sem zapustila sedež in skocila na kopno. Poiskali smo vodicko in sledili njenim navodilom. 
Otok smo si ogledali z vlakom, ki je bil majhen, zelo zanimiv in ne prehiter. Pogled iz njega je bil na vse strani, saj je bil odprt. Prevzela me je lepota narave, ki je bila okoli nas. Vodicka je razlagala tudi med vožnjo. Na zacetku me njeno pripovedovanje ni zanimalo, pritegnila pa me je, ko je pripovedovala o starem živalskem vrtu na otoku. Zdaj ga na žalost ni vec. Še bolj pa nam je zaprlo usta, ko smo slišali, da so se na otoku rešili kuge z ribo. Ta je pojedla licinke komarjev, ki so bolezen prenašali. Mimo nas so se medtem casom vrstila igrišca in živali, najvec srnjadi. Pa tudi obala je bila prelepa. Zelo mi je bilo žal, ko je bilo vožnje konec. 
Ta dan pa to ni bilo vse. Ogledali smo si zelo staro drevo in ribnik z žabami, želvami in s kacjimi pastirji. Vodicka nam je še nekaj stvari priporocila in nas pustila same. Odlocili smo se za odmor in malico, ki smo ju bili že res potrebni. Z veseljem sem tudi opazovala golobe, ki so gledali, ali bo padla na tla kakšna drobtinica kruha. Takoj za tem smo že šli na ogled muzeja. Zame je bilo zanimivo samo prvo nadstropje, v katerem so bile prikazane živali. V zgornjem nadstropju so bili po vecini opisi, povezani s predsednikom Titom, in prikazana zgodovina otoka, ki me takrat niso zanimali. Najboljše pa je prišlo na koncu. Ogledali smo si govoreco papigo. Morala pa je biti že precej stara. Imela sem sreco, saj je za mano ponovila nekaj besed. Videli pa smo tudi veliko drugih živali. Pobožala sem celo osla in se pocutila kot prava oskrbnica. Pred odhodom smo še uspeli opazovati krotke srne in srnjake na bližnjem hribcku. 
Treba pa je bilo tudi oditi. Odpluli smo z isto ladjo, s katero smo prišli. Vrnili smo se precej pozno. Bili smo utrujeni, a zadovoljni. 
Zelo sem bila srecna, da smo odšli na to potovanje. Želim si, da bi še kdaj odšli na kakšno podobno potovanje. Veliko sem se tudi naucila in to pridobljeno znanje mi pride precej prav 
 
Ana G. Kostanjevec, 7. A 
 
PADEC V JEZERO 
 
Moja družina se je odlocila, da bi sobotni dan izkoristili v naravi, dalec stran od mestnega hrupa. »Super!« sva rekla z bratom in strinjala sva se s tem predlogom. A nisem si mislil, da se bom ravno ta dan okopal v jezeru. Ceprav je bila soncna sobota v juniju, je bil še vedno neprimeren cas za kopanje. 
Mami je poklicala še botre, da gredo z nami. Po kosilu smo se vsi skupaj odpeljali na Bled. Nekaj casa smo se sprehajali ob jezeru in na polovici poti smo se ustavili. Starejši so si zaželeli v miru popiti kavo, mi otroci pa smo komaj cakali, da mecemo kamenje v jezero. Z bratom sva prosila starša, ce greva lahko do kolen v vodo. Oce je rekel: »Ne!« Mami pa je rekla: »Lahko.« Z bratom sva vseeno šla v vodo, ki je bila prijetna. Ker sem bil bos, sem cutil vsak oster kamen, na katerega sem stopil. Zelo težko sem se premikal. Zato sem stopil na betonsko plošco. Takrat mi je spodrsnilo in padel sem v vodo. »Cof!« Ko sem padel, me je zazeblo. Po vsem telesu sem cutil vodo. Bil sem moker od pet do glave. »Ojoj, zakaj se je to zgodilo ravno meni?«, sem se vprašal. Ko sem vstal, sem se ustrašil, ker nisem vedel, kaj bosta starša rekla. Spomnil sem se tudi, da nimam rezervnih oblacil. Opazil sem, da me vsi gledajo. Enim je šlo na smeh, drugi pa so me le zacudeno gledali. Bilo mi je nerodno. Pomislil sem, da ce bi bilo možno, bi odplaval na drugo stran, da bi bil bližje našemu avtomobilu. Vendar to ni bilo mogoce. Ko sta me oce in mati videla, sta se razjezila. Oce me je okregal: »Sem ti rekel, da ne smeš v vodo!« »Poglej se, kako si moker!« Brez besed sem stal pred njim. Ker nismo vzeli rezervnih oblacil, je botra iskala po nahrbtniku, ce ima slucajno s seboj, kaj primernega za obleci. Na žalost mi ni bilo nic od tistega, kar je imela, prav. Zato mi je oce dal svojo majico, ki mi je segala do kolen. Tak sem hodil do avta. Tudi med potjo so me vsi gledali. Vendar ne samo mene. Gledali so tudi v mojega oceta, ki je hodil brez majice. Po moje so si mislili: »Kaj se ta važna?« 
Ko se sedaj spomnim tega dogodka, se vcasih nasmejem, a takrat so bili obcutki precej drugacni ( jeza, žalost, strah …). Podoben dogodek se je letos zgodil tudi mojemu mlajšemu bratu. Zvecer smo se sprehajali po obali in jedli sladoled. Brat si je hotel umiti roke, a mu je spodrsnilo in je oblecen padel v morje. Dobro vem, kako se je pocutil. Zato morava od takrat naprej vedno s seboj vzeti rezervna oblacila. Vsem pa svetujem, da so v bližini vode zelo previdni, da se jim ne zgodi kaj podobnega, kajti tisti obcutek, da te vsi gledajo, je zelo neprijeten.     
Igor Radoševic, 7. A 
MAJHEN OTOK, VELIKO CUDES 
 
Na enem od potovanj sem spoznal Tenerife, enega izmed sedmih Kanarskih otokov. Kanarski otoki so španski in vsi vulkanskega izvora, kar tudi pove, da prvotnih prebivalcev tam ni. Kanarski otoki se ne imenujejo zaradi kanarckov temvec zaradi morskih psov. Že mnogo oddaljenih krajev mi je pokazalo svoje care in zanimivosti, ampak to potovanje se mi je najbolj vtisnilo v spomin.  
Že prvi dan je bil prekrit z zgodbicami o tem otoku, ki bi zanimale vsakogar. Ena od teh pove, zakaj je letališce na južnem delu otoka. Prvotno letališce je bilo na severu. Na otoku se velikokrat zgodi, da v hipu vse postane megleno, a na severnem delu še najbolj. Na prvotnem letališcu se je zgodila najhujša letalska nesreca kadarkoli. Zaradi megle sta se zaleteli dve letali, ki sta vzletali in v obeh letalih so umrli skoraj vsi potniki, bilo je le 61 preživelih od 644 ljudi.  
Naslednji dan smo se z najetim avtom odpeljali v višji predel otoka, kjer se nahaja tudi najvišji vrh Teide, ki s svojimi 3718 metri ni le najvišji vrh na otoku, temvec tudi v Španiji. Do vrha specega vulkana pelje le gondola, ki jo je treba rezervirate že prej. Tega nismo vedeli, zato se tudi nismo mogli odpeljati na vrh vulkana. Smo pa raziskali okolico. Teide ni edini vulkan na otoku, je še nekaj drugihmanjših, krivih za relief Tenerifov. Med vulkani in cesto je bil vulkanski pesek, ki me je spominjal na pušcavo in mnogo zanimivo oblikovanih kamnin. Le tam pa tam smo videli kakšno rastlino, ki so jo iz Afrike prinesli ptici, med kopenskimi živalmi pa so na otoku le martincki.  
Tretji dan smo se odlocili za ogled vasice Masca na severno-vzhodnem delu otoka. Vozili smo se po ovinkasti poti, a vse to se nam je na koncu obrestovalo s prelepim pogledom na posebno oblikovano gorovje in cudovito vasico.  
Še isti dan smo odšli v muzej, ki so ga že skoraj zaprli, a so nas prijazni varnostniki vseeno spustili noter. Tenerife so bili postojanka za raziskovalce, take kot je bil tudi Kolumb, ki so bili namenjeni v Ameriko. Tudi to je razlog, zakaj so na otok zaceli naseljevati ljudi ter zaceti proizvodnjo banan. To se je meni zdelo glavno, saj vse drugo ni bilo najbolje povezano z otokom. 
Cez dva dni je bil na vrsti ogled Lora parka, ki je vabil s svojo pisanostjo živalskih vrst. Park nisem mogel primerjati z ljubljanskim živalskim vrtom, sajje v njem veliko vec redkih živalskih vrst in hitro se lahko zgubiš. Najbolj sem bil navdušen nad šovi, v katerih so delfini ter tjulnji izvajali izjemne trike, za katere sem mislil, da jih te živali niso zmožne izvesti. V akvariju pa me je zmrazilo ob pogledu na morske pse, ki so plavali nad menoj in ob meni. Prav tako me je že takoj ob vhodu presunil oster pogled gorile. Vse živali niso bile v kletkah, temvec so se gibale prosto. In Lora park ima poudarek ravno na prostosti ter ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst, kar se mi zdi zelo pomembno. Zanimivo pa je, da park financira tudi kraljeva družina. 
Zadnji dan smo preživeli ne ravno tako, kot smo pricakovali. Zadnji dan smo si zaželeli sprostitve, sonca ter vode. Dobili smo sicer sonce, ampak je veter tako pihal, da nas je zeblo, voda pa je bila tako ledeno mrzla, da sva se kopala le s sestrico, pa še to nisva dolgo ostala v vodi. Ta plaža se imenuje San Andrea. Ker plaža ne more biti iz vulkanskega peska, so iz Afrike prav za to plažo pripeljali saharski pesek. Da pa voda ne bi bila še bolj mrzla, kot je bila, pa so naredili še ograjo iz ogromnih skal. V San Andreu smo bili na zacetku, nato pa smo se premaknili na drugo stran otoka, kjer pa je bilo vse drugace in v miru smo lahko uživali zadnji dan bivanja. 
Veliko je otokov na našem planetu, na katerih vec vidiš in bolj uživaš kot na Tenerifih, ampak vsak otok je poseben in vreden ogleda. Zame je bilo to potovanje zelo zanimivo, saj 
sem se naucil in si ogledal marsikaj, kar si ne bom mogel morda nikoli vec in nikjer drugje. Res je, da je bila voda zelo mrzla, kar pa še ne pomeni, da na Tenerifih ni vroce, ravno nasprotno. Zato je dobro, ce se tja odpraviš jeseni ali spomladi, ker ni prevroce. So pa tudi predeli, kjer sije sonce, a te vseeno zaradi mocnega vetra zebe. Ljudje so bili prijazni in ustrežljivi. Otok je bolj za avanturiste kot za sprostitev in kopanje. Zato je od vsakega posameznika odvisno, ali mu to ustreza ali ne, ampak Tenerifi so zaradi svojih znacilnosti zagotovo vredni ogleda. 
Miha Lotric, 9. B 
 
 
BEOGRAD – KULTURA ALI CEVAPCICI 
 
Vsako leto sem preživel prvomajske pocitnice na obali, lani pa me je oce presenetil z zanimivo idejo o potovanju v Srbijo. Bil sem navdušen nad to idejo in komaj sem cakal, da odpotujeva. 
Pot je bila dolga, a vseeno zanimiva. Mimo mene so letele pokrajine in svet se je pocasi spreminjal. Kar naenkrat ni bilo nikjer vec meni domacih hribov, ali vsaj gricev, ce že ne kakšnega ledeniškega osamelca. Vojvodina in Beograd ne poznata nobenih omembe vrednih vzpetin, svet okoli mene se je zravnal, povsod je bilo ravno, do koder je neslo pogled. Beograd leži namrec v središcu Panonske nižine. 
Beograd ima zelo bogato zgodovino, ki sega kar do 7000 let v preteklost. Mesto je bilo naseljeno že v kameni dobi. Po prvem stoletju so se sem naselili Rimljani, okoli leta 630 so se na to obmocje naselili Slovani. Zacetki srbske države segajo v 11. stoletje. V zacetku 15. stoletja so po Balkanskem polotoku rovarili in strašili Turki in kar za 500 let zagospodarili Srbom. Leta 1882 je Srbija postala kraljevina pod dinastijo Karadordevic. Po koncani prvi svetovni vojni je nastala nova država, kamor smo spadali tudi mi, Slovenci. Imenovala se je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Še vedno so bili glavni Karadordevici. Potomci te kraljeve družine se po koncu druge svetovne vojne niso smeli vrniti v Jugoslavijo, ker jim to takratna oblast ni dovoljevala, ostali so v tujini, kamor so sramotno pobegnili po zacetku druge svetovne vojne. Seveda jim ni nic manjkalo, ce ne drugega so si ogledali Atene, London, Ameriko… Zanimivo je, da prestolonaslednik Aleksander danes razmišlja o tem, da bi moral dobiti nazaj vse nekdanje posesti, med drugim tudi Vilo Bled, grad Brdo..., ob tem pa se kot »domoljub« šele na stara leta uci materinega jezika.  
V casu mladosti mojih staršev so bile Srbija, Slovenija, Hrvaška, Bih, Crna Gora in Makedonija v skupni državi, ki se je imenovala Jugoslavija, po letu 1991 pa so nastale na obmocju razpadle države nove državice. Ljudje so se preseljevali po Jugoslaviji sem ter tja, veliko ljudi se je z juga selilo na sever za boljšim zaslužkom ali pa zaradi službenih obveznosti. Tako je tudi moj dedek pristal po službeni dolžnosti v Sloveniji, spoznal tu Slovenko, si tu ustvaril družino in ostal. 
Samo za predstavo, Ljubljana je glede na Kranj veliko mesto, Zagreb je nekajkrat vecji od Ljubljane, Beograd pa je kar nekajkrat vecji od Zagreba. Beograd je skoraj 2-milijonsko mesto, torej bi v njem lahko živela celotna Slovenija oz. vsi Slovenci.  
Ko smo se po nekajurni vožnji, prek treh bivših republik naše pretekle skupne države, koncno znašli v Beogradu, mi niso prišle najprej na misel znamenitosti, ki sem si jih kot vsak pošten turist pac moral ogledati, ampak hrana! In ker sem se znašel v balkanski prestolnici, je jasno, kaj sem si najprej privošcil; sicer sem kolebal med burekom in cevapcici, a sem na koncu le izbral meni ljubše cevapcice. Ko sem se najedel, so prišle na vrsto znamenitosti. Sam center Beograda ni tako gromozanski, kot sem pricakoval, vse kar si želiš ogledati, ti je dosegljivo kar peš in to mi je bilo peš. Glavna ulica vodi proti Trgu republike, Terezijam in staremu mestnemu jedru. Trgi nam obicajno prikazujejo kulturo in zgodovino nekega naroda. Obicajno se na trgu nahajajo najlepše zgradbe, gledališca, knjižnice… krase jih vodnjaki, restavracije, spomeniki. Ime trg po navadi dobi po neki mogocni osebi, kraju, pesniku ali zgodovinskem dogodku. Najpopularnejši del Trga republike je spomenik knezu Mihajlu Obrenovicu.Prav na vrhu mesta sem si ogledalKalemegdan z beograjsko trdnjavo, skrivnostno gledališce burne zgodovine, ki od dalec spominja na staro galejo.V trdnjavi sem bil navdušen nadvojnim muzejem, ki pokriva zgodovino 14 stoletij borbe za svobodo srbskega naroda. Zunaj so bili razstavljeni vojaški eksponati, od topov, tankov, raketometov, letal celo podmornic. S Kalemegdana sem imel cudovit pogled na sotocje Save in Donave. 
V samem mestu je ogromno cerkva. Ogledal pa sem si eno od najvecjih, cerkev svetega Save. Hram sv. Sava so postavili na prostoru, kjer predvidevajo, da so leta 1595 Turki zažgali njegove posmrtne ostanke. Cerkev ima štiri zvonike in sprejme 10 000 vernikov. 
Seveda pa vse te zanimivosti omenjam, da se predstavim kot pravi turist, ki ga zanima zgodovina in znamenitosti. V resnici me je najbolj navdušil živalski vrt in mi je tudi najbolj ostal v spominu. 
Torej v samem centru mesta se poleg raznih trgov, muzejev in spomenikov nahaja tudi živalski vrt.V njem so našle dom številne svetovne živali. V živalskem vrtu stoji kip šimpanza po imenu Sami, na katerem sem prebral, da Sami ni bil napadalen kot ostali šimpanzi ter da si ga lahko peljal po živalskem vrtu za roko. Ocitno si nekateri predstavljajo, da so vse živali prijazne kot omenjeni šimpanz, a to sploh ni res. Po nekaj urnem ogledovanju živalskega vrta sem si privošcili sladkorno peno. 
Glavni namen našega obiska pa ni bil kulturno-zgodovinski, ampak cisto druge narave. Oce se je odlocil, da je prišel cas, da spoznam tudi te kraje in ljudi, ki so mi bili, priznam, popolnoma neznani. Moja pricakovanja so se ujemala s stereotipi, s filmi, ki sem si jih ogledal, pa naj bodo to njihove komedije, v katerih se ljudje zabavajo ob cevapcicih, odojkih in nogometu ali pa novejših, povojnih filmih, v katerih ne manjka kriminala, brezposelnih in najstnikov brez vsake perspektiva. A vendarle je svet tam podoben našemu, ljudje ne živijo v barakah, ampak je Beograd moderno mesto z razvito infrastrukturo, McDonaldi, koloseji… ljudje pa se po ulicah sprehajajo s podobnimi problemi kot pri nas.  
Obisk pri sorodnikih, ki sem jih takrat prvic videl, se je razvil v prav prijetno obedovanje, klepetanje in druženje. Spoznal sem mentaliteto ter kulturo naroda. Doživel sem tradicionalno srbsko gostoljubnost. Najprej so nas sorodniki pricakali s pojedino. Vsi so me bili veseli in me imeli za svojega, ceprav so me prvic videli. Fascinantni so bili prašici, ki jih tam gojijo in kokoši, saj veste mi mestni otroci kravo pobarvamo vijolicasto in verjamemo, da svizci zavijajo cokolado. Tu pa so domace živali prosto letale po dvorišcu in sploh se jih ni nihce bal.  
Z obiskom srbske prestolnice sem bil zelo zadovoljen. Seveda so vsi vtisi zelo subjektivni, saj drugacni ne morejo biti. Beograd je vsekakor mesto, ki ga bom z veseljem znova obiskal. Takrat si bom natancno in z zanimanjem ogledal vsaj dva kulturna spomenika.  
 
Aljoša Žižmund, 9. A 
 
 
 
 
MOJA GRŠKA AVANTURA 
ODPRAVA 
Med poletnimi pocitnicami smo odpravili v Grcijo. Zgodaj zjutraj smo pot zaceli v Kranju. V Ljubljani smo imeli prvi postanek, saj smo morali tam odložiti mojega brata Domna, ki se je z orkestrom odpravil v Kotor. Pot smo nadaljevali do Metlike. Po Hrvaški smo se ves cas vozili po avtocesti. Prvi daljši postanek smo si privošcili v Dubrovniku. Pot smo nato nadaljevali v  
 
KOTOR 
Kotor oz. Boko Kotorsko, ki je eden izmed najlepših naravnih zalivov v Evropi. Tam smo uživali 2 dneva. Boka ni bilo ravno sanjsko mestece, saj v njem ni nobenega kampa, zato smo prespali v avtodomu kar na parkirišcu. Tudi voda je bila neznansko mrzla. A ko smo naslednjega vecera prišli v staro mesto, se je moje mnenje o njem spremenilo. To je bilo prelepo staro mestece, obdano z obzidjem in z veliko restavracijami in manjšimi trgovinicami  ter ulicami. Privošcili smo si vecerjo. Orade so bile res zelo okusne. Pri odhodu sem opazila osvetljeno obzidje in nisem mogla verjeti, da je lahko mesto tako lepo, a tudi grdo.  
 
OHRIDSKO JEZERO 
Pot nas je nato peljala do Makedonije. Pred tem smo še preckali Albanijo in glavno mesto Tirano. V njem je bilo ogromno prometa, ljudje so preckali ceste in vozili, kakor koli so želeli.  Zdela se mi je prava norišnica. V Makedoniji smo se ustavili v Ohridu. To je mesto, ki leži ob Ohridskem jezeru s kristalno cisto vodo in znano ohridsko postrvjo. Ohrid je bil proglašen za svetovno kulturno dedišcino in pravijo, da je bilo poseljeno že v prazgodovini. Mesto mi je bilo zelo všec. V Ohridu smo ostali samo en dan, saj se nam je mudilo naprej do našega koncnega cilja – Grcije.  
METEORA 
Najprej smo si v Grciji ogledali kraj Kalambaka, znan po gorah in samostanih. Skupno ime za vse te gore in samostane je Meteora. Na prvi pogled me je spominjalo na Grand kanjon v Ameriki. Namestili smo se v kampu. Ker tu okoli ni bilo morja, smo preživljali dneve ob bazenu. Boljše kot nic. Ogledali smo si tri samostane , in sicer najvecjega, veliki Meteron, potem edinega ženskega (Sveti Stefan) in še enega moškega. Tako moški kot ženske so bili v samostanih obleceni v crna oblacila. Zelo pa sem bila navdušena nad samostanskimi vrtovi. Zvedela sem tudi, da so na enem od teh samostanov snemali enega od filmov Jamesa Bonda 007. 
 
OLIMPIJSKI STADION 
Nekaj dni smo še preživeli v Mateori in tam nas je celo presenetil dež. Potem smo pot nadaljevali do polotoka Peleponez. Tam smo se namestili v nam zelo znan kamp Melissa. To je moj najljubši kamp v Grciji. Pešcena plaža, topla voda in ogromni valovi. En dan smo se odlocili, da imamo dovolj poležavanja in da si gremo ogledat olimpijski stadion. Zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot in prišli do Olimpije. To je majhno mestece s trgovinicami in ulicicami. Najprej smo si ogledali anticni del mesta – rojstni kraj olimpijskih iger. Tukaj vsaki dve leti prežgejo olimpijski ogenj, s katerim naznanijo zacetek olimpijskih iger. Upoštevali smo priporocilo znancev, da naj si ruševine templjev ogledamo zjutraj ali zgodaj dopoldan, saj vcasih temperatura doseže tudi 40 stopinj Celzija. Stadion me je navdušil, še posebej si bom zapomnila svoj tek po njem. 
 
BABICA Z ŽAGO 
Po ogledu znamenite Olimpije smo se odlocili za kosilo v mestu. Narocili smo tradicionalne grške jedi, kot so grška solata (feta sir, cebula, paradižnik, olive, paprika, olivno olje) in giros (pita, meso in dodatki). Ravno, ko smo dobili hrano,se je zacela prava avantura. Po cesti je hodila gospa z grbo na hrbtu in ruto na glavi, kadila je in nekaj držala za hrbtom. Ko je šla mimo nas,smo opazili da ima ogromno žago. Vsi smo jo preseneceno in s strahom  gledali, še posebej zato, ker se je napotila naravnost proti banki. A na koncu se je izkazalo, da je gospa prišla pred banko požagat veje na drevesu.  
 
ZAKLJUCEK POTOVANJA 
V Grciji smo bili 17 dni, nato smo se vrnili domov, a po drugi poti. Potovanje mi je bilo všec, saj smo si ogledali veliko zanimivosti in izvedeli veliko novega. Všec so mi bile pešcene plaže in topla voda. Kampi so bili poceni in nudili marsikaj. V Grciji si lahko turisti ogledajo še veliko drugih znamenitosti, kot npr. Atene, goro Olimp, amfiteatre in številne templje.  
Hana Kužnar, 9. A 
SPOMINI NA ŠOLO V NARAVI – TERME CATEŽ  
V Catežu sem doživela veliko zanimivih stvari. Najbolj v spominu mi je ostal cetrtek, saj se mi je ta dan zgodilo najvec zanimivih stvari. Zato ga bom tudi opisala.   
Zjutraj nas je prišla v sobo zbudit uciteljica Jana. Hitro smo morale vstati in se pripraviti za jutranjo telovadbo. Ko smo se oblekle, umile in pocesale, smo se odpravile v pritlicje, kjer nas je že cakale uciteljica Simona. Zaceli smo teci. Ustavili smo se na manjšem travniku, kjer smo razgibali glavo, roke, trup in noge. Ko smo prišli nazaj v hotel, smo imeli zajtrk. Po njem smo se pogovarjali o ekologiji, nato pa smo se odpravili v manjše trgovinice po spominke. Ko sem prišla v trgovino, se nisem mogla odlociti, kaj bi kupila. Na koncu sem za mamico izbrala zapestnico, ocku sem kupila ogrlico, sestri Evi svetilko v obliki kokoši, ki kikirika, in sebi svetilko v obliki slona, ki se mu modro svetijo oci. Vrnili smo se v hotel. V sobah smo se preoblekli v kopalke. Kasneje smo se zbrali v pritlicju. Z ucitelji smo se odpravili na plavanje. Plavali smo kar dve uri in bilo je zabavno. Po plavanju smo imeli kosilo, po njem pa pocitek. V tem casu sem se igrala s prijateljicami v sobi dvesto ena. Cas je hitro minil in kmalu smo šli spet na plavanje, kjer smo imeli testiranje. Na vrsti sem bila med zadnjimi, ker sem plavala tudi za zlatega delfina. Uspelo mi ga je osvojiti. Po testiranju smo imeli le malo casa, da se pripravimo za vožnjo z brodom. Oblekli smo se, posušili lase in se odpravili do reke Save. Tam nas je že cakal brod. Mene je zelo zeblo, saj je pihal mocan veter. Ko smo se usedli na brod, je gospod vprašal, kdo je predsednik razreda. Povedali smo, da je to Selena. Gospod je Seleno poklical k sebi in lahko je vozila brod. Prispeli smo na drugi breg in se peš odpravili do kovacije. Tam nam je kovac razložil, kako se kuje železo. Nato smo se odpravili nazaj v hotel, kjer smo imeli vecerjo, po njej pa disko. Najprej smo plesali z animatorji, nato pa še sami. Po prosti zabavi smo za konec zaplesali še z animatorji. Po plesu smo odšli v drug prostor. Tam smo imeli podelitev priznanj. Vsi smo bili že utrujeni in odšli smo v sobe. Po tuširanju smo sladko zaspali. To je bil ep dan in ostal mi bo v lepem spominu.  
Maša Subotic, 4. A 
Opisala vam bom cetrtek v šoli v naravi v Catežu. Izbrala sem ga, ker se je veliko dogajalo.  
Zgodaj zjutraj smo se dekleta zbudila. Ob sedmih je prišla uciteljica pogledat, ce smo budne in nas je »spravila pokonci«. Imeli smo cas za jutranjo higieno, nato pa smo imeli jutranjo telovadbo. Razgibali smo se in z uciteljico Simono šli tec. Ko smo se vrnili nazaj, smo šli v sobe, se preobuli in šli na zajtrk.  
Potem smo se vrnili v sobe, kjer smo se oblekli ter vzeli denarnice. Odšli smo v pritlicje, kjer smo naši sošolki Lari zapeli za rojstni dan. Nato smo imeli ekološko uro. 
Izvedeli smo, kaj pomeni okrogel zelen znak s tremi pušcicami in povedali so nam, kako se locuje odpadke. Potem smo šli nakupovat spominke. V trgovini je bilo veliko razlicnih stvari in vse sem si hotela ogledati. Bila je velika gneca. Cez nekaj casa je uciteljica rekla, da naj pocasi zakljucimo. Vzeli smo spominke, jih placali in šli v hotel.  V sobah smo preoblekli kopalke. Pripravljeni za plavanje smo se zbrali v pritlicju in s svojimi ucitelji za plavanje odšli plavat. Nekaj casa smo se ucili plavati, nekaj casa pa smo se spušcali po toboganih. Po plavanju in kosilu smo imeli odmor in takrat je uciteljica hodila po sobah in od vsakega vzela dva evra za vožnjo z brodom. Po pocitku smo se odpravili zopet na plavanje. Tokrat smo plavali za znacke – za delfina in morskega konjicka. Nato smo se v sobah toplo oblekli, obuli in vzeli dežnike. Zbrali smo se in odšli do reke. Tam sta nas z brodom pricakala gospoda. Ko smo prišli na brod, smo se pozdravili in uciteljici sta nas fotografirali. Eden od gospodov je vozil, drugi pa nam je razlagal o brodu. Nato je naša sošolka Selena odgovorila na tri vprašanja in je lahko prijela za krmilo. Gospod ji je pokazal, kaj naj naredi, da nas pripelje na cilj(na drugo stran reke). Potem smo si šli ogledat staro kovacijo. Tam nam je gospod pokazal, kako izdelujejo podkve in nam povedal nekaj zgodb o konjih, ki jih je podkoval. Izvedeli smo tudi, da si je že od majhnega želel biti kovac. Na koncu si je vsak od nas vse ogledal in dobil list, na katerem je pisalo nekaj o kovaciji.  Skupaj smo šli nazaj na brod. Ugotovili smo, da je reka široka sto petnajst metrov in izvedeli, cemu je brod 
vcasih služil. Pripeljali smo na drugi breg, se zahvalili brodarjema in se vrnili v hotel. V sobah smo imeli malo pocitka, nato smo se v pritlicju zbrali in odšli na vecerjo. Po vecerji smo šli v disko v dvorano, kjer sta nas pricakala animatorja. Najprej smo plesali tako kot onadva, potem smo imeli prosti ples. Po disku smo se zbrali, da smo dobili priznanja za plavanje. Najprej se je slikala vsaka plavalna skupina posebej z uciteljem, potem pa še vsi skupaj. Utrujeni smo odšli v sobe. Malo smo reševali snopice in šli spat. Pred spanjem sem imela malo domotožja, a me je uciteljica potolažila. Tako smo vsi mirno zaspali.  
Ta cetrtek mi je bil zelo všec, pa še naša sošolka Lara je imela rojstni dan.  
 
Mia Jocic, 4. A 
 
Bili smo v šoli v naravi v Catežu. Bil je cetrtek in vsi ucenci smo se morali zbrati v pritlicju in s seboj imeti denarnice. Uciteljica nam je povedala, da gremo nakupovat. Odpravili smo se proti trgovinam. Prispeli smo do prve trgovine in vstopili. Zagledala sem se v dva dela trgovine. V enem delu trgovine so bile igrace, v drugem pa spominki, kot so: zapestnice, figurice … Odlocila sem se, da grem najprej v tisti del s spominki. Sprehajala sem se po trgovini in si ogledovala zanimive stvari, ko sem prišla do neke police, kjer so bile figurice živali iz železa. Bile so raznih barv in velikosti in skoraj vse razlicne. Najbolj mi je bila všec sova, a je bila predraga. Najcenejši je bil sloncek, ki je stal devet evrov, a ga je žal že nekdo kupil pred mano. Na koncu sem izbrala želvico, ki je posuta s prozornimi steklenimi bisercki. Njen oklep je bil temno modre in zelene barve. Na vrhu oklepa je imela štiri rdece crte iz steklenih biserckov. Ugotovila sem, da se njen oklep lahko odpira in zapira. Njena glava je bila svetlo zelene barve. Bila mi je zelo všec. Ko sem jo že nameravala kupiti, sem pogledala v denarnico in ugotovila, da imam namesto 14 evrov v njej samo 10 evrov. Prosila sem uciteljico, ce smem v sobo po pet evrov, ki sem jih pozabila. Dovolila mi je. Kakor hitro sem mogla, sem stekla nazaj v hotelsko sobo. Hotela sem odpreti vrata, a se nikakor niso dala. Na koncu mi je vendarle uspelo. Skoraj vse sem pregledala in premetala, a denarja ni bilo nikjer. Skoraj sem že obupala in pomislila sem, da se lahko tisti želvici kar odpovem. Hotela sem oditi iz sobe, ko sem v kotu pri televiziji našla bankovec za 5 evrov. Hitro sem ga zagrabila, ga dala v denarnico in stekla iz sobe po stopnicah iz hotela. Vsa zadihana sem prispela nazaj v trgovino ter pograbila želvico s police in jo nesla k blagajni. Trgovka je imela polno dela z zavijanjem stvari in njihovim dajanjem v vrecke. Ko sem prišla na vrsto, sem želvico položila na mizo. Trgovka je videla, kako sem tekla po 5 evrov, zato mi je dala popust in za želvico sem namesto 12 evrov placala le 10. V vrecki sem jo nesla proti hotelu v sobo, kjer so bile že Zoja, Eva in Maja. Druga drugi smo pokazale, kaj smo kupile.  
Zelo sem bila srecna, ker sem to želvico nameravala dati mami. Tega darila se je zelo razveselila in polepšala sem ji dan. Upam, da bo mami želvica prinesla sreco.  
Selena Podgoršek, 4. A 
V šoli v naravi je bilo veliko zabavnih dni. Opisala vam bom cetrtek, ker sem takrat imela rojstni dan. 
Ko sem se prebudila, so mi Mia, Živa in Eva veselo cestitale. Bila sem zelo navdušena in takoj sem vedela, da bo to najboljši dan. Jutro smo zaceli s tekom. Ko smo se vrnili v hotel, nas je že cakal samopostrežni zajtrk. Vzela sem kruh in viki kremo. Nato smo v tišini odšli v sobe. Eva je odklenila sobo. Vzeli smo denar in se odpravili po nakupih. V trgovini sem kupila dva puhka. Tako sta mi bila všec, da ju nisem mogla izpustiti. Bila sta tako puhasta in kosmata. Nato smo se v sobi pripravili za plavanje in se zbrali v pritlicju. Komaj sem cakala, da plavam za bronastega delfina. Ko sem ga naredila, sem bila zelo vesela. Sledilo je kosilo. Po pocitku smo odhiteli na brod. Z njim smo se peljali po reki Savi. Obiskali smo tudi kovacijo. Tam nam je kovac pokazal, kako naredi razlicne izdelke. Ko smo se vrnili, smo spet odšli na plavanje. Bilo je prav zabavno, saj smo se vozili p o toboganih. Po vecerji smo obiskali disko. Najprej smo plesali vodeno, potem pa tako kot smo želeli. Bila sem že tako utrujena, da sem po prihodu v sobo takoj zaspala. Komaj sem cakala nov dan, saj gremo takrat domov. 
Lara Tomic, 4. A 
 
 
NAŠI UTRINKI IZ ŠOLE V NARAVI – FIESA (7. razred) 
(FIESA, 24. 3. 2014–28. 3. 2014) 
 
. Najbolj sem uživala v lokostrelstvu in v raziskovanju naše obale, kjer smo našli veliko razlicnih školjk. (Petra, 7. a) 

. Uživala sem v lokostrelstvu, ker pa ne maram pohodov, mi ti pohodi, predvsem po klancih navzgor, niso bili prav nic všec. (Lavra, 7. a) 

. Šola v naravi je bila poucna in zanimiva. Užival sem predvsem takrat, ko smo imeli prosti cas. Ni pa mi bilo prevec všec, da je bila tam tudi šola iz Vinice, a puncam je bilo prav to fino. (Žan, 7. a) 

. Bilo je zelo zabavno. Uživala sem v lokostrelstvu, malo manj pa v obcasnih prepirih. Te šole v naravi se je udeležila tudi osnovna šola iz Vinice, kar je še dodatno popestrilo našo zabavo. Uživala sem tudi v vožnji z ladjico. (Antigona, 7. a) 

. Zelo všec mi je bil orientacijski pohod, saj smo se morali v naravi znajti sami. Niso pa mi bile prevec všec igre v jedilnici. (Robert, 7. a) 

. Všec mi je bila že lokacija šole v naravi – morje. Mislim, da smo se vsi kar veliko naucili. Zanimiva tema mi je bila morska biologija. Vsak dan se je dogajalo kaj zanimivega. (Leny, 7. a) 

. Zadnjo noc mi je skozi nadstrešno okno v sobo skocil mucek. Malo me je prestrašil, a je bil prav »fleten«. 


(Gašper, 7. a) 
. Spoznali smo staro mesto Piran in njegovo okolico. Odpravili smo se tudi na daljše pohode in na orientacijski pohod. (Matija, 7. a) 

. V Fiesi sem imel s sošolci najvecjo sobo, saj nas je v njej bivalo kar pet. Vsako jutro smo imeli jutranjo telovadbo, a me ta ni motila prevec. Vecer pred odhodom smo imeli najboljšo zabavo. (Igor, 7. a) 

. Šola v naravi bi bila še zanimivejša, ce bi šli takrat, ko bi se lahko tudi kopali v morju. Vcasih mi je bilo reševanje kakšnega ucnega lista odvec. (Matevž, 7. a) 


. Šola v naravi mi je bila všec, saj sem bila skupaj s sošolci in prijatelji. Najbolj sem uživala v cetrtek, saj smo imeli ples. (Ivana, 7. a) 

. Všec mi je bil sprehod po Piranu in Portorožu, kjer so veliki hoteli. Lahko smo si tudi kaj kupili. Predavanja in delavnice so bila zanimiva, a prav vsa pa tudi ne. (Andraž, 7. a) 

. Najbolj všec mi je bil ples, saj sem lahko plesal z Mašo iz šole iz Vinice. (Kristjan, 7.b) 

. Uciteljice so nam pregledovale 

sobe in si za njihovo urejenost pridobili zvezdice. Imeli smo tudi pohod, in sicer je bil dolg kar 12 kilometrov. (Ana, 7. b) 

. Zanimivo je bilo nabiranje školjk, ki smo jih potem tudi skuhali in pojedli. (Anja, 7. b) 

. V šoli v naravi sem spoznala tudi nove prijatelje. Igrali smo se tudi razlicne družabne igre. (Albiona, 7. b) 

. Dekleta smo glasno navijali za naše fante, ki so igrali nogomet s fanti iz šole iz Vinice. V Piranu in Portorožu smo si privošcili zelo dober sladoled. (Eleonora, 7. b) 

. Med prostim casom smo pogosto igrali pikado. (Domen, 7. b) 

. V sobi smo se razveselili, ko smo dobili nagrado za najbolj urejeno sobo. Tudi hrana je bila okusna. (Filip, 7. b) 


 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Predstavljamo sebe in druge 
UCENCI 2. A SE PREDSTAVIJO 
 
Jaz sem Albert. Vcasih se rad tepem, pa tudi kricim. Moja najljubša jed je hamburger, pijaca pa kokakola. Pri pouku imam najraje šport. 
 
 Ime mi je Tilen. V šoli imam najraje likovno umetnost. Rad pa imam tudi spoznavanje okolja. Ko je konec pouka, grem sam domov. Doma se preoblecem, naredim nalogo in pomagam mamici. 
 Ime mi je Noel. Moj najljubši predmet je športna vzgoja. Hodim na dramski krožek. Zelo rad racunam težke racune. Hodim na atletiko. Moj najljubši dan je petek. Imam starejšega brata Amadeja. 
 Jaz sem Mia. Rada se ucim, ker se med poukom zgodi veliko zanimivih stvari. Obiskujem veliko razlicnih dejavnosti. Rada jem raznoliko hrano. Za sladico imam najraje sladoled. Pri pouku imam rada vse predmete. 
 
 
Ime mi je Naja. Moja najljubša ura je šport. Obiskujem tudi krožke: dramski krožek, pevske vaje, plesne vaje in verouk. Rada hodim v šolo in se ucim. Moji najljubši jedi sta pizza in špageti. Živim v bloku, ulica Lojzeta Hrovata 9. Rada imam odmor. Uživam ob gledanju rastlin in živali. 
 
 Ime mi je Erlina. Zelo rada hodim v šolo. Rada pa sem tudi zunaj. Od živali imam najraje konje. Rada bi imela svojega. Najljubša hrana mi je pizza s salamo, najljubša sladkarija so bonboni. Rada pišem in se ucim, najraje pesmice. Popoldne se rada rolam in skacem cez kolebnico. 
 
 Jaz sem Bernard. Zelo rad imam šport, najraje igram košarko. Obožujem matematiko, ker mi gre zelo dobro. Vcasih tudi nagajam. Velikokrat sem ušpicil že kakšno lumparijo. Rad imam kolesarjenje. Moja najljubša jed je hamburger. 
 
 Jaz sem Anže. Med odmorom najraje rišem. Moj najljubši dan je petek. Moja najljubša predmeta pa šport in matematika. Hodim na atletiko in v glasbeno šolo, kjer se ucim kitaro. Rad berem in hodim v šolo. Star sem sedem let in pol. Živim v ulici Rudija Papeža 9. Vedno sem lacen. Rad jem pizzo in makarone. Ko sem prost, rad gledam risanke in racunalniške igre. Po naravi sem živahen. Rad pa tudi tecem. 
 
 
Jaz sem Marko, pišem se Gnajtovic. Vcasih sem poreden. Rad kricim, da utišam sošolce. Rad hodim na nogomet, da bi shujšal. Vcasih plezam po drevesih, vendar ne smem. Rad imam matematiko in športno vzgojo. 
 
 Ime mi je Taja. Zelo rada hodim v šolo. Rada sem zunaj. Imam 7 let. Rada ustvarjam in rišem. Moje najljubše živali so konj, pes, macka in pišcancek. Hodim na košarko. Rada skacem cez kolebnico, skacem gumitvist. Rada pa tudi sadim rože, paradižnik in jagode. Moja najljubše jedi so pomfri, pizza in špageti. 
 
 

 
 
Takole pa smo se predstavili v našem razredu, v 1. b razredu. 
Predstavitve so bile zelo zanimive. Nekaj jih lahko preberete tudi vi. 
 
Sem KALINA. Stara sem šest let. Živim v sedmem nadstropju bloka. Hodim v 1. b razred. V družini nas je pet: mamica, oce, dva starejša brata, najmlajša v družini sem pa jaz. Imam dolge, svetlo rjave lase, modre oci, visoka sem pa cisto dovolj za prvi razred. Sem zelo vesela in živahna punca. Najraje jem polpete, pire in špinaco. Rada pa imam tudi sladkarije. Od sadja imam najraje jabolka in jagode. Moja najljubša pijaca pa sta jabolcna voda in cokoladno mleko. Vsak ponedeljek hodim tudi v plesno šolo. Rada tudi rolam in se vozim s kolesom. Aja, pa še to vam povem. Zelo rada imam živali. Pa tudi rišem rada, tako kot moja babica, ki je najboljša na svetu. 
 
 Ime mi je LARA. Stara sem sedem let. Rojena sem v Ljubljani. Stanujem pa v Kranju. Imam mlajšega brata. Ime mu je Gašper. Imam srednje dolge rjave lase. Moje oci so temno rjave. Imam že dva stalna zoba. Hodim v 1. b razred osnovne šole Matije Copa v Kranju. Moj najljubši predmet je glasba. Rada jem sadje in zelenjavo. Rada imam živali. Najraje imam deguje, zato imam dva doma. Rada rišem, pojem in plešem. Obiskujem plesne vaje na šoli in hodim na balet. V prostem casu se rada igram s svojo sestricno Lucijo. 
 
 
 Moje ime je UROŠ. Star sem sedem let. Rodil sem se v Ljubljani. Živim v Kranju, skupaj z mamico, ockom in s starejšim bratom. Moj najboljši prijatelj je Tijan, najboljša prijateljica pa Taša, ki je tudi moja sestricna. Moja najboljša hrana so rezanci z mesno omako, najljubša pijaca pa voda. Sem zelo sladkosneden, rad imam prav vse sladkarije. V prostem casu rad gledam risanke, se igram z lego kockami in kolesarim. Rad hodim s starši v hribe. Od športov me zanimata še košarka in plavanje. Rad bi se ukvarjal z atletiko, saj sem zelo dober pri teku. Imam crne lase in temno rjave oci. Vsi mi pravijo, da sem podoben ocetu. Po horoskopu sem vodnar. Za vodnarje je znacilno, da so družabni in so hitro užaljeni. Tak sem tudi jaz. Upam, da sem vam vseeno všec. 
 
 
Ime mi je NEMANJA. Stanujem v Kranju. Imama starejšo sestro Anastasio, mamico in ocka. Star sem že sedem let. Imam rjave oci in rjave lase. Moj najboljši prijatelj je Peter. Najraje igram košarko in nogomet. Rad jem hrenovke in pijem sok. 
 
Moje ime je PETER. Stanujem v bloku. Živim z mamico, ocetom in s starejšim bratom. Imam rjave lase in rjave oci. Rad oblecem trenirko in športne copate. Najraje jem ribe, pire krompir in brokoli, pijem pa bezgov sirup. Od sladic imam rad kifeljcke, od sadja pa jabolka. Ukvarjam se s športom. Hodim v plavalno šolo in igram košarko. Obiskujem tudi zdrav življenjski slog. Rad kolesarim in se vozim s skirojem. Zelo rad igram igrice na racunalniku in se igram z lego kockami. Doma nimam hišnega ljubljencka, pri babici in dedku pa rad božam psa Tima. 
 
 
Sem LUKA. Imam rjave lase in rjave oci, sem visok in suh. Moja najljubša hrana je zelenjava. Zelo rad pijem sadne pijace in pojem veliko sadja. Treniram košarko in nogomet.V moji družini smo štirje clani: ati, mami, starejša sestra in jaz. Svojo družino imam zelo rad. 
 
 Jaz sem TIA. Imam svetle lase in temno rjave oci. Najraje sem oblecena v trenirko ali  pajkice in majico. Rada hodim na treninge plezanja, kolesarim, rolam, hodim na sprehode in se igram s svojo starejšo sestro, ki jo imam zelo rada. Moja najljubša hrana je lazanja, pomfri, jagode in marelice. Posladkam se s cokolado. Najljubše pijace pa so mi multi sola, voda in ledeni caj. 
 
 Ime mi je LINA. Stara sem šest let. Imam dolge rjave lase in rjave oci. Najraje jem margarino in marmelado in pijem pomarancni sok. Moj najljubši šport je košarka. Zelo rada rolam, kolesarim in se igram s konjicki, ker je to moja najljubša žival. Naša družina šteje šest clanov. 
 
 

 
Devetošolci se poslavljajo 
ŠPORTNIKI – DEVETOŠOLCI 
JAN LENIC 
Rekli bi: še eden od mnogih nogometašev. A Jan je drugacen od vecine. Nogomet je njegova ljubezen že od šestega leta naprej. Že kot majhnega decka je njegov talent opazil trener v Nogometnem klubu Triglav Kranj. Kot najstnik se je »preselil« v Nogometni klub Bravo Ljubljana, kjer je ena od najboljših nogometnih šol v Sloveniji, a se je zaradi dolge vožnje dvakrat na dan kasneje raje vrnil v NK Triglav. Leta 2012 se je kot kapetan ekipe odpravil s soigralci na turnir v Barcelono. Osvojili so prvo mesto, Jan pa je bil prvi strelec turnirja. Bil je reprezentant Slovenije do 13 let, letos pa je ponovno v izboru. Vsa leta v mladinski selekciji so bili gorenjski prvaki. Pod njegovim vodstvom pa so v šolskem prvenstvu v malem nogometu prišli do pol finala. Zato ne bo prav nic cudno, ce ga bomo nekoc gledali v nekem velikem klubu. Zanj je nogomet prosti cas. Ko sem ga vprašal, ce ima punco, mi je odgovoril: »Ja, žogo!« 
 
ŽAN DEMŠAR 
Golf je zelo drag in zanimiv šport. Mnogi ga igrajo le rekreativno, Žan pa ga trenira že 7 let. Zacel je trenirati pri GC Bled, kjer je še vedno clan kluba. Že v mlajših letih se je uvrstil v tekmovalno skupino. Danes Žan tekmuje v JuniorTour v kategoriji U16. Lahko smo ponosni, saj med nami v šolskih klopeh sedi trikratni državni prvak v letih 2010, 2011, 2012. Na šestih mednarodnih tekmovanjih, na katerih so sodelovali tudi golfisti iz Avstrije, Nemcije in Slovenije, je kar trikrat osvojil prvo mesto. Žan ima na turnirjih na državni ravni že 9 zmag. Branil je tudi barve Slovenije v letih 2010, 2011, 2012. Zmage in dosežki pa niso vse, kar je Žan dosegel, saj je najmlajši Slovenec, ki je zadel Hole in one. To pomeni, da je v prvem poskusu zadel luknjo in to z razdalje 138 m To se je zgodilo 1. 8. 2012. Morda pa bo prav Žan tisti, ki bo dvignil raven slovenskega golfa, ki se bo lahko primerjal s svetovnim. 
 
MARTIN IGLIC  
»Kaj treniraš ?«  
»Smucarske skoke«  
»Smucarske skoke?!«  
Takega prizora je veckrat deležen Martin. Vsak ne more trenirati smucarskih skokov in biti pri tem še uspešen. Smucarski skoki so njegova ljubezen že od leta 2006. Zacel je trenirati v Skakalnem klubu Triglav Kranj, kjer trenira še danes. Pred kratkim je osvojil 11. mesto na OP igrah. OP igre so mednarodno tekmovanje, na katerem nastopajo športniki iz Francije, Nemcije, Avstrije, Švice, Norveške in Italije. Na državnem prvenstvu v nordijski kombinaciji je bil cetrti. Njegov najvecji uspeh pa je prvo mesto na državnem prvenstvu v skokih. Martin pravi, da je važno sodelovati in igrati »fairplay«. Ko sem ga vprašal, kakšen je obcutek, ko se spustiš po strmi odskocni deski in nato lebdiš kar 100 m ali vec, mi je odgovoril: »Ah, nic posebnega!« 
JERNEJ VELICKOVIC  
135 medalj! Tako je, prav ste prebrali. Jernej je osvojil skupaj že kar 135 medalj. A zacnimo od zacetka. Plavanje trenira od leta 2004. Svojo pot je zacel v Plavalnem klubu Zvezda Kranj, kjer plava še danes. Jernej je državni podprvak na 200 metrov – prosto. Petkrat je bil tretji na 200 metrov hrbtno in v ostalih disciplinah. Jernej je bil izbran za reprezentanco Slovenije v troboju. Letos in lani je osvojil tretje mesto na obcinskem prvenstvu, kjer je nastopal za našo šolo. Pridno pobira medalje tudi na manjših mitingih in od 135 medalj, jih ima  kar 80 zlatih. Od Jerneja se pricakuje veliko in morda se bomo nekoc veselili olimpijske medalje, ki jo bo osvojil Copovec. 
 
Pripravil: Robert Sarafimov, 9. A 
 
 
 
NEZNANA PRIHODNOST 
Po koncani osnovni šoli se bom vpisal na Gimnazijo Kranj. Za vpis na to šolo sem se odlocil, ker mi je ta šola najbližje in tudi zato, ker gre na to šolo veliko mojih prijateljev. Moj brat bo to šolo letos uspešno zakljucil. Tudi on mi je svetoval, naj se vpišem v to gimnazijo, saj imajo dijaki gimnazije odprta vrata na vse študije – od naravoslovnih študijev, ekonomije, prava in drugih. Tudi moja starša sta obiskovala to gimnazijo, ki jima je dala dobro podlago za nadaljnji študij. Vpisal se bom na program gimnazija, saj še ne vem tocno, kaj bi bil po poklicu. Razmišljam, da bi se vpisal na splošni ali pa na naravoslovni oddelek. Oba oddelka imata enak predmetnik, le da je pri naravoslovnem oddelku vec poudarka na naravoslovnih predmetih. Poleg rednega pouka gimnazija ponuja veliko število obšolskih dejavnosti. Zanimata me predvsem košarka in odbojka. Brat se je vkljucil v program MEPI, ki mladim omogoca, da aktivno preživljajo svoj prosti cas. Mlade spodbuja, da se udeležujejo aktivnosti iz razlicnih podrocij.  
Ker me zanima veliko stvari, še ne vem, kateri poklic si bom izbral. Upam, da bom do konca gimnazije že kaj vec vedel o svojem nadaljnjem šolanju. Ne vem še, kakšno bo stanje v državi cez pet let in kateri poklici bodo takrat najbolj iskani.  
Mislim, da se je pri mojih letih težko odlocati o prihodnosti. Upam, da bom po gimnaziji lahko izbiral med razlicnimi fakultetami. Pomembno je, da se bom takrat pametno odlocil. Poklic, ki si ga bom izbral, bom verjetno opravljal skoraj celo življenje. Pri tem je pomembno, da bom imel svoj poklic rad, saj ne bi bilo dobro, da bi opravljal poklic, pri katerem ne bi užival.  
V življenju imam še veliko ciljev. Upam, da jih bom vecino uresnicil. Ce si clovek zada nek cilj in se potrudi maksimalno, da bi ta cilj dosegel, mu bo to tudi uspelo. Verjamem v svoje sposobnosti. Najprej bi rad zakljucil gimnazijo, potem pa še uspešno koncal eno izmed fakultet in našel primerno službo, ki jo bom opravljal s srcem. 
Jure Povšin, 9. B 
KAM NAPREJ PO KONCANI OSNOVNI ŠOLI? 
 
Vsi dobro poznamo vprašanje, ki nas spremlja že od vrtca: »Kaj boš pa ti, ko boš velik?« Pogosto na našo odlocitev na zacetku vplivajo starši in sorodniki, ki sami opravljajo svoj že izbrani poklic in ce nas navdihujejo, želimo postati kot oni, sanje o našem poklicu pa se obicajno, medtem ko odrašcamo, korenito spremenijo-ko gledamo na poklic tudi iz drugih zornih kotov. V 8.razredu so nas zaceli spodbujati, naj razmišljamo o prihodnosti in o našem poklicu in nas vabili, da naj poišcemo pomoc pri svetovalni delavki, ce smo v dilemi ali pa nas kaj pri naši odlocitvi omejuje.  
V 9. razredu pa se zacne zares. V roke nam podajo prijavnice za srednje šole, v katere se bomo vpisali in cim bolj uspešno nadaljevali šolanje. Sama pa sem si izbrala poklic medijskega tehnika na Srednji medijski in graficni šoli Ljubljana. Sicer sem se hotela vpisati na šolo za graficnega tehnika, a sem po podrobni raziskavi na spletnih straneh za poklicno svetovanje in na informativnem dnevu ugotovila, da mi ta poklic ne leži in to še v pravem trenutku. Za to šolo sem se odlocila sama, sestra in mami pa sta mi pomagali, da temeljito premislim, ce mi je ta poklic res všec in me spodbujali pri moji izbiri. 
Vpisala sem se torej na Srednjo medijsko in graficno šolo Ljubljana, na program medijski tehnik. Medijski tehnik s posebnimi programi pripravlja in obdeluje besedilo, slikovno gradivo, video in zvok glede na zahteve izbranega medija. V tem programu bomo dijaki spoznali sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter racunalniško strojno in programsko opremo. Pridobila bom temeljna strokovna znanja s podrocja graficnih, medijskih in avdiovizualnih komunikacij, šolanje pa bo trajalo 4 leta. Za izobraževalni program pa sem si izbrala strokovna modula graficni in reprodukcijski sistemi ter animacija v ravnini in prostoru. Ker sem izbrala ta izobraževalni program, se bom po uspešno koncanem šolanju usposobila za poklic operaterke graficne priprave ter za oblikovalko spletnih strani. Ce pa bom med šolanjem zelo uspešna, pa se bom vpisala v višješolske študijske programe z opravljenim izpitom iz posameznega predmeta splošne mature.  
Menim pa, da je to moj poklic prihodnosti, saj so znanja medijskega ali graficnega oblikovanja vse bolj iskana zaradi vse vecjega napredka tehnologije, ki se je razširil na skoraj vsa podrocja našega življenja in brez sodobne tehnologije kmalu skoraj ne bomo vec znali živeti, obenem pa omogoca velike razvojne možnosti cloveštva na podrocju raziskovanj ipd. 
S 15. letom vecina otrok v 9. razredih osnovnih šol zakljucuje osnovnošolsko izobraževanje, in delno vstopa v samostojno življenje in se odgovorno odloca o svoji prihodnosti, sama pa menim, da je vecina otrok v 15. letu dosegla zrelost, da so odgovorni za svoja dejanja, sicer pa se moramo slej ko prej nauciti odgovornosti sami zase in posledicno za svojo prihodnost. Moja lastna prihodnost pa je odvisna izkljucno samo od mojih dejanj in odlocitev, zadala pa sem si, da bom izobraževanje nadaljevala ne glede na vse in dosegla cim boljše rezultate. Želim pridobiti kvalitetno znanje, ki ga bom lahko uporabila pri svojem poklicu, in bo po tem to znanje odtehtalo moje placilo, ki bo ocenilo moje dotedanje delo ali nedelo. 
Kaja Peneš, 9. B 
 
Radovednost ne pozna meja 
KAJ BI STORIL/-A, CE BI NAŠLA MAMINO ŠMINKO? 
Z mamino šminko bi: 
- si namazala usta, (Medina) 

- na steno dnevne sobe narisal športi avto, (Marcel) 

- na ogledalo v kopalnici narisala srcek, (Aleksandra) 

- na steno narisal mamico, (Nace) 

- na risalni list narisala deklico, našminkala bi svoje puncke, (Lavra) 

- pobarval mamicine zaklade in risal na steno, (Tit) 

- na mizo narisala sliko mamice in sebe, (Natalija) 

- se našminkala ko indijanec, potem bi se zaprla v sobo, da me mamica ne bi videla, ( Eva) 

- jo pospravila. (Bina) 


 
 
Mi smo pesniki 
PESMICI O OCETIH  
Moj oci je junak in velik veseljak. 
A ko se razjezi, »bejži, bejži« zdaj ti. 
In ko mu zbežiš, ga na morju prehitiš. 
Ko zagleda morje, si zaželi tri motorje. 
Tudi, ce plavati ne zna, si zapoje tralala. 
In pesem se konca, ko mi sto evrov da. 
 
Nia Pretnar, 3. A 
 
Moj ocka je prijazen, 
vesel in mlad, 
zelo rad ima pomlad. 
 
Veliko je na kolesu, 
hodi rad v hribe, 
najraje pa je ribe. 
 
Mocan je kot Martin Krpan, 
nosi me lahko noc in dan, 
jaz pa mu za to, 
ljubcka na licka dam. 
 
Tia Sara Spasov, 3. A  
 
RAZVESELILA SEM MAMO 
Razveselila sem mamo, 
ko sem v šoli dobila dobro oceno, 
razveselila sem mamo, 
ko sem ji v kopalno kad nalila peno. 
 
Mamo velikokrat razveselim, 
ko šopek rož ji dam, 
saj mojo zlato mamo 
res rada imam. 
 
Maša Omerza Zalokar, 4. C   
 
 
 
 
POMLAD 
Pomlad je letni cas, ko cvetijo vse rože. 
Takrat se pticki ženijo in se veselimo. 
Pomlad je letni cas, le kdo je nima rad? 
 
Eva Hendrickx, 3. A 
 
Pomladi rože zacvetijo 
in medvedi se zbudijo. 
Takrat posveti soncek zlat 
in jaz prepevam rad. 
Živa 
 
Pomlad je zelena, polna rož in cvetenja. Prebudi ptice in ljudi. Pomlad zacveti, ko sinica jo prebudi. 
Za mamice naberemo zvoncke. Pomlad je polna metuljev in cudežev. To vse je pomlad, ki jo imam rad. Radi jo imamo vsi, ker tako lepo diši. 
Luka Tomšic, 3. A 
 
Sonce sije vse svetleje in vse mocneje. Prebudi se življenje. Opazujem cudovite spremembe v naravi. 
 
Vanja Lukenic, 3. A 
 
OBZORJE 
Poglej na obzorje, 
pod obzorjem pa morje. 
Oblaki na soncu 
oranžno – rdece se iskre. 
In glej! 
Vsak oblak posebej 
nekaj ti pove. 
 
Vsak oblak je druge oblike. 
In poglej še bližje, 
videl boš oblake bolj velike. 
 
Mia Jocic, 4. A 
 
 
 
 
VREME 
 
Ko sonce sije, 
veter brije, 
dežek kot iz škafa lije, 
nato mavrica zasije 
in celo vas obsije. 
 
Ko oblaki odplešejo svoj znameniti ples, 
dež spet zacne rositi, 
sonce se gre umiti, 
mavrica se gre spocit, 
veter pa naprej okrog vogalov norce brit. 
Maša Subotic, 4. A 
 
KNJIGA 
 
Knjiga je svet domišljije, 
ki iz pisateljeve glave klije. 
A ce je v njej prevec domišljije, 
ta iz nje v svet se ulije. 
 
Poznamo knjige za odrasle, 
ki niso krav skupaj pasle. 
Te so ucene in spoštovane, 
a velikokrat neprebrane. 
 
Knjige za otroke, 
si prav rade sežejo v roke. 
V njih se domišljija kopici, 
zato v njih nastopajo kraljici. 
Katarina Polšak, 6. A 
 
ŽOGA STONOGA 
 
Bila je žoga stonoga, 
izzivala je nosoroga. 
Ko jahala je samoroga, 
bila je kot debela noga. 
 
Nekega dne je žogi stonogi 
spustil ves zrak 
in uboga žoga stonoga  
je padla cisto prazna vznak. 
Tea Rožman, 4. C 
OCALA   
 
Bila so ocala, 
ki zmeraj so spala, 
bila so lena 
kot muha brez dela. 
 
O, Jožko, Jožko brez dela. 
Bil je tak kot ocala! 
 
Jožko prišel je k optiki Lena, 
videl ocala in kupil jih je. 
 
Jožko in ocala so bila skupaj še bolj lena 
kot dve muhi brez dela. 
Živa Kecelj, 4. A 
 
ROKAVICKA 
 
Rokavicka zunaj sama je. 
Kje je prijatelj, ki potrebuje te? 
Tako jezi se dedek Mraz, 
ki prihaja spet med nas. 
 
Dedek, prosim, prinesi mi, 
ker tako prijazen si, 
vrecko rokavick zame, 
ker imam tudi jaz nekaj zate. 
Tea Rožman, 4. C 
 
 
DISKO ŠOV! 
Priredili so disko šov, 
na katerega je prišel en vol. 
 
Imel je škarje  
in majhne kolobarje 
in z ženo Lizo 
sta šla sedet za mizo. 
 
Ker disko šova ni vec, 
so šli cisto vsi prec. 
Maša Jovanovic, 4. B 
 
VABILO NA TRIATLONSKI DAN 
Ob 8.00 bo vaja za triatlon, 
ob 9.00 bo prijateljski bonton, 
ob 10.30 bo nujen triatlon, 
ob 11.30 pa triatlon za zaljubljene. 
 
Ob 12.30 bo malica, 
ob 12.50 bo pocitek, 
ob 13.20 bo triatlon za zmagovalce lanske, 
ob 14.00 pa triatlon za samske. 
Tea Rožman, 4. C 
 
VABILO NA PASJI DAN 
Ob pasjem dnevu bo ob desetih pasja maša, 
opoldne pa bo na razpolago mesna kaša. 
Ob dveh bo na vrsti pasja razstava, 
tam, kjer bo visela krasna zastava. 
 
Sledi pasja tekma, cukanje za igrace, 
nagrado dobi, kdor najbolje skace.  
Ob štirih bo prikaz pasje nege 
in ogled najlepše pasje vprege. 
 
Na koncu še prava pasja galerija 
in podelitev nagrad, dobi jo prav vsak! 
 
Ne zamudite! Pridite ob pasjem dnevu v dobravo, 
kjer prirejamo zabavo.  
Selena Podgoršek, 4. A 
 
VABILO NA OGNJENI DAN 
Na ognjenem dnevu 
bo ob 10. uri kurjenje papirja, 
potem pa zmajeva predstava. 
 
Opoldne bo ognjemet, 
po ognjemetu bo ognjena predstava 
in ob drugi uri še kres, 
po kresu pa PLES!!! 
Samo Kobal, 4. B 
 
VABILO NA LENI DAN 
Ob enajstih se zacel bo leni dan, 
vsak naj pride res zaspan,  
saj ob dvanajstih bo lena poza, 
ob enih pa pride še pujsek roza. 
 
Na tega pujska boš moral sesti 
in se ga cim prej otresti, 
saj ob dveh lenobno bo kosilo 
in tekma, kdo obvlada leno krmilo. 
 
Ob treh bomo lenobo pasli, 
ob petih pa igrali lene jasli. 
Ob šestih pa bo konec tega dneva, 
vse to lenoba leno vam prepeva. 
Maša Omerza Zalokar, 4. C 
 
VABILO NA SLADKORNI DAN 
Draga Minka! 
 
Vabim te na sladkorni dan. 
Tam bo cokolada in marmelada, 
tam bodo baloni in vse vrste bonboni, 
pa lizike in cokoladne uciteljice fizike. 
 
Na koncu pa vas caka še sladica 
in domaca orehova potica. 
Kdor bo hotel,  
ga caka še sladka nogavica. 
 
Imeli se bomo krasno, 
to je vendar že jasno! 
Maša Subotic, 4. A 
 
RUDI 
Rudi, mali pobalincek moj, 
se smeji, se igra, 
mi nagaja ha haha, 
a še vedno prijatelja sva. 
 
Vecji je od hrcka, 
bolj smešen od prašicka, 
a še vedno moj je Rudi, 
ki vsako jutro me budi. 
Živa Kecelj, 4. A 
MOJ KUŽA NEGRO 
Mehek, topel in kosmat, 
Negro priden je in zlat. 
 
Rad igra se in igrace grize, 
priboljške svoje vse poliže. 
 
In meso, pa še sir, 
kako on to obožuje! 
Vse poje, kot šel bi v dir. 
 
Rad nas ima 
in njega mi, 
zato smo skupaj srecni vsi. 
 
Rad hodi na sprehode, 
potem pa pociva 
in vsaki novi  
dan uživa. 
Mia Jocic, 4. A 
ROJSTNI DAN 
Nekega dne je imela 
ena puncka rojstni dan. 
 
Prišla je s konjickom 
in majcenim ptickom 
v mesto Kranj. 
 
Tam je zabava, 
torta in puding 
in cel kup dobrot. 
Potem še baloni 
in sladek kompot. 
 
Puncka je vesela, 
saj zabava je njena. 
 
Maša Jovanovic, 4. B 
 
OPICA OPA 
Opica Opa je lepa gospa, 
opica Opa se pocesati zna. 
Pride do hriba 
in sreca miško po imenu Aida. 
 
Zabavali skupaj v gozdu sta se. 
O, jojmene, kakšna moja obleka je! 
Miška Aida ji je odgovorila: 
»Ne skrbi, operi jo na obali Nila!« 
Tea Rožman, 4. C 
PTIC 
Nekoc živel je neki ptic, 
rad plesal bi, ta ficfiric. 
 
A ker plesa nikjer v kraju ni bilo, 
si ga sam priredil bo. 
 
Ptic priredil res je ples, 
kjer bilo je polno ptick. 
Rajali so celo noc. 
Ptic in pticke so plesali kot za štos. 
 
Zjutraj, ko se ptic zbudi, 
od zacudenja skoraj omedli, 
saj pri njem ni ne plesa,  
ne okraskov, ne luci. 
 
Ptic tarna in se sekira, 
od vseh misli ga pobira, 
žalostno misli si, 
plesa sploh bilo ni. 
Selena Podgoršek, 4. A 
ŠKRAT 
Nekoc je bil en škrat, 
bil je zelo kosmat. 
 
Živel je v deblu sam, 
zato se je odselil drugam. 
 
Odselil se je med korenine, 
ker tam so rasle maline. 
Samo Kobal, 4. B   
 
ZMAJ 
Bil nekoc je neki zmaj. 
Kakšen zmaj? 
 
Bil je velik in mocan. 
Rad je ogenj bruhal 
in si z njim kosilo kuhal. 
 
Strašno, strašno!!! 
 
Ko pa krila je razpel, 
marsikoga je ujel. 
 
Vse, kar je ulovil, 
je z ognjem poškropil, 
na svoj rep napicil 
in z nogami unicil. 
 
Strašno, strašno!!! 
 
To je trajalo vse dotlej, 
dokler se Pia zjutraj ni zbudila  
in ga iz svojih sanj napodila. 
Pia Usenik, 4. B 
 
V MORJU 
V morju je tisoc ribic doma, 
hobotnice plavajo sem ter tja. 
Plankton se skriva, 
ker kit je na preži, 
školjka se izogiba ribiški mreži. 
 
Rakec išce novo školjcno lupino, 
da bo tam domoval 
in v njej sladko zaspal. 
Morski pes pa išce ribe, 
kar tako, brez šibe. 
 
Maša Subotic, 4. A 
 
KAMEN, PAPIR, ŠKARJE 
Bila nekoc sta papir in kamen 
najboljša prijatelja 
in velika zbiratelja. 
Imela oba sta isti namen, 
storiti vse prav, 
ker bila sta barve kot pav. 
 
Nato v mesto pridejo škarje 
in razrežejo papir na kose, 
kamen pa zacne liti solze. 
 
Potem je imel vsega dovolj, 
prišel je do škarij in jih je zlomil. 
 
To je bilo njegovo mašcevanje. 
Sam je zaspal za vedno v lepe sanje. 
 
Prijateljstvo je nekaj najlepšega v življenju, 
govori o ljudeh in njihovem mnenju. 
Tijana Savanovic, 4. C 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
BOLECI ZOB 
Bil nekoc je velik krokodil, 
ki živel je v reki Nil. 
Zob ga je zelo bolel,  
zato za glavo se je prijel. 
 
Stokal je vse dneve in noci, 
dokler zdravnik ne prihiti. 
 
Pa mu pravi doktor:  
»Ej, ti krokodil! 
Skoci v lekarno, 
kjer dela gospod Rekinil. 
Reci mu, da te zob boli 
in skocil bo po tablete tri.« 
 
Krokodil takoj naredi,  
kar mu zdravnik naroci. 
 
Takoj požre vse tablete tri, 
a nato vse zobe izgubi. 
Pia Usenik, 4. B 
 
 
 
 
ŠOLA 
Šola je stavba, ki mora stati, 
v njej se otroci ucijo racunati, pisati in brati. 
Med odmori se po hodnikih podijo, 
Vcasih pa tudi pretepajo in lovijo. 
 
Kdaj pa kdaj tudi špricajo pouk, 
da se rešijo strašnih muk, 
ki so jih v šoli trpeli, 
namesto da bi kaj bolj pametnega poceli.  
 
Vendar se v šoli vseeno nekaj koristnega naucijo, 
da potem lažje živijo  
ali pa na tekmovanju kakšno nagrado dobijo. 
Maks Jovanovic, 6. B 
 
 
IZŠTEVANKA 
Lilibilištrukle pece, 
mama nic na to ne rece, 
en, dve, tri in to si ti. 
 
Mia Munih Lakotic, 2. A 
 
RACEK TACEK 
Živel je racek Tacek, 
saj veste, tisti junacek. 
 
Po vodi je cofotal 
in hrano si iskal. 
 
Imel je ribe rad zelo, 
to bilo je pac tako. 
 
Nekoc pa rib bilo ni vec, 
ubogi racek Tacek 
je bil cisto prec! 
 
Pogreb imeli so nato, 
to bilo je pac tako. 
Maša Jovanovic, 4. B 
 
 
 
 
 
GOSPODICNA TINA 
 
Mala gospodicna Tina, 
se že vrti kot prava balerina. 
Ko previdno stopa po hodniku, 
se v obleki razkazuje psicku Niku. 
 
On pa zacudeno le gleda 
in si sam pri sebi misli: 
»Kaj je zdaj to? 
Saj še ni maškarada! 
Ali pac, je to mogoce cas, 
ko že pustna je parada?« 
 
Maša Omerza Zalokar, 4. C 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
GOSPOD 
 
Gospod je velik gurman, 
zato hodi v gostilno Furman.  
 
Gospoda ne srecaš povsod, 
saj je hiter kot gospod. 
 
Gospodu vedno daj balon, 
da dobil boš svoj bonbon. 
 
Ko gospoda srecaš na cesti, 
mu ponudi dve presti. 
 
Pri gospodu dobiš kosilo  
zastonj ali za placilo.  
 
Pred gospodom se ustavi  
In ga vljudno pozdravi. 
Andraž Adamic, 6. B 
 
 
 
 
 
 
VELIKAN 
 
Nekoc živel je velikan 
z zelo veliko glavo, 
a na žalost imel je v njej 
le prazen luft in slamo. 
 
Trebuh njegov spominjal je 
na ogromen sod,  
njegova stegna 
pa na hrastov hlod. 
 
Roke imel je dolge 
kakor kija dva, 
njegovi prsti so bili zeleni, 
kakor kumara. 
 
Vedno, ko je spregovoril, 
je tako zadonelo, 
da so vsi mislili, 
da je grmelo. 
 
Njegova podoba  
je bila res tako grozljiva, 
da so se vsi odselili, 
iz mesta Rima. 
Neja Prodan, 4. B 
 
 
 
STRAH ZA ODRASLE 
 
Zdaj je že noc,  
lahko noc,  
strahovi letijo,  
in že kricijo. 
 
Strahovi so strašni,   
in takšni,   
vedno bodo takšni, 
in drugacni. 
 
V temi se blešcijo, 
In letijo, 
Na vse strani drvijo, 
In nikoli ne spijo. 
Lejla Skenderovic, 5. A 
 
 
RIME 
PRVOŠOLCI SMO TVORILI RIME NA NAŠA IMENA IN NASTALI SO TILE VERZI. 
 
NACE IMA UMAZANE TACE. 
MEDINA BI BILA RADA BALERINA. 
HANA BANANA JE VECKRAT ZASPANA. 
BINA JE DANES FINA. 
ELA JE PRIDNA KOT MALA CEBELA. 
ŠPELA MARELA ZELO RADA V ŠOLI DELA. 
RAD SEM TIMON, ZATO NISEM SIMON. 
LAVRA ŠAVRA JE KOT MRAVLJA. 
EVA PREPEVA, DA CEL BLOK ODMEVA, NA IGRIŠCU PA KOŠE ZADEVA. 
LANA NOCE BITI SLANA. 
 
 
 
DOGAJALO SE JE… 
OBISK TACK POMAGACK 
V petek, 6.6.2014, so k nam prišle TACKE POMAGACKE. V našo skupino sta prišla Bach in Luna (labradorec, kingcharlescavalier). 
Najprej sta lastnici povedali nekaj o njunih kužkih. Bach je bil še pripravnik, Luna pa je že opravila izpite. Kužka sta nam pokazala razlicne talente. Pogovarjali smo se tudi o razlikah med psi. Kasneje smo morali odgovoriti na vprašanja, ki so nam jih razdelili. Šli smo se igrico, pri kateri so nam zavezali oci in eden od prijateljev je prijel nekoga za roko in ga vodil k psu, ki si ga nato pobožal. Moral si ugotoviti, katerega psa si pobožal(ali Luno ali Bacha) in kje si ga pobožal(po glavi, hrbtu). Pri naslednji igrici smo morali iz vrecke potegnil stvar, ki je bila od Lune ali Bacha. Ko je posameznik predmet potegnil iz vrecke, je moral z njim narediti to, kar je rekla njegova vodnica. Nekateri so psa pocesali, mu nataknili nagobcnik, mu umili zobe, ga vodili na vrvici ali se igrali z njegovimi igracami. Lahko smo se igrali z njima in se zabavali. Celo razlicne vaje smo delali z njima. In ce sta Luna ali Bach na koncu vajo naredila pravilno, smo mu dali posladek (briketek). Bolj všec mi je bil Bach, ker so mi psi pasme kingcharlescavalier najboljši. Tudi sama si želim prav takega in upam, da ga bom resnicno dobila. Ko je na koncu Bachova lastnica pospravljala njegove stvari, sem Bacha smela držati na vrvici.  
Kužka sta mi res polepšala dan in upam, da bosta še kdaj prišla. Všec mi je bilo, ko smo cas preživljali skupaj. Ta dan mi bo ostal v lepem SPOMINU. 
Pia Usenik, 4. B 
DREVO MISTAVEC (poljudno-znanstveni clanek) 
Predstavil vam bom šele pred kratkim odkritega novega predstavnika rastlinskega kraljestva. Tokrat ne gre za dinokrofa ali neumnega bunkavca. Tokrat gre za mesojedo rastlino, drevo mistavec.  
Drevo mistavec izgleda kot navadno drevo. Vendar pri mistavcu videz vara. Tu je njegova skrivnost. Kadar se mu približa dinokrof, ki se prehranjuje z mistavci, korenine drevesa planejo iz zemlje in tako zbeži. Tece lahko tudi do 100 km/h. Njegovi listi so jajcaste oblike in lahko spreminjajo barvo. Strokovnjaki ta pojav še opazujejo, domnevajo pa, da spreminja barvo zato, da se skrije pred dinokrofi. Hrani se s ptici, na njegov jedilnik pa pridejo tudi kace in majhni glodavci … Kako se mistavec prehranjuje, še ugotavljajo v laboratoriju, kjer so ga že posadili v idealnih razmerah. Živi v tropskem gozdu Brazilije. Ce ga požagamo (cemur se upira), dobimo tishor. Znanstveniki so ugotovili, da je Tishor nova snov, in sicer protistrup za vecino kacjih pikov. Kadar ga pustimo na soncu, zelo hitro sublimira. Navadne rastline proizvajajo kisik, mistavec pa proizvaja inorix. Spet nekaj novega. Plin inorix, s kemijsko formulo CH284A je zelo »miroljuben« plin. Ni vnetljiv, je okolju prijazen in celo vdihamo ga lahko. Mistavec ta plin proizvaja s pomocjo teme, dušika in energije, ki nastaja, ko beži pred dinokrofom. Je kot nekakšen dinamo, ki ustvarja energijo. Visok je od 180 do 220 cm. Znanstveniki predvidevajo, da odkar se je pojavil dinokrof, se je mistavec moral prilagoditi pogostemu bežanju, zato se je bistveno znižal, saj bi ga velika krošnja pri begu ovirala. Svoje plodove, ki so temno vijolicni z zelenimi pikicami, kar sam poje, zato znanstvenikom še ni uspelo vzeti vzorca za preiskave. 
Razmnožuje se tako, da vsako pomlad odvrže enega od listov, na katerem so pritrjena semena. Ko list pade na tla, iz njega takoj poženejo majhne koreninice. Raste zelo hitro, saj je že cez en teden visok okoli 80 cm. 
Drevo je kot prvi clovek opazil ceški znanstvenik HathyMistav. Po njem so poimenovali tudi drevo mistavec. Njegovo znanstveno ime je AloqeKertusmus, kar v ceško-brazilskem jeziku pomeni bežece se drevo. 
Na organizaciji za novo odkrite živalske in rastlinske vrste WTF so nad novim primerkom rastlinskega kraljestva navdušeni. 
Razlaga pojmov: 
. neumni bunkavec– zelo nerodne in omejene živali 

. dinokrof– žival, ki imajo hrbet v obliki krofa 

. tishor - nova snov, protistrup za kacje pike 

. inorix - novo odkritje, slabo reaktiven plin  


 
Dominik Podlogar, 6. A 
 
ZAKLJUCNA PRIREDITEV NATECAJA PLANETU ZEMLJA PRIJAZNA ŠOLA 2013/14 
 
V letošnjem šolskem letu je naša šola ponovno sodelovala v natecaju Planetu Zemlja prijazna šola. Sodelovali smo že leta 2010/11, ko smo skupaj z ucenci 7. razredov spodbujali vse ucence, ucitelje in zaposlene na šoli k vsakodnevnemu locenemu zbiranju papirja v razredih. Takrat smo osvojili plaketo in naziv Planetu Zemlja prijazna šola.  
V letošnjem letu pa smo ucencem 7. in 8. razredov organizirali dve predavanji z naslovom, »Plastenkina zgodba« in »Kako do vremenske napovedi«, ki sta pripomogla k osvešcanju o pomenu varovanja okolja. Nadaljevali smo z locenim zbiranjem papirja, zamaškov, odpadnih kartuš in odpadnega tekstila. Na šolskem igrišcu smo zasadili dve drevesi in dva grma ter tako pridobili naziv Planetu Zemlja prijazna šola. V zahvalo za sodelovanje in vzpodbudo za nadaljnje delo smo prejeli dve knjigi, ki si jih lahko izposodite v šolski knjižnici, ter nekaj prakticnih nagrad.  
Naziv in nagrade smo prejeli na zakljucni prireditvi v Ljubljani, kjer so nas nagovorili zelo znani ljudje, med njimi tudi predsednik države g. Pahor. V kamero smo ujeli tudi nekaj utrinkov s prireditve. 
Pripravila uciteljica Milijana Vrhovac 
 
POSADILI SMO DREVO 
 
Naše šolsko igrišce je v letošnji zimi izgubilo veliko dreves.  
Drevesa in grme potrebujemo za okras, skrivališce, raziskovanje drobnih živalic, ki v njih najdejo zatocišce, in za dobro pocutje, saj nas zelena barva pomirja, barviti cvetovi pa razveseljujejo, zato smo se odlocili, da jih vsaj nekaj nadomestimo. 
Razlogov za sajenje dreves in grmov je seveda še veliko.  
Naštejmo jih nekaj: 
- v letošnjem šolskem letu naša šola praznuje 25. obletnico svojega delovanja, 

- že 5. šolsko leto smo Zdrava šola, ki se trudi zagotavljati zdravo šolsko okolje tako za ucence kot zaposlene, 

- praznujemo tudi 10. obletnico sajenja dreves v okviru ENO – programa, cigar cilj je do leta 2017 zasaditi 100 milijonov dreves. Omenjeni program poteka v svetovnem merilu, saj v njem sodeluje 157 držav in preko 10 000 šol, med njimi je tudi naša, 

- 22. 4. se obeležuje svetovni dan Zemlje, zato smo sadili ravno na ta dan, 

- in ker so drevesa, grmi in ostale rastline proizvajalke ne samo hrane, ampak tudi za življenje prepotrebnega kisika in so porabnice ogljikovega dioksida, ki danes velja za krivca spreminjanja podnebja. Tako rastline ugodno vplivajo na sestavo ozracja.  


Zasadili smo drevo navadni gaber in dva grma nepozebnik ter japonski cvetni dren. Naj rastejo. 
Pripravila uciteljica Milijana Vrhovac 
ZA PROSTI CAS 
REŠI KRIŽANKO IN IZPIŠI GESLO! 
Navodilo: 
V kvadratke vpisuj crke ter sestavi besedo. Ko koncaš, poglej obarvane kvadratke in izpiši GESLO! 
Besede vpisuj vodoravno po vrsti. 
GESLO JE:_______________   
 
1 
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
 
 
  
  
  
 2 
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
 
 
  
  
 3 
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
 
 
  
  
  
  
 4 
  
  
  
  
  
  
  
  
  
 
 
  
  
  
  
 5 
  
  
  
  
  
  
  
  
  
 
 
  
  
 6 
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
 
7 
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
 

 
1 Ce šmarnica ni užitna rastlina, potem je … 
2 Naseljujejo življenjski prostor 
3 Poimenovanje povezave med življenjskim prostorom in združbo  
4 Namen rastlin v zdravstvu  
5 Vrsta detelje, ki je krma za goveda 
6 Najmehkejši mineral na Mohsovi trdotni lestvici 
7 Eden od prehranjevalnih odnosov, ki se vzpostavijo med osebki iste vrste in drugih vrsta  
 
Vse odgovore najdeš v ucbeniku za naravoslovje v 6. razredu. 
Ines Donoša, 6. A 
(Rešitve: 
 1 - strupena,2 - organizmi, 3 - ekosistem, 4 - zdravilo, 5 - inkarnatka, 6 - lojevec, 7 - zajedalstvo; 
GESLO –EROZIJA) 
 
 
SKRITI KVADRAT 
 
Poišci vseh 13 besed  v skritem kvadratu 

 


 

; 


SMERI          
 
 P 
  O 
  T 
  R 
  O 
  Š 
  N 
  I 
  K 
  P 
 
 C 
  K 
  O 
  B 
  F 
  O 
  G 
  E 
  R 
  S 
 
 Ž 
  I 
  V 
  A 
  L 
  I 
  K 
  S 
  D 
  R 
 
 I 
  C 
  Z 
  N 
  S 
  E 
  T 
  K 
  O 
  L 
 
 M 
  I 
  N 
  E 
  R 
  A 
  L 
  I 
  M 
  Z 
 
 E 
  N 
  I 
  L 
  T 
  S 
  A 
  R 
  E 
  D 
 
 A 
  O 
  F 
  H 
  E 
  K 
  K 
  O 
  T 
  R 
 
 T 
  H 
  U 
  M 
  U 
  S 
  C 
  I 
  S 
  A 
 
 D 
  I 
  A 
  M 
  A 
  N 
  T 
  L 
  I 
  V 
 
 K 
  N 
  L 
  I 
  Š 
  A 
  J 
  I 
  S 
  I 
 
 R 
  R 
 P 
  J 
  S 
  G 
  Š 
  D 
  O 
  L 
 
 M 
  C 
  E 
  N 
  I 
  N 
  M 
  A 
  K 
  A 
 
 A 
 B 
  A 
  J 
  I 
  Z 
  O 
  R 
  E 
  B 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
BESEDE SO: 
 
EROZIJA 
 ŽIVALI 
 
PRST   
 KRMA 
 
HUMUS  
 MINERALI 
 
EKOSISTEM  
 KAMNINE 
 
POTROŠNIK   
 DIAMANT   
 
RASTLINE 
 LIŠAJI 
 
ZDRAVILA 
  
 

 
Ines Donoša,6. A 
 
 
 
 
REŠI KRIŽANKO 
 
1 Bitja, ki razkrojijo ostanke bitij 
2 Prst, ki zadržuje vodo (2 besedi) 
3 Drugo poimenovanje za prst 
4Najrodovitnejša plast prsti 
5Poimenovanje za propustno prst za vodo (2 besedi) 
6 Vrsta preperevanja, s katerim se zacne nastanek prsti 
7 Kar se uporablja za pripravljanje ležišca domacim živalim 
8 Spodnji sloj, kjer poteka preperevanje (2 besedi) 
9 Povzrocitelji mehanskega preperevanja 
10Lastnost prsti na pobocjih 
11Usedlina, s katero so prsti v Sloveniji obogatene 
12. Prostor, kjer raste najmanj rastlin 
13. Tekocina, ki zadržuje prst 
14. Kraj, kjer se lahko naselijo najbolj nezahtevne rastline (2 besedi) 
15. Poimenovanje vrhnje rodovitne plasti tal, ki se neprestano spreminja  
16. Vrsta prsti, ki ima najvec humusa in mineralnih snovi  
 
(Rešitve:  1 razkrojevalci, 2 glinena prst, 3 zemlja, 4 humus, 5 pešcena prst, 6 mehansko, 7 stelja, 8 maticne kamnine, 9 rastline, 10 plitve, 11 glina, 12 prodišce, 13 voda, 14 gola kamnina, 15 prst, 16 gozdna prst)  
Manuel Radulovic, 6. B 
SKRITI KVADRAT: KAMNINE IN PRST 
 
P 
 K 
 L 
 A 
 S 
 D 
 F 
 G 
 Z 
 R 
 N 
 A 
 T 
 O 
 S 
 T 
 D 
 H 
 V 
 R 
 
Q 
 R 
 S 
 V 
 K 
 B 
 D 
 G 
 E 
 K 
 E 
 F 
 N 
 U 
 O 
 S 
 P 
 A 
 N 
 A 
 
A 
 C 
 S 
 B 
 Y 
 E 
 A 
 N 
 H 
 M 
 A 
 R 
 M 
 O 
 R 
 J 
 J 
 K 
 U 
 K 
 
C 
 D 
 C 
 T 
 D 
 E 
 A 
 R 
 E 
 O 
 K 
 U 
 C 
 O 
 P 
 I 
 R 
 E 
 N 
 R 
 
C 
 A 
 C 
 C 
 A 
 X 
 D 
 D 
 V 
 I 
 H 
 N 
 L 
 K 
 K 
 V 
 A 
 D 
 E 
 E 
 
R 
 P 
 R 
 E 
 P 
 E 
 R 
 E 
 V 
 A 
 N 
 J 
 E 
 U 
 L 
 A 
 Š 
 D 
 A 
 M 
 
M 
 I 
 N 
 E 
 R 
 A 
 L 
 N 
 E 
 S 
 E 
 S 
 T 
 A 
 V 
 I 
 N 
 E 
 A 
 E 
 
O 
 Q 
 Q 
 L 
 S 
 H 
 Z 
 C 
 F 
 O 
 O 
 T 
 D 
 L 
 P 
 K 
 I 
 Z 
 D 
 N 
 
K 
 W 
 S 
 K 
 A 
 B 
 E 
 A 
 T 
 K 
 G 
 O 
 M 
 C 
 A 
 J 
 A 
 E 
 B 
 J 
 
C 
 E 
 W 
 T 
 S 
 V 
 I 
 S 
 A 
 R 
 V 
 P 
 E 
 E 
 M 
 T 
 P 
 C 
 O 
 H 
 
H 
 R 
 E 
 J 
 E 
 D 
 P 
 I 
 Š 
 R 
 E 
 O 
 R 
 R 
 A 
 V 
 N 
 O 
 O 
 G 
 
F 
 Z 
 R 
 J 
 B 
 L 
 I 
 T 
 K 
 Y 
 K 
 Z 
 R 
 A 
 K 
 G 
 E 
 O 
 P 
 G 
 
E 
 U 
 O 
 H 
 B 
 D 
 J 
 I 
 W 
 O 
 U 
 S 
 E 
 P 
 I 
 Z 
 N 
 D 
 A 
 T 
 
B 
 L 
 O 
 G 
 O 
 E 
 M 
 A 
 A 
 M 
 G 
 L 
 U 
 A 
 K 
 E 
 E 
 C 
 U 
 O 
 
T 
 I 
 G 
 F 
 R 
 D 
 A 
 D 
 X 
 I 
 A 
 S 
 A 
 T 
 N 
 J 
 C 
 A 
 Š 
 P 
 
S 
 O 
 P 
 E 
 Š 
 C 
 E 
 N 
 J 
 A 
 K 
 P 
 A 
 I 
 S 
 G 
 L 
 I 
 N 
 A 
 
W 
 P 
 H 
 D 
 G 
 I 
 M 
 U 
 E 
 R 
 E 
 N 
 O 
 T 
 F 
 U 
 J 
 K 
 O 
 Z 
 
P 
 Š 
 O 
 S 
 H 
 K 
 E 
 J 
 K 
 O 
 R 
 U 
 N 
 D 
 O 
 G 
 I 
 J 
 A 
 R 
 
C 
 Ž 
 P 
 A 
 I 
 V 
 K 
 S 
 D 
 F 
 G 
 G 
 D 
 E 
 R 
 B 
 R 
 E 
 C 
 A 
 
M 
 A 
 T 
 I 
 C 
 N 
 A 
 K 
 A 
 M 
 N 
 I 
 N 
 A 
 W 
 R 
 T 
 Z 
 U 
 J 
 

 
1 BARVA   11 LOJEVEC 
2 PREPEREVANJE  12 APATIT 
3 BARVA   13 KREMEN 
4 ZRNATOST   14 TOPAZ 
5 MINERALNE SESTAVINE 15 KORUND 
6 HUMUS   16 PEŠCENJAK 
7 STELJA   17 GLINA 
8 VODA   18 APNENEC 
9 ZRAK    19 MARMOR 
10 MATICNA KAMNINA 20 BRECA 
 
Andrej Sarafimov, 6. A 
  
MODA 2014 
 
 BARVA POLETJA 
Cao, punce! Poletje se bliža … že imate kaj nacrtov? 
 
Tukaj imate nekaj korakov in nasvetov za bolj noro in moderno poletje! Lansko leto septembra je v New Yorku potekal zelo znan Fashionweek. 
 
MODRA BARVA naj bi bila še vedno na vrhu lestvice popularnih.Je barva morja, neba in se odlicno ujema z belo, nežno rumeno, bež. Ce imaš kaj modrega na sebi, ti daje pogum in samostojnost. Poleg modre se lahko igraš tudi z drugimi barvami. 
 
ORANŽNA: super pristaja k vzorcu cvetja, odlicno se podajo k temnejši barvi kože, kombinacija oranže pa s toplejšimi barvami. 
 
RUMENA:  osveži in prebuja, ce ti ne ustreza kot barva, si izberi odtenek rumene v dodatkih-cevlji,torbice. 
 
RDECA: nikar je ne nosi, ce imaš slab dan, saj takrat zelo negativno vpliva nate. Umisli si kakšen (živo) rdec lak, v posebnih vecerih pride prav in žensko z rdecim lakom videz naredi odlocnejšo in samozavestno. 
 
 
 
 
 
 
 
 

 
 
 
 
 
 
CVETLICNA KRONA 
Potrebuješ:  
*umetne rože 
*tanko žico  
*tekoce lepilo/lepilno pištolo      
*škarje in vrtni lepilni trak 
 
1. Vzameš žico, ki je za pol daljša od obsega tvoje glave. 

2. To dolžino odmeriš še na 2 trakova žice. 

3. Ko imaš vse 3 dele enake, jih spleteš v kitko in oblikuješ obroc, konca žic pa zalepiš skupaj. 

4. Pri rožah – cvet odstraniš od stebla. 

5. Cvetove poljubno s tekocim lepilom pritrdiš na obroc. 

6. Vaaaaaaau, tvoja krona je koncana! 


 
Vec informacij: Youtube-Charisma Star DIY  flowercrown 
 
MODNI DODATKI 
Noben poletni vecer ni popoln brez vsaj enega obraznega dodatka, zato imaš tukaj nekaj korakov: 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
HLACE ZA DRZNE 
Potrebuješ: 
*kratke jeans hlace 
*škarje in pinceto 
*odporno pisalo 
1. Hlace položiš na ravnino in narišeš crte, kjer bodo posledicno odprtine. 
2. S škarjami zarežeš po narisanih crtah. 
 
OPOZORILO! Pazi, ne poškoduj/ zareži v žepe! 
3. S pinceto porezane nitke potegneš ven. To ti bo vzelo veliko casa, zato zraven poslušaj glasbo. 
4. Hlace odneseš v pralni stroj, nastaviš na normalno hitro pranje z mocno centrifugo (ožemanje). Nasvet: za konec ocisti 'filter' pralnega stroja.  
Vec informacij:  
Andreas Choice-How to:Distress->Holeyourbeninshorts 
 
Nasvete in ilustracije pripravile:  
Tea Ažman, Hana Kužnar, 9. a in  
Kaja Peneš, 9. b  
  
BRANJE 
 
 
 
ŠALE IZ ŠOLSKIH KLOPI 
 
Profesor slovenšcine ucencem vrne šolsko nalogo. Miha vpraša profesorja: "Ne znam prebrati, kaj ste napisali na koncu moje naloge." Profesor vzame njegovo nalogo in prebere: "Miha, bolj razlocno in lepše piši!" 
 
Sin prinese ocetu spricevalo in rece: "Veš, odkar mi ne pomagaš vec pri domacih nalogah, imam precej boljše ocene." 
 
Bucek ima težave pri matematiki. Košir mu poskuša pomagati: "No, pomisli, imaš šest jabolk in ti vzamem eno, koliko ti jih ostane?" 
Bucek skomigne: "Pojma nimam, v šoli racunamo le s hruškami." 
 
"Janezek, kako je bilo danes v šoli?" 
"V redu. Pisali smo prosti spis." 
"In o cem si ti pisal?" 
"O tem, kako je šel stric Tone na izlet v hribe in spoznal teto Fani." 
"Kakšen naslov pa si dal spisu?" 
"Nesreca nikoli na pociva ..."  
 
Med matematiko se profesor zgrozi nad Janezkovimi odgovori. V besu rece: 
"Eden izmed naju je popoln bedak!" 
Janezek molce sede v klop. Naslednji dan pride k profesorju in mu izroci modro kuverto. 
"Kaj pa je to?" vpraša profesor. 
"Potrdilo šolskega zdravnika in psihologa, da sem jaz cisto normalen." 
 
"Danes ste dobili spricevala, kajne? Zakaj mi ga ne pokažeš?" vpraša oce Gregorja. "Žal ga nimam pri sebi. Posodil sem ga Petru, da bo z njim prestrašil svoje starše." 
 
"Mama, danes spet najraje ne bi šel v šolo. Tovarišice se vedno derejo na mene, otroci se mi norcujejo, še cistilke me postrani gledajo..." 
"Le pojdi, sine, le pojdi. Navsezadnje si pa star 50 let in kot ravnatelj šole moraš dajati dober zgled!" 
 
Oce vpraša sina, zakaj ima tako slabo oceno pri zgodovini. 
Sin mu odgovori, da je to zato, ker ga ucitelj vedno sprašuje o stvareh, ki so se zgodile pred njegovim rojstvom. 
 
Otroci so dobili za domaco nalogo spis z naslovom Samo ena je mama. Janezek je dolgo razmišljal potem pa je napisal: "Mama je skuhala kosilo. Spekla je palacinke, mene pa je poslala v klet po plocevinki marmelade. Iz kleti sem ji zavpil: "Samo ena je, mama." 
 
"Imena nekaterih mesecev," razlaga uciteljica, "so povezana z raznimi vzdevki, kot na primer: lepi maj, muhasti april, mrzli december. Ali ve kdo od vas za kakšen podoben vzdevek?" Katja dvigne roko in pravi: "Neumni avgust!" 
 
Ucitelj na dolgo in široko razlaga ucencem pojme sedanji, pretekli in prihodnji cas. Nazadnje vpraša Emo: "Ce recem: Jaz sem bolan, kakšen cas je to?" "Zelo lep cas, gospod ucitelj!" 
 
V šoli se ucijo o naših prednikih. Ucitelj vneto razlaga, da smo nastali iz Adama in Eve. Janezek pa dvigne roko in pojasni: "Moj oce je rekel, da smo nastali iz opic." Ucitelj pa: "Vaša družinska zgodovina me ne zanima..." 
 
Oce vpraša Janezka ob koncu šolskega leta: "No, Janezek, kako je?" 
"Vse v najlepšem redu, ata." 
"Kaj to pomeni?" 
"To, da je moja pogodba za drugi razred podaljšana." 
 
 
Zbrali ucenci 7. razredov, po spletnih straneh. 
STRIP 
STARŠI NA PRODAJ 
(nadaljevanje zgodbe) 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Luka Stojanovic, 6. B