GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA 480081 ŠT. 3 S Construkto in Hopom je naša delovna organizacija dobila najvišje priznanje strokovnjakov in občinstva na letošnjem »Salonu pohištva« na GR v Ljubljani. (Več o tem na 3. strani) • PROBLEMATIKA URESNIČEVANJA SANACIJSKEGA PROGRAMA TOZD »GALANTERIJA« PODPEČ KONEC NERENTABILNE PROIZVODNJE Sanacijski progran) med drugim predvideva znižanje zalog na normalno višino, investicijske ukrepe, spremembe proizvodnega programa in kadrovanje Nujni so tudi kratkoročni ukrepi, s katerimi je možno že v najkrajšem času doseči ugodnejše rezultate — Letos še ne, toda prihodnje leto bi že morali pričeti operirati z določenim ostankom dohodka Ekonomsko stanje po zaključnem računu 1. 1976 je pripeljalo v TOZD »Galanterija« Podpeč do sanacijskega programa, ki ni le posledica zakonske obveze, temveč dejansko potreben ukrep, ki naj pripelje delovanje te TOZD do pozitivnih ekonomskih premikov. Če se ozremo na preteklo 10-letno delovanje, lahko hitro ugotovimo, da se je vsa ta leta proizvajalo z zelo slabim finančnim učinkom, večino let nerentabilno. Res je, da je po drugi strani bila ta proizvodnja tista, ki je nosila breme izvoza in s tem povezanih učinkov, res pa je tudi to, da takšno poslovanje moramo spremeniti, v kolikor se želi zagotoviti trdnejše gospodarsko delovanje tudi v perspektivi. Glavni razlog za visoko izgubo v preteklem letu je prehod na nov način obračuna, to je vrednotenje zalog po direktnih stroških in obračun po plačani realizaciji, ki pa se ne bi pojavil v takšni meri, če bi bile zaloge normalne, kar ni bil slučaj. Vsa tržna problematika in konkurenca na svetovnem trgu pri glavnem proizvodu, to je obešalniku, se je odrazila v naših zalogah, ki so se kopičile, nihče pa ni mogel to razprodati. Ozka specializacija dela je moment, ki naj bi pogojeval boljše rezultate, žal je bilo to pri naši proizvodnji nesmotrno ker bi se že mnogo preje morali energično odločiti za spremembo programa proizvodnje. Sanacijski program nakazuje, kako je to situacijo mogoče rešiti, in sicer v več smereh: 1. Znižanje zalog na normalno višino. 3. Investicijski ukrepi. 3. Sprememba proizvodnega programa. 4. Kadrovanje. Če imamo pred očmi sedanje stanje, lahko ugotovimo, da so bili premiki storjeni pri zalogah obešalnikov, ki se je občutno znižala, toda še vedno ne dovolj, da bi nas zadovoljilo, saj obstajajo še nekatere neizkoriščene možnosti komercialnega delovanja. Drastičen ukrep, da se obešalnikov ne proizvaja več, če niso prodani, pa je potegnil za seboj tudi uvajanje novega proizvodnega programa, predvsem HOPO in svečnikov. Tu pa se čutijo odmiki predvsem iz objektivnih razlogov, ker ni na razpolago potrebnih finančnih sredstev za investiranje v ustrezno tehnologijo. Pri (NADALJEVANJE NA 2. STR.) © IZ RESOLUCIJE O TEMELJIH ZAKONODAJNE POLITIKE REPUBLIKE PRIPOROČILO ZA VSE Skladno razporejanje dohodka in osebnih dohodkov ter priprava meril za doslednejše uresničevanje delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela Skupščina SR Slovenije priporoča delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela: — da presodijo uresničevanje svojih planskih dokumentov in zlasti neposrednih nalog, ki izhajajo iz sporazumov o temeljih njihovih planov z vidika sprejetih elementov za plane in da v primerih, ko še niso sprejeli planskih dokumentov, te čimprej sprejmejo in tako pripomorejo k uresničevanju skupnih razvojnih prizadevanj, — da analizirajo vzroke za zaostajanje pri uresničevanju kakovostnih dejavnikov razvoja zlasti produktivnosti dela in deleža znanja in raziskovanja v proizvodnem procesu, —• da presodijo skladnost razporejanja dohodka in osebnih dohodkov s planskimi predvidevanji in v primeru ugotovljenih odstopanj proučijo vzroke in ukrepajo za zagotovitev dogovorjenih razmerij: hkrati naj pospešijo pripravo meril za doslednejše uresničevanje načela delitve po rezultatih dela. • Navedeno priporočilo je izvleček iz resolucije, • ki je bila objavljena v uradnem listu SRS, št. • 16 z dne 8. 8. 1977. • V zvezi z danim poročilom bi poudaril, da smo • vsi delavci v TO in delovni skupnosti skupnih • služb DO HOJA dolžni prizadevati se, da se po • tem priporočilu ravnamo, posebno pa glede © skladnosti razporejanja dohodka in osebnih do- • hodkov ter pripravi meril za doslednejše ure- • sničevanje načel delitve OD po rezultatih dela. Direktor splošnega sektorja IVAN BREŽIC, dipl. ing. Ing. Bojan Kern • PO ODHODU ING. FRANCA MERZELJA Ing. Bojan Kern novi direktor tehničnega sektorja Po odhodu dolgoletnega direktorja tehničnega sektorja dipl. ing. Franca Merzelja, je v mesecu maju prevzel to dolžnost dipl. ing. Bojan Kern. Tovariš Kern je bil rojen v Ljubljani 8. 6.1939. Po diplomi na Biotehnični fakulteti — gozdarski oddelek, se je v februarju leta 1964 najprej zaposlil v Gozdnem gospodarstvu, nato pa v bivšem Lesnem kombinatu Ljubljana. Svoje delo je začel v tehničnem sektorju, nato je bil obratovodja Stavbnega mizarstva II, kasneje pa je prevzel mesto vodje oddelka za tehnologijo v tehničnem sektorju in je to funkcijo opravljal vse do imenovanja na delovno mesto direktorja tehničnega sektorja. Poleg odgovorne službe, je Bojan Kern zelo prizadeven družbenopolitični delavec: je predsednik komisije za stimulativno nagrajevanje, tajnik odbora za gospodarstvo in podpredsednik odbora za LO in družbeno samozaščito. Redno sodeluje pri vseh športnih aktivnostih Hoje (zimske in letne le-sariade) in na drugih tekmovanjih. Verjetno pa se ga širša slovenska javnost še vedno spominja kot uspešnega namiznoteniškega tekmovalca. Z veliko volje in delovne vneme, obojega Bojanu Kernu prav gotovo ne manjka, se je že spoprijel s problemi, ki ga čakajo na tako odgovornem delovnem mestu. Upamo pa, da bo še vedno našel čas za vse druge aktivnosti in udejstvovanja. želimo mu veliko uspehov! Sodelavci • PROBLEMATIKA URESNIČEVANJA SANACIJSKEGA PROGRAMA TOZD »GALANTERIJA« PODPEČ KONEC NERENTABILNE PROIZVODNJE V napovedani proizvodnji pa bo potrebna tudi dodatna oblika strokovnega izpopolnjevanja, če želimo doseči cilje, ki smo si jih zastavili (NADALJEVANJE S 1. STE.) celotni akciji smo morda le premalo elastični in ne znamo izkoristiti možnosti, ki so na razpolago. Vse preveč prehajamo v okvir dolgoročnega reševanja problematike, pozabljamo pa, da so nujni kratkoročni ukrepi, s katerimi je možno že v najkrajšem času doseči ugodnejše rezultate. Velik problem je tudi kader. Po eni strani ugotavljamo, da bi se morala struktura stroškov bistveno spremeniti, saj nam indirektni stroški kažejo povečanje na popolnoma nenormalne razmere, po drugi strani pa lahko ugotovimo, da ustreznega kadra ni v tolikšni meri, da bi se organizacija delovanja lahko uspešno odvijala. Vse to je dokaz dolgoletnega delovanja na specializiranem področju, ki se sedaj pojavlja v polni meri. Ugotavljamo namreč, da je kader v nepo-srednji proizvodnji zelo kvaliteten, a žal ozko usmerjen na določeno proizvodnjo, enako je tudi s celotno organizacijo delovanja in je potrebno pri novem proizvodnem programu celotno delovanje preusmeriti, kar pa ni enostavno in izvedljivo preko noči. Izhajajoč iz dejstev, ki so navedena, se torej vprašujemo, kje smo v sedanji situaciji z izvrševanjem sanacijskega programa. Intenzivnost dela na vseh področjih je vsekakor polno prisotna v začrtani poti. Novi proizvodni pro-gra se bo normalno širil z iskanjem artiklov, ki bodo šli v promet. Osnovna predpostavka pri tem je, da ne bomo absolutno izpustili programa proizvodnje obešalnikov, ker bi bilo nesmotrno vse dosedanje napore pri tem opustiti, temveč se omejujemo s to proizvodnjo le na določene količine, ki so interesantne za tržišče ob istočasni zagotovljeni rentabilnosti. Novi program, kot so svečniki, Hopo in ostalo pa se bodo postopoma uveljavili v proizvodnji ob sočasnem reševanju tehnoloških problemov. Predvsem nas mora izučiti, kako se podati v plas-man na tržišče, da bi se ne dogajalo več isto, kot se je pri Hopu. Skrbna konstrukcija, poln razmislek o kvalitetnih svojstvih in ustrezni prodajni kanali so osnova, na kateri moramo graditi ob ponudbi »svojih« proizvodov. Druga pot pa je po naročilu, kjer proizvajamo že uveljavljen proizvod, kjer je potreben predvsem temeljit razmislek o možnostih tehnologije in rentabilnosti. Glede same finančne konstrukcije investiranja smo v zaostanku, ker so sredstva rezervnega sklada na občini pogoj za pridobitev bančnih sredstev. Žal se je odobritev sanacijskega kredita pri rezervnem Skladu nepričakovano zavlekla iz različnih vzrokov in 'bo potrebno pospešiti to akcijo po dopustih, nadaljnja pot pa je potem še za pridobitev bančnega kredita. Vse to pa je seveda le za del našega delovanja, ker ostane drugi del na prodajnem področju, da bodo proizvodi tudi uspešno plasirani na tržišču. V organizacijskem smislu smo pred težko nalogo, da z obstoječim kadrom vzpostavimo osnovne smernice za pravilno delovanje od nabave reprodukcijskega materiala, preko priprave dela do ustreznih optimumov poslovanja in plasmaja. Zakaj z obstoječim kadrom, si lahko zastavimo vprašanje, odgovor je ta, da dodatnega kljub vsem naporom nismo uspeli privabiti v naše podjetje. Pri tem reševanju je torej potrebna obsežna pomoč strokovnjakov iz skupnih služb, saj v končni fazi ne grele za poslovanje TOZD »Galanterija«, temveč za poslovanje »HOJE« kot celote. V napovedani proizvodnji pa bo potrebna tudi dodatna oblika strokovnega izpopolnjevanja, če želimo doseči cilje, ki smo si jih postavili. • Naloge, ki so zadane v • sanacijskem programu, • obsegajo torej komplek- • sno problematiko, kate- • re rešitev ni zagotovlje- • na takoj, temveč vdalj- • šem časovnem razdob- • ju. Rezultati akcije se • kažejo predvsem pri • zmanjšanju izgube delo- • vanja te TOZD, toda • vse Skupaj se odvija še • prepočasi, da bi zaključ- • ni račun pokazal pozitiv- • no sliko. Ta slika v letu • 1977 niti še ni bila pri- • čakovana, pač pa bo le- • to 1978 moralo biti ti- • sto, ko bomo morali pri- ® četi operirati z določe- • nim ostankom dohodka. • To pa je naloga nas • vseh skupaj, da z uspeš- • nim medsebojno pove- • zanim delom stremimo • za boljši jutri in je • vsako odmikanje posa- • meznikov od tega cilja • neumestno. Seveda je • je pri tem potrebna ne- • ka strpnost še posebno, • če si pokhčemo ponov- • no v spomin breme te • TOZD v preteklosti, saj • je ta proizvodnja nosila • vse posledice težkega na- • stopanja v svetovni kon- • kurenci. Na račun pla- • smana v izvozu pa je • bilo tudi možno govoriti • o normalni proizvodnji • drugih TOZD, ki se • oskrbujejo z reproduk; • cijskimi deli in novimi © stroji iz uvoza. Če bomo pri naši solidarnosti to imeli pred očmi in če je naš cilj, da dobi TOZD »Galanterija« Podpeč trdno ekonomsko osnovo za gospodarjenje, jasen vsem sodelavcem v podjetju »Hoja«, potem se tudi ni bati za naš boljši jutrišnji dan. Generalni direktor: MIRO REPIČ dipl. ing. • REZULTAT AKTIVNEGA SODELOVANJA VSEH DELOVNIH LJUDI URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Javna obravnava osnutkov samoupravnih aktov bo pomembna družbenopolitična in strokovna akcija, v katero moramo biti vključeni prav vsi Naša mala, delavska ustava je rezultat aktivnega sodelovanja vseh delovnih ljudi. Ne smemo pa pričakovati, da daje zakon o združenem delu odgovore na vsa vprašanja, na vsako situacijo in na vsak konkreten primer v organizaciji združenega dela. Vedeti moramo, da se s samo uveljavitvijo tega zakona dosedanji odnosi v združenem delu ne bodo spremenili sami od sebe. Zakon vsebuje izoblikovanje osnove in nakazuje kategorije, značilne za socialistično samoupravljanje. Prvenstveno izraža novo etapo razvoja proizvajalnih družbenoekonomskih odnosov v naši socialistični družbi. Zavedati se moramo, da je eno osnovnih načel zakona o združenem delu ustavno načelo, da delavci v združenem delu in družbi, svobodno, enakopravno in odgovorno upravljajo celotno družbeno delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in Skupnostih ter družbi kot celoti. Združevanje dela in sredstev mora postati imperativ nadaljnjega samoupravnega gospodarjenja. Temeljna oblika takšnega združevanja pa je temeljna organizacija združenega dela. • Bistvena novost v postopku organiziranja • TOZD, je sprejem samoupravnega sporazuma ® o združevanju dela delavcev v TOZD. To je • novi temeljni originalni akt, ki vsebuje izraz • volje delavcev o tem, da združujejo svoje delo • in da skupno delajo ter uresničujejo pravico ® dela s sredstvi v družbeni lastnini. Pomembna • je ta sporazum tudi zato, ker vsebuje osnovne • opredelitve delavcev o temeljih za urejanje • posameznih vprašanj, sprejemajo pa ga delav- • ci na referendumu. V naši delovni organizaciji pripravlja komisija za usklajevanje samoupravnih aktov z zakonom osnutke prej omenjenega sporazuma za vsako TOZD posebej. Ko bodo osnutki izdelani, jih bo komisija izročila delavskim svetom TOZD s priporočilom, da jih le-ti dajo v javno obravnavo. Podobno pripravlja komisija osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo »Hoja«. Javna obravnava osnutkov samoupravnih aktov bo pomembna družbenopolitična in strokovna akcija, v katero moramo biti vključeni prav vsi, ker izvajanje in uresničevanje zakona o združenem delu ni naloga samo posameznih družbenopolitičnih in strokovnih delavcev. Od našega aktivnega, tvornega sodelovanja bo odvisno, kakšne samoupravne akte bomo sprejemali. Tudi sindikalna konferenca »Hoje« je na svoji seji zavzela stališča, da naj bi v teh javnih razpravah, ki so pred nami, prav vsi sodelovali. • NA LETOŠNJEM SALONU POHIŠTVA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI DOBILI SMO DVE NAJVIŠJI PRIZNANJI »Ljubljanski zmaj« za Construkto in Hopo — Kot najuspešnejši razstavljalec je naša delovna organizacija še bolj pridobila na svojem ugledu — Napredek pri izkoriščanju osnovne surovine Vsako drugo leto prireja gospodarsko razstavišče v Ljubljani razstavo pod nazivom »salon pohištva«, na kateri razstavlja jugoslovanska pohištvena industrija svoje najkvalitetnejše izdelke, oziroma predstavlja novitete in se z njimi tudi bori za priznanje »Ljubljanski zmaj«. Po splošni oceni je letošnji »salon pohištva« predstavljal novo kvaliteto, saj so razstavljale! dejansko prikazali svoje najboljše izdelke z izvirno predstavitvijo, kako z njimi opremiti serijska stanovanja v blokih. S tako predstavitvijo je lesna industrija dokazala, da izdeluje pohištvo s katerim je možno sodobno in kvalitetno opremiti naša stanovanja. Letošnji »salon pohišt-a« je tudi Ljubljani, kot prvemu prireditelju tovrstnega sejma v Jugoslaviji, uspel povrniti veljavo, ki ga je pred desetletjem tudi imel, saj je slovel vrsto let kot najkvalitetnejši v Jugoslaviji. Na letošnjem »salonu pohištva« je razstavljala tudi delovna organizacija HOJA in se predstavila obiskovalcem s tremi svojimi izdelki, in sicer z ABC pohištvom, ka se je uveljavilo in dobilo priznanja v prejšnjih letih, ter »Hopom« in »Construkto« kot novitetami. Zadnja dva sta tudi konkurirala za nagrade in bila nagrajena z najvišjim priznanjem — »Ljubljanski zmaj«. Pri tem velja poudariti, da nista bila deležna priznanj in zanimanja samo strokovne žirije, ampak tudi obiskovalcev. To velja predvsem za »Construkta«, ki je delo našega najbolj znanega oblikovalca prof. ing. ar. Nika Kralja in njegovega sodelavca ing. arh. Matjaža Deua. »Construkta« je bila predstavljena kot sistem lahkega in simpatičnega pohištva, namenjenega za opremo otroških in študentskih sob, skratka kot pohištvo, ki je najbližje doraščajočemu človeku. Pri tem pohištvu velja omeniti možnost izdelave vseh elementov iz odpadnega lesa kar vseka- kor pomeni napredek pri izkoriščanju osnovne surovine — lesa. • kar predstavlja vseka- • kor zelo velik uspeh, če @ vemo, da so se za pri- • znanja borile vse pro- • izvajalke pohištva, ki • na trgu kaj pomenijo. Tako se je zbirka priznanj in diplom zopet povečala, z njimi pa tudi ime DO »HOJA«, ki si tudi. na tak način veča ugled in s tem ustvarja svoje pozicije na trgu, ter s tem tudi pridobiva na ugledu »Ljubljanski zmaj« — najvišje priznanje na tradicionalnem »Salonu pohištva« na gospodarskem razstavišču • Z osvojitvijo dveh naj- • višjih priznanj, od pe- • tih, je bila HOJA tudi • najuspešnejši razstav- • Ijalec »salona pohištva«, kot delovna organizacija, ki želi prisluhniti kupcu in trgu. Direktor: ing. DAMJAN VIDOVIČ • MOŽNOSTI POSLOVANJA PROIZVAJALCEV STAVBNEGA POHIŠTVA POLITIKA CEN ŠE DALEČ NE USTREZA Še vedno so v veljavi cene z dne 20.6.1974 pa čeravno so podpisniki samoupravnega sporazuma sprejeli nove cene 20. aprila letos — Iz leta v leto narašča število proizvajalcev stavbnega pohištva, ki poslujejo z izgubo — V Jugoslaviji je že 100 proizvajalcev ter 300 večjih ali manjših trgovskih podjetij, ki se pojavljajo kot kupci stavbnega pohištva Naše podjetje ima v svojem sklopu tudi proizvodnjo oken v TOZD Stavbno mizarstvo v Ljubljani. Ta proizvodnja je udeležena z 2,3 % v jugoslovanski proizvodnji stavbnega pohištva (oken in notranjih vrat) in torej ne predstavlja neke pomembnejše proizvodnje v Jugoslaviji, niti Sloveniji. Vseh proizvajalcev stavbnega pohištva je v Jugoslaviji 100, pa lahko zaključimo, da smo dokaj razdrobljeni, potem je 300 večjih in manjših trgovskih podjetij, ki se pojavljajo kot kupci stavbnega pohištva, približno 100 gradbenih podjetij, ki kontakti-rajo diskretno s proizvajalci ter seveda veliko individualnih kupcev; vsi skupaj pa so naši potrošniki oziroma odjemalci. Glede na sedaj veljavni način o sporazumevanju cen med proizvajalci in potrošniki se morajo torej sporazumeti predvsem proizvajalci in trgovci, kateri poslujejo med seboj z določenim številom izdelkov po dimenzijah in kavaliteti, med tem ko se cene med proizvajalci stavbnega pohištva in gradbenimi podjetji oblikujejo na podlagi licitacije za konkretne objekte. Pri tem je seveda veljavni cenik osnovna orientacija za Izdelavo ponudbe, višina danih ponudb oziroma sklenjenih pogodb pa je odvisna od ponudbe in povpraševanja v določenem obdobju oziroma zainteresiranosti posameznih proizvajalcev za pridobitev konkretnega naročila. # Toga prodaja po uradnem _________________ceniku___________________ Licitacijska oblika je veliko bolj elastična v pogledu sprememb pogojev poslovanja proizvajalca (povečanje cen vhodnih materialov, raznih ostalih zakonskih in pogodbenih obveznosti, sprejetih samoupravnih sporazumov, povečanje OD zaradi splošne inflacije ...), glede na veliko število in kapacitete proizvajalcev (Stavbnega pohištva pa ni bojazni, da bi bile sklenjene pogodbe nerealne, to je previsoke. Proizvajalec pa mora v tem primeru nuditi kvaliteto izdelave in montaže iter garancijo, ki ise v zadnjem času vedno bolj podaljšuje, sama zahtevnost po kvaliteti pa zaostruje. To zaostrovanje zahtevnosti kvalitete pa je odvisno velikokrat od natančnosti posameznih strank v stanovanju, medtem ko is standardi kvaliteta ni dovolj precizirana. V nasprotju pa je prodaja po uradnem ceniku zelo toga, saj vidimo, da se spremeni cenik enkrat v treh letih, kar zahteva od proizvajalca določeno taktiziranje v pogledu velikih zahtevkov za povečanjem cen (ker so te spremembe redke!), prijavljanja novih izdelkov, prodajanje z raznimi rabati in popusti, dokler se proizvodni stroški ne dvignejo na višino potrjenih cen ali celo preko teh cen, ko začne določeno število proizvajalcev že ustvarjati izgubo. • Od celotne proizvodnje stavbnega pohi- • štva prodajo trgovske organizacije 65%. • 30 % odkupi gradbena operativa, 3 % gre- • do v izvoz in 2% porabijo proizvajalci • sami pri kompletiranju svoje proizvod- • nje. • Polževa hitrost zveznega zavoda za cene Našo proizvodnjo oken prodamo pretežno gradbeni operativi z montažo in le majhen delež trgovskim podjetjem brez montaže. Torej v tem pogledu nismo neposredno vezani na ustvarjanje akumulacije v povezavi s spremembo cenika, posredno pa te spremembe še kako občutimo. Namreč v obdobju pred Ispremembo cen, ko se lastna cena približuje prodajni ceni ali jo pri nekaterih proizvajalcih celo preseže, se pojavljajo tudi ostali proizvajalci na licitacijah in preko dodatnih honorarnih montažnih grup nudijo gradbeni operativi vgrajeno stavbno pohištvo. Tedaj se pojavlja lahko tudi konkurenca do tolikšne mere, da se sprejema licitacijske posle z izgubo, ki pa je za občasnega montažerja še vedno manjša kot pa proizvodnja in prodaja serijskih oken po ceniku. Mislim, da o nekem obvladanju cen na področju stavbnega pohištva ne moremo govoriti, če pogledamo samo podatek, da imamo še vedno veljavne cene od 20.6.1974, samoupravni sporazum pa so prizadeti podpisali že 27.12.1973, da so bile pred tem sporazumom cene stavbnega pohištva dalj časa enake (zamrznjene) in da so bile sprejete nove cene 20.4.1977 od prizadetih s samoupravnim sporazumom, ki pa jih še do sedaj ni potrdil Zvezni zavod za cene. # Vprašljivi indeksi povečanja __________________cen___________________ Tudi ne moremo govoriti o zadovoljivem reševanju povečevanja cen, ter pravilnem gospodarjenju z ustvarjalnimi im razpoložljivimi sredstvi, sicer bi bila povprečna stopnja inflacije manjša. Cene repromate-riala in surovine so narasle od 40 do 200 %, in če navedemo še (splošno povečanje cen v posameznih letih (1973 18,6 %, 1974 25,9 %, 1975 26,2%, 1976 9,4% in 1977' I—VI 12,2 %) v katerih smo bili udeleženi tudi proizvajalci stavbnega pohištva, potem ne moremo govoriti o obvladovanju in postavljanju realnih cen v posameznih obdobjih, ampak o ekstremnih spremembah v kritičnem obdobju namesto enakomernega naraščanja prodajnih cen glede na realno nastajajoče proizvodne stroške. Izračunani indeksi splošnega povečanja cen so precej vprašljivi, saj upošteva statistika priznane cenike, ne pa dejanske prodajne vrednosti surovine in repromateriala med delovnimi organizacijami ali med temeljnimi organizacijami, le-te pa bistveno vplivajo na proizvodne stroške in akumu-lativnost pri fiksnih prodajnih cenah. • Ni možnosti pocenitve proizvodnje________________ Cene stavbnega pohištva so se povečale po sporazumu iz leta 1973 za 45 % v povprečju, sedanji samoupravni sporazum iz leta 1977 pa predvideva povečanje v višini 20% v povprečju. Postavlja pa se vprašanje realnosti sprejetega povečanja po sporazumu samo za 20%, če pa je v letu 1975 poslovalo negativno 12 proizvajalcev stavbnega pohištva, v letu 1976 že 25, število se je zagotovo povečalo v I. polletju letos, prav tako pa se bo zmanjševala akumula-tivnost ostalih proizvajalcev. Če primerjamo stopnjo inflacije v zadnjih letih, povečane zakonske obveznosti, o povečanju produktivnosti na račun investicijskih vlaganj pa ne moremo govoriti, ker nismo imeli pomembnih investicij za tovrstne dejavnosti, potem ne moremo govoriti o možnosti pocenitve proizvodnje in kompenzacije nastalih povečanih inflacijskih stroškov, ampak o zmanjševanju akumulacije in ustvarjanju negativnega rezultata poslovanja. Še slabše se to odraža v cenah vezanih oken, saj je predvideno povišanje cene dvo-krilnega grundiranega okna dim. 140 X120 od 839 na 923 din ali 10% in Analiziranega od 1.057 na 1.163 din ali isto za 10 %. Na podlagi tega reprezentančnega okna pa se formirajo cene ostalih dimenzij vezanega programa. • Seveda, tudi samoupravno dogovorjeno • povečanje cen je v rokah Zveznega zavo- • da za cene, ki bo potrdil ali pa ovrgel to • zahteval dodatne utemeljitve, proizvajalci • pa bomo smeli prodajati po višjih cenah • šele po objavi rezultatov v uradnem listu. CIRIL MRAK dipl. ing. V začaranem krogu izvozno-uvozne politike Res je, treba je poostriti pogoje za uvoz opreme in ostalih artiklov, vendar pa je treba sleherni problem temeljito proučiti in ukrepati tako, da ne bo prišlo do nezaželenih zastojev, ki povzročajo veliko škodo v proizvodnji in pri iskanju poti na tuja tržišča Brez modernizacije proizvodnih procesov si je težko zamisliti normalno dvigovanje. produktivnosti ali storilnosti dela. Na storilnost pri delu vpliva precej činiteljev — od organizacijskih, tehnoloških do tehničnih. Zamenjati zastarele postopke dela in s tem tudi stroje ali naprave, je prav gotovo pot, ki pelje k večji storilnosti. Dokler te trditve ležijo na papirju, se vse samo lepo sliši. Prohlemi nastopijo že pri izbiri najustreznejše opreme. Vemo, da imamo v Jugoslaviji nekaj večjih proizvajalcev strojev za potrebe lesne Industrije. Glede na težave, ki so jih imele te tovarne pri svojem razvoju, ne moremo pričakovati, da bodo v vseh pogledih enakovredne svetovnim proizvajalcem. Za torej na domačem tržišču ne moremo vselej nabaviti ustrezne svrojne opreme. Pri tem ne smemo pozabiti, da se lesna industrija s svojimi izdelki srečuje na svetovnem trgu z veliko konkurenco, in mora proizvajati racionalno in z visoko stopnjo produktivnosti. Za to je potrebna sodobna tehnologija dela in moderna strojna oprema. Da se do te opreme težko pride naj nakažem na konkretnih primerih. Tako smo za naš TOZD sprejeli nov proizvod za izvoz na Švedsko. Pri tem artiklu rabimo manjše stružne elemente. Zadostovala bi nabava stružnice v vrednosti 200.000 din. Na domačem trgu ni proizvajalca, Iskali smo ustrezno ponudbo na zahodnem tržišču in se odločili za polavtomatsko stružnico italijanske firme. Na podlagi sklepa DS, da se stružnica nabavi, smo Gospodarsko zbornico Slovenije prosili za dovoljenje za uvoz. Odgovor smo dobili pozitiven čez 14 dni. Na podlagi te privolitve smo na medresorsko komisijo SRS vložili prošnjo, za izdajo soglasja za uvoz. Pismeni odgovor je bil negativen, brez obrazložitve. Na podlagi telefonskih razgovorov smo dobili pojasnilo, da je možen uvoz iz dežel vzhodne Evrope. Za tem smo poiskali stike z zastopniki, ki poznajo proizvodne programe teh dežel. Po 14 dneh smo vložili ponovno prošnjo s detaljno obrazložitvijo. Po večkratnih vmesnih telefonskih pozivih in osebnih obiskih smo dobili ponovno negativen odgovor z obrazložitvijo, da po sklepu Izvršnega sveta Slovenije in plačilne bi lančne možnosti ni pogojev za odobritev soglasja za uvoz. Na ta odgovor smo čakali nekaj manj kot tri mesece. Na podlagi razgovorov s predstavniki republiškega sekretariata za mednarodno sodelovanje bomo vložili ponovno prošnjo, kateri bomo priložili izjave uvoznikov in zastopnikov, da v deželah vzhodne Evrope ni možno nabaviti ustreznega stroja. Zadeva je po petih mesecih še vedno na začetku. Problem pa seveda šeni rešen, ko se dobi to soglasje. 'Za mozničarko za TOZD 2, Polhov Gradec smo dobili soglasje na prvo vlogo, kljub temu, da je vrednoist približno štirikrat večja od stružnice. Za dokončen uvoz je treba še precej formalnih pa .tudi neformalnih zadev. Tako, moramo za trimesečje, v katerem bo stroj dobavljen, to je za nekaj mesecev naprej, predložiti banki zaključke o izvozu v vrednosti ene tretjine od celotne vrednosti stroja, če smo v tekočem letu presegli vrednost uvoza za milijon dinarjev. Strinjamo se s tem, da moramo nuditi možnost domačim proizvajalcem opreme in strojev, da se razvijejo in približajo tehnološkem razvoju razvitejših dežel. Strinjamo se tu- di, da opremo nabavimo v deželah vzhodne Evrope, če ustreza tehnološkim zahtevam naše proizvodnje, strinjamo se tudi, da skladu z vodenjem globalne uvozne politike, poostrimo pogoje za uvoz opreme in ostalih artiklov, sprašujemo pa se, kako bomo rentabilno proizvajali za izvoz na konvertibilni svetovni trg, če ne moremo pridobiti najenostavnejše opreme, ki je nosilec tehnološkega razvoja. ing. ANTON TEHOVNIK • GRADNJA NAŠEGA POČITNIŠKEGA NASELJA »PELEGRIN« PRI UMAGU TRI HIŠICE SO ŽE POD STREHO Dvanajst ležišč v prijetno urejenih hišicah je bilo letos že na voljo članom našega kolektiva — Program predvideva, da bomo čez nekaj let imeli že dvanajst takih hišic Prva faza v izgradnji družbenega standarda — rekreacije naših delavcev, je končana. Zgradili smo tri počitniške hišice od predvidenih dvanajst, ki jih bomo v naslednjih letih postopoma še zidali. 15. junija letos je bil tehnični prevzem hišic, čez teden dni pa smo dobili uporabno dovoljenje. S tem pričetkom realizacije programa, ki predvideva zboljšati naše rekreacijske pogoje, smo pridobili dvanajst ležišč v prijetno urejenih hišicah. Te nove kapacitete že korstimo in so nam pomagale, da ni bil letos odhlonjen nihče, ki je želel letovati v naših počitniških domovih, kar se nam je žal v preteklih letih stalno dogajalo, čas letovanja je res še vedno kratek, kar pa se bo uredilo z izgradnjo ostalih hišic. Samo zasedenost skušamo podaljšati v spomladni in jesenski čas, saj so hišice primerne tudi za bivanje v malo hladnejših dneh. Te nove hišice so posledica večletnega prizadevanja, da bi nam občina Buje — Umag dovolila gradnjo na na- šem zemljišču, ob istočasni akciji zbiranja sredstev v kolektivu. Hišice pa so rezultat še nečesa več — so rezultat enotnega, uskla- jenega in tovariškega sodelovanja ter dogovarjanja med TOZD in Skupnimi službami, za dosego skupnega cilja. In take enotnosti si v HOJI želimo čim več. MAJDA LOGAR • POJASNILA, KER NEKATERIM ŠE VEDNO NI JASEN POTEK IZRAČUNA, KI JE V VELJAVI ŽE NEKAJ MESECEV OBRAČUNAVANJE NAŠIH KRITERIJEV STIMULACIJE Režijski delavci »Hoje« smo od meseca aprila 1977 za izračun OD imeli poleg redne urne postavke in spremenljive vrednosti točke še osebno oceno. Namesto osebne ocene uvajamo plačevanje po delu, za kar so bili potrebni kriteriji, širša komisija, ki je bila sestavljena iz članov TO in DS, je skupaj z vodilnimi osebami na TO in DS sestavila kriterije stimulacije za posamezna režijska delovna mesta. Obračun OD po kriterijih stimulacije poteka že nekaj mesecev in ker je nekaterim še nejasen potek izračuna, ga bom skušal čimbolj preprosto pojasniti. I. KRITERIJ STIMULACIJE ZA TO • PROIZVODNJA Vsi proizvodni režiserski delavci, sem spadajo: vodje oddelkov, brusači, vzdrževalci, vozniki kamiona in viličarjev, sušilničarji, kontrolorji, so vezani na naslednje kriterije: 1. izkoristek del. časa, 2. doseganje mesečnega plana in 3. na prihranku materiala. 1. Izkoristek delovnega časa: se izračuna tako, da planirane norma ure delimo z dejansko opravljenimi urami. Planirane norma ure se izračunavajo vsak mesec posebej na podlagi mesečnega plana proizvodnje in na podlagi obstoječih veljavnih norm. Dejansko opravljene ure pa so vse izdelavne ure, ki so bile porabljene v obračunskem mesecu za vse proizvode, ki so prišli v skladišče. 2. Doseganje mesečnega plana proizvodnje: se izračunava tako, da dejansko doseženo mesečno proizvodnjo (v dinarjih), delimo z mesečno planirano proizvodnjo. Mesečni plan proizvodnje sestavi vsaka TO sama, na podlagi naročil komercialnega sektorja. Ravno tako TO sama izračuna dejansko doseženo proizvodnjo. 3. Prihranek materiala: se izračuna tako, da se dejanska poraba materiala deli s planirano porabo. Planirana poraba materiala (planira se samo važnejše materiale: les, lak, okovje, kartoni) se izračuna iz mesečnega plana po veljavnih normativih za enoto izdelka. Podatke za izračun kriterijev pripravi mesečno vsaka žaga sama in jih pošlje plan. analit. odd. ® PRIPRAVA DELA: V pripravo dela, spadajo — vodje priprave dela, analitik časa, planer materiala, skladiščnik materiala, so vezani na sledeče kriterije: 1. Procena stimul, proizvodnje. 2. Dogovorjeni roki. 3. Zaloge materiala (Ktto 310). 4. Točnost izdelave meseč, plana proizvodnje. 1. Procent stimulacije proizvodnje, je procent stimulacije režijskih delavcev in ga dobi priprava dela, ker dela izključno za proizvodnjo. To je tudi edini kriterij za pripravo dela, ki je stimulativen, vsi trije ostali kriteriji pa so lahko le destimulativni. 2. Dogovorjeni roki, so roki, ki jih postavi prodajalna v planu odpreme izdelkov. Odstopanje od planiranih rokov za 3 dni se destimulira. 3. Zaloge materiala na kontu 310 (repromate-rial) Zaloge materiala so planirane za celo leto, in znašajo ca. 20 % planirane realizacije. Vsako odstopanje, ki je večje od planiranega zneska zalog se destimulira. Za vsako TO posebej smo planirali višino zalog, 4. Točnost mesečnega plana proizvodnje Priprava dela pripravi na podlagi komercialnih naročil mesečni plan in za njegovo pravilnost tudi odgovarja. Vsako odstopanje od plana za+ 5% se destimulira. Primer: 2. Procent stimul, teh. vodje, ki je že izračunan, in se vzame 70% njegove vrednosti za stimulacijo direktorja. Oba kriterija se seštevata. Primer: 1. % akumulacije 8,4% X30 % =2,5 % — stimulacija je 2,5 % 2. % stimul, tehnič. vodje 11,1 X'70 % = 7,8 % — stimul, je 7,7% 3. Procent režijskih delavcev Direktor TO je dodatno stimuliran še za zmanjšanje razmerja med normiranimi in režijskimi delavci. Za vsak odstotek zmanjšanja režijskih delavcev je stimuliran s 5 %. Izračun izdela mesečno plansko analitski odd. • ADMINISTRACIJA Pod administracijo so vključena naslednja delovna mesta: material, knjigovodje, obračun OD, poenterke, administratorke. Kriteriji so naslednji: 1. Dogovorjeni roki. 2. % stimulacije direktorja TO DNogovorjeni roki so mišljeni roka za oddajo podatkov, katere potrebuje gosp. račun. sekt. za mesečni obračun. Neizpolnjevanje rokov prinaša destimulacijo, in sicer za vsak zamujeni dan 1