Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 din /Vo Jožef ovo Vsakemu stanu je že po prirodi njegovega dela dano, da živi v svojem okolju in na »voj način, poklicu primerno. Vsak poklic je časten in potreben da » njem sleherni pa.sarvuv.nik r odnosu do svojega dela koristno streže svoji ilružini in svojemu bližnjemu. Vez in gibalo dejavnosti stanov je namreč delo. Kolikor bolj se delo razčlenjuje v posebne celice sorodnega področja, toliko več duhovnosti bi moralo biti v storitvah. Tako je bito za časa cehovstvu in je še vedno sodobno. Stanovske organizacije so brezpogojno potrebne. Vprav današnji čas kar kriči, da se v zmleti papeževih okrožnic de'o duhovno povred-noti, poplemeniti in poveliča. Stanovska /avest dviga ponos, poglablja pomen in pojem delu, navzven pa krepi dostojanstvo in čast delovnega človeka. Sleherni delavec, umski uli ročni, s kmetov in mest, po ^voji stanovski zavesti s ponosom opravlja -voje delo in predstavlja svoj stan in poklic. Zato vsakemu svoje — nikomur čez mero ne dela ne odgovornosti, a da o pravični od-a\eni vsaj tokrat ne razpravljamo. Sleherni po naj živi na svoj način stanu primerno. Znano je. da v marsikaterem brhkem dekli-c u s kmetov ali iž območja tovarniških dimnikov tiči prirojen nas »op dame s parketov. Kljub temu pa bo najbolj prav zanjo in njeno bit, če ostane s svojo podobo tudi po svoji zunanjosti, knk< i dolikuje njenemu stanu. Čemu vzdihovati po lakastih čevljih, če kveder daje takt. ritem in pesem njenemu delu? Med ♦0.000 poklici, kolikor jih menda premore svet. je le malokomu dano. da bi bil v življenju zunanjosti spoštuje svoje delo. Biti vreden svojega stanu je nnjčastnejše za prizadevnost |m> svojem delu koristiti stanu in splošnosti. Po tem duhovnem vrednotenju delu se tudi Hierarhično stopnjevanje stanov, ki je zdiii-ž*no s poklicno odgovornostjo, izenačuje v pojmu zavesti dolžnosti do stanu in družbe. Sele i/ dolžnosti v odnosu delu do stanu in družbe nastajajo dobrine, ne pu po umišljenih pred--.tvenih pravicah. Delo pa ni samo ročno, nmpak tudi unisko. Zato je kuj težko točno opredeliti pojem delavca v odnosu do delu. V sodobnem življenju delitev dela pospešuje tehnika za organizacijo pridobitnosti in tehniku za proizvajanje; prva je umska, druga je strojna (mehanična). Vprn\ I razmahom tehnike vse bolj in bolj snovnost teži k temu, du skuša podrejati duhu. In vendar je le duh tisti, ki oplaja in plemeniti vsako delo. /nutteriali/.iruno delo zavaja življenje k pohlepu, gonu za naglim bogatenjem in glede na vse to k izrabljanju človeških moči in človeškega dostojanstva. In vendar človek ne živi sumo od kruha, ampak vse bolj od duhovne svoje vrednosti. Saj vprav po le-tej s«' človek oblikuje v božji lik, ki ga z delom na duhovnih pridobitvah snovnosti |K)veličuj'c in dviga. Delaj, pa bo tvoje delo vredno tebe! Kolikor spoštovanju daješ svojemu delu, toliko časti si vreden tudi sam! Deloinržnež je brez časti, in gon po lahkotnem zaslužku je temu podoben. Nikar no tožimo o hudi!) časih i/, občutljivosti in liuulodušnosti! Znoj in trud kujeta Alato srce in pogumno dušo. iz trpljenja pa se blešče biseri po duhovnosti naše osebnosti zaredi ljube/ni do dela in bližnjega. 2e za življenju s\. Jožefa, redniku našega Odrešoiiiku. so bile razmere, če upoštevamo Zanosne domoljubne manifestacije »a našo hrabro vojsko v Ljubljani Spričo z bliskovito naglico se razvijajočih dogodkov, ki po svoji dinamiki in razsežnosti prekašajo zgodovino sve-ia na prelomih razdobij, je zazvenela. kakor kremen ob jeklo, duša jugoslovanskega domoljubja. V središču naše lepe zemlje slovenske, v tretji prestolnici našega vzvišenega vladarskega doma, na žarkem spojišču jugoslovanske predstra.že najsevernejšega zaledja Jadrana s svetom blizu in daleč, — je spregovorila iz Ljubljane cela Jugoslavija svojo oboroženo nv.roliubno voljo za nezavisnost in svobodo domovine. V nedeljo zvečer so se zbrali v opernem gledališču zastopniki vseh tistih ustanov države in naroda, ki v javnem in obrambnem našem življenju nosijo odgovornost in moč Jugoslavije. S »Triglavsko koračnico" je vojaška godba pomenljivo podčrtala plamteč govor zastopnika vojnega ministra, g. div. generala Ljubomirja Štefanovića. Čeprav smo sorazmerno majhni po številu, pa vendar ni niti en narod v Evropi večji od nas po ljubezni do rodne grude in do njene svobode. To je največja moč naše vojske! Najsi se /godi karkoli, mi vojaki pojdenio vedrega čela in dvignjene glave dogodkom nasproti za blagor kralja in domovine! Vihar navdušenja je zgrmel po prenapolnjeni dvorani, zlasti ko je visoki govornik z zanosom ugotovil z besedami našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna: „Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi." Na perotih vznetljivega navdušenja je dvorana nosila program skozi svetovno radijsko ozračje, Ko je ban g. dr. Marko Natlačen poudaril z gromko besedo, da je naše osvobojenje sad neizmernih žrtev in junaštev naših narodov v preteklosti. Ob neprecenljivi vrednosti naše svobode je naša sreče, da budno bdi nad usodo naše domovine vešč in moder krmar naše države — kraljevi namestnik knez Pavle. Klic g. bana: Naša junaška vojska naj živil je zajel vse izbrano občinstvo v Operi v gromovit odmev. Vrstile so se slovenske pesmice, ki jih poje naša hrabra vojska, nakar je nastopil zastopnik jugoslovanskih pro-voljeev, ki so ob tej priložnosti proslavili svojo 25 letnico ustanovitve „1. srbske dobrovoljačke divizije" v Odesi, in svoj domoljubni govor zaključil ob vsesplošnem odobravanju: ,. Tujega ne maramo, svojega ne damo." Sledile so učinkovite žive podobe naših vojakov na odru in donela je opojna pesem našega visokega rodoljub j a še pod naobiačenim nebom, ko se je občinstvo kar prežeto od najčistejše vzhi-čenosti počasi razhajalo na svoje domove, medtem ko so krepki koraki naših vojakov odmevali po trdem tlaku ob ritmu slovenske domoljubne pesmi! Naša hrabra vojska in njen vzvišeni vrhovni poveljnik naj živita! Naj živi samobitna Slovenija v svobodni Jugoslaviji! preizkušnjah vekovnih zmagovitih V žarečem ognju domoljubja in bojev so jugoslovanske pesti tako prekaljene na odpornost državnih meja in narodne svobode, da bodo te pesti s strahovitim protiudarcem vsikdar trdo odgovorile na sleherno sovražno dejanje! >se okoliščine, prav tako malo rožnate, kakor jih gledamo danes, navadno skozi zmatcriali- zirana. najrajši pa preveč črna oiaia. Vsa Judeja je bila takrat pod oblastjo tujca, ki je imel svojega namestnika v okrutnem tiranu, kiulju Herodu. Z delom svoj rok je preprost tesar. sv. Jožef, skrbel za svojo družino. In kljub hudim časom brez godrnjanja dajal Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Sel je v Betlehem, in dasi je bil iz kraljevskega rodu. je kot lesar našel preno-! eišče za Marijo in pričakovanega Sina božje-| ga šele v bornem hlevu. Navezan na delo svo I jih rok je delil s pastirji vso revščino in po-j m.-mjk.inje 2iveč svoji družini in včlovečeni j Modrosti božji, je potolažen s časnimi in du-I hovnimi dobrinami modrijanov iz tl.iljnih kra-| jev pogumno nastopil trnjevo pol celo v pre-; gnanstvo v Egipet. Sv. Jožef kot zaščitnik vseh delovnih stanov , nam je potemtakem vzor tudi zn sedanje Irde čas,. Nazorno nam daje pobudo za pra-| vilno odmero moči in sredstev z.u dosego skladnosti med vsemi delovnimi stanovi tudi v odnosu do naroda in državo. Nikakor se nočemo tidajuii utvaram, da med interesi posameznih stanov ne bi bilo trenju, lo je končno plima in oseka življenj«, ki po Ije neprenehoma v gibanju zdaj v rahlem ko-dranju pohlevnih valčkov zdaj v silnem naletu valovanja viharjev, ki preminejo. Izkušen in pogumen krmar je vsekdar z vso duSo ob krmi svoj* ;ra broda! Največ ostrin povzroča pohlep in življenje, ki presega razmere izbranega poklica. Neurejeni gotii uničujejo družine, obremenjujejo gospodarstvo in širijo nezadovoljstvo. Noben družabni red. pa najsi že bo kakršenkoli, ne bo prinesel zadovoljnosti in blagoslova, dokler se v ujem ne ustali ponos in čast s pomočjo duha požrtvovanja. Zato pa tudi nobena miselnost, nobena ideja, ki se upira božjim zakonom V človeku, ne more osrečiti, človeštva. Vsako delo. bi se moralo vrednotiti po duhovnih nagibih Krščanske ljubezni do bližnjega, do družine, do narodne in državne skupnosti. Delo je in mora biti vzvišeno nad vsako snovnostjo. Vrednosti dela ne plača noben denar! Denar se je izneveril vlogi pripomočka za menjavanje dobrin in postal izrodek ne-ugnane gospodarnosti s snovnostmi, ki so v liberalizmu vzkalile kapitalizem'. Denar kot plačilno sredstvo hoče biti samo sebi namen in vladar sveta! Zagotoviti je treba vsem stanovom obstanek In medsebojno konkurenčno sposobnost brez Koristoljttbja in gonje za dobičkom. Stanovska zavest naj vrednoti slehernega človeka po duhovnosti njegovega dela! Izmehanizirane in ziiiuteriulizirane delovne množice so le predmet številčenja iu uctuijcvanju ne pa vzorno-žek dobrin in tako so v večnem vrenju nezadovoljstvu, prokucuštva in bojev brez upa zinage dobrega nad slabim Prav in potrebno je. dn *e delovni stanovi združujejo v stanovske organizacije v obrambo proti izrodkom predvsem v svojih vrstah. Zlasti naj bi skušale spraviti v skladnost rned-statvovsle interese, da se ublažijo trenja in opilijo ostrine, ker le tako je možno doseči izravnavo dobrin delu in dvigniti blagostanje vseh stanov. Razrednosi. ki jo pospešujejo kului posegi zmaterializiranih idej, stremečih po premoči stanu nad stanovi, poraja vse večjo zapletenost medsebojnih odnosov. Iz umišljenih pravi« do samoobrane se izkoti nasilje, ki s protina-siljem vodi s sovraštvom v Brezobziren boj do uničenja in onesposobljenja obeh dozdevnih nasprotnikov. Vprav razredni boj zaostruje socialno vprašanje zlasti s tem, ker zametuje duhovnost Ves problem sreče na svetu je vendar v duhovnem vrednotenju, ki edino more napraviti iz organiziranega stanovskega pripadnik« zadovoljnega sočloveka po svoji Človečnosti, ki živi iz duše. Za zmago človekoljubja so krščanska načel« v zmislu papeževih okrožnic vodilo in gibalo dela in življenja. Kjer in kadar »o trdote in življenjske trpkosti, lete niso sebi namen, če vred notimo storitve z duhovnostjo. Le z duhovnost jo je možno zdrobiti rogove m&monu. maliku neugnunegu kapitalizma, in izpodbiii s tem tudi tistg malo dozdevne upravičenosti za razredni boj. S tem bojem so osti komunizma naperjene le k temu, da se zamenjajo vloge v odnosih tiranstva do suženjstva, ne pa da se oboje odpravi v prid človeštva in svobodne osebnosti. V gledanju na duhovni svet zori ureditev stanovske družbe po zadružni miselnosti. Le lako bo sleherni stan gojil v svojih članih poklicno zavest, notranje zadovoljstvo in družinsko in družabno skupnost. V Takih razmerah bo tudi sleherno delo rodilo blagoslov in svoje poveličanjc v korist in blagostanje splošnooti in posameznikov. S pogledom navzgor in v ljubezni do bližnjega bomo našli rešitev v nas samih in v našem delu! Bog blagoslovi pošteno delo! II, obletnica kronanja papeža Pija XII Ves katoliški svet in narodi s krščansko o-miko in z njimi milijoni drugovercev z velikim zaupanjem zro na prestol Kristusovega namestnika v Vatikanu vprav v teh usodnih dogajanjih na prelomu novega razdobja svetovne zgodovine. "Morda se bo kdaj pozneje kaj več zvedelo o neprenehnem delovanju sv. očeta in njegove diplomacije za mir in pravico med sprtimi narodi. Vsekakor pa bo v bo^ji knjigi ostalo zapisano prizadevanje svetovne duhovne velesile, da se vsaj omilijo trdote brezobzf. .:eya uničevanja duhovnih in snovnih dobrin » požaru sovraštva današnjega časa: Če doslej še ni vidnega uspeha tega velikega prizadevanja, bo vendar zaznavne kali tega duhovnega semena, da se vsaj nasledki te strušne vojne omilijo s poglobitvijo kato'iške dejavnosti, molitve in zglednega krščanskega življenja po ljubezni do trpečega bližnjega. Sedanji sv. oče si je še pred nastopom svoje vzvišene službe za vodstvo božjega kraljestva nu zemlji pridobil po svojem visokem dostojanstvu in uspešnem delu v vatikanski diplomaciji bogate skušnje in obširen razgled v svetovni mednarodni politiki. Zato je,toliko bol j up. uvičeno zaupanje v božjo pomoč, ko iako vzvišena osebnost z vso svojo molitveno, umsko in duhovno premočjo zastavlja vse svoje sile proti duhovom teme. zasužnjevanja in barbarstva. Po vseh škofijah svetu, pa tudi v Ljubljani se je še t, posebno manifestacijo, ob obilni udeležbi in ob navzočnosti našega nadpasHrja, Škofa g. dr. Gregorijn Rozmana, dostojno proslavila II. obletnica papeževega kronanja. Pojdimo torej med svet z zaupanjem v Kri-slusa in njegovih namestnikov papeža in naših dušnih voditeljev, dn z apostolatorn molitve, ■glada, peresa in besede nosimo ljubezen in resnico med zbegano človeštvo. S tem bomo podprli trud in prizadevanje papeža zn mir. ki naj ga Bog že skoraj podeii vsem narodom sveta v slavo Kristusovega imena in zmago božjih nuukov naše sv. eerkve. V soboto ob 8. zv. priredi TELOVADNO AKADEMIJO Fant. odsek in Ml. krožek 9RAN 2 Erkaristieni kongres v Zagrebu Pretekli teden je bil v Zagrebu sestanek vseh društev, ki sodelujejo v pripravih za evhari-stičci kongres ob priliki jubileja 1300 letnice /veze Hrvatov s sv. stolico. Na sestanku so bili tudi visoki cerkveni dostojanstveniki iz območja krvutskih krajev in zagrebški župan. Zagrebška mestna občina je za kongres, ki bo v dneh od 30. marca do o. aprila t. 1., pripravila poldrag milijon podpore. Pričakuje se do 200.000 udeležencev. Za reditelje bo treba zbrati okoii 6—7 tisoč mož in fantov. Za prenočišču in zadostno prehrano bo poskrbljeno. Na tem sestanku je med drugim govoril tudi sarajevski nadškof g. dr. Šarić, ki je dejal: ..Srbi in Slovenci naj bodo ponosni, da so Srbi in Slovenci, kakor so Hrvatje ponosni, da so Hrvatje. Mi smo se doslej še vedno zbruli v slogi, pa se bomo tudi v prihodnje. Iz. treh konope v spredene vrvi ni tako lahko pretrgati, kakor vsak konopec za sebe. fn mi smo danes taka vrv iz treh konopcev." f Franc Cimerman Dne 7. t. m. je y Kranju preminul zlasti v katoliških krogih kranjskega okraja obče znani in priljubljeni g. Frane Cimerman, knjigovodja in blagajnik Tiskovnega društva v Kranju. Rodil se je dne 10. dec. 188b v št. Lambertu na Dolenjskem kot sin ondotnega organista. Tudi sam se je prvotno posvetil očetovemu poklicu ia nekaj časa služboval na Rabu. Po dovršenem zadružnem tečaju je deloval v poslovalnici Gorenjske Kmetijske zadruge v Kranju, nato pa pri kranjski podružnici Gospodarske :veze, dokler ni dne 1. sept. 1931 vstopil v službo Tiskovnega društva v Kranju. Bil je blage nravi in plemenitega mirnega značaja. Udej-stvoval se je pri Prosvetnem društvu in poučeval mladinski zbor za cerkveno petje. Kakor je lepo krščansko živel s svojo ljubljeno soprogo in dvema otročičema kot prepričan katoličan, tako je tudi potrpežljivo prenašal svojo bolezen ter umrl vdan v božjo voljo, previden s sv. zakramenti. Iskrenemu so-žalju vseh številnih prijateljev in znancev se pridružuje tudi uredništvo. Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojnik, je dokazalo velika množica pogrebcev z odličnimi osebnostmi kranjske družbe. Pogrebne obrede je opravil msgr. č. kanonik Mat. škerbec, ob asistenci treh gospodov duhovnikov. Ob odprtem grobu na novem župneni Dokopališču sta spregovorila v slovo pokojniku in v trajen spomin navzočim g. Ciril Mohor, načelnik Tiskovnega društva in ravnatelj ter zdravnik g. dr. Jože Herfort v imenu Prosv. društva tople besede, ki so globoko občuteno odmele v srcih vseh navzočih. Najbolje se oddolžimo rajnkemu sodelavcu in tovarišu s svojo zahvalo in priznanjem njegovega neumornega in zglednega dela, če vsaj iz posmrtnega nagovora g. načelnika Tisk. društva navedemo najbitnejše odstavke. Dragi stanovski tovariš, prijatelj France' Utihnil si - ter utrujen legel k počitku. Obmolknilo je srce moža — moža poš ;aka. Kot bivši Tvoj predsednik moram prizi* ti. da bom le težko, težko dobil nadomestilo. Kako z veseljem sem vedno pregledal v tiskarni naše knjige, katere si tako vzorno vodil. Zgled si nam bil kot zvest in vztrajen delavec. Po!eg vsega tega pa si 7 veseljem prihitel na pomoč tudi nu cerkvenem koru in pri pevskih prireditvah v našom Prosvetnem društvu. Kadarkoli smo Te potrebovali in Te prosili, vedno si se /. veseljem odzval. \"e bom našteval tvojih vrlin — predobro jih poznamo. Ko si še pred dobrim tednom zapuščal tiskarno, se pač nisem nadejal, da nas boš tako hitro zapustil. — Odšel si tiho — mirno — in brez slovesa. — Nad vse žalostna se poslavlja tu ob Tvojem grobu Tvoja družina, ki si jo nad vse ljubil. — V globoki žalosti stoje ob tvojem grobu Tvoji prijatelji pevci, da Ti zapojo zadnji pozdrav, in Tvoji znanci in prijatelji. Vdani v božjo voljo, ti izrekamo vso ljubezen in hvaležnost. — Vsemogočni Bog naj Ti bo obilen plačnik! Spavaj sladko srce drago. in sanjaj mirno večni san. nad zvezde plavaj duša mila. kjer sije Tebi večni dan! Gospodarstvo^^ "!£ Sejmo več konoplje! \ današnjem času ko primanjkuje dobrega prediva in dobrih sirovin za perilo, bi se dalo tu in tam poskusiti tudi s setvijo konoplje. Konopljeno seme je tudi odlično domače zdravilno sredstvo za živino in ne bi smeio manjkati v nobeni hiši. Konopljo sejmo \ dobro zagnojeno, rahlo zemljo, v krompirišče ali deteljišče, v ne preveč suhih pa tudi ne v močvirnatih legali. Doba rasti znaša pri konoplji samo dobre tri mesece. Zato rabi ta predivna rastlina več gnoja. V kolobarju sme priti na isto mesto le vsako šesto leto. Pravilno r»"nanje z umetnimi gnojili. Umetna gnojila so dandanes posebno dragocena in marsikdo si je napravil nekaj zaloge teh gnojil. Da 6stanejo gnojila dobro uporabna do časa raztrosenja, jih zavarujemo od moče in suše in jih v vrečah postavimo pokonci na suhe deske. Več previdnosti je treba pri apnenem dušiku, ki ga v vrečah zdaj pa zdaj premestimo. Ce se nam gnoj strdi, ga moramo pač zdrobiti z lopato ali batincem. Več lucerne, več tečne zelene krme! Lucerna v čisti setvi, ali pri nas na Gorenjskem v vlaž.nejšem podnebju v mešanici s travami, s pasjo travo in francosko pahovko, je najizdatnejša in najboljša zelena krma. 2ol ta odlična rastlina n^ uspeva povsod dobro. Pogoj, da lucernu uspeva, je vendar v tem. da je zemlja kolikor toliko suha in propustna in — namenjena za setev — zadosti rahla, brez plevela in nasičena z apnom. Skoraj povsod pri nas primanjkuje apno, ki je potrebno, da lucerna uspeva. Morali bi marsikje pred setvijo lucerne zemljo dve leti zaporedoma jeseni ali prav zgodaj spomladi izdatno apniti. 20 met. stotov apnenega prahu na 1 ha in več! Setev lucerne v segreto zemljo naj se opravi bolj pozno (meseca maja!) in pri tem s semenom nikar ne varčujmo. Na en mernik je uporabiti 3 do 3 in pol kg čistega lucerninove-ga semena. Vsako drugo leto se potem lucernišče spomladi izdatno pognoji s kakim fosfornim in kalijevim (ne dušikovim) umetnim gnojilom! W. Za dvig kmetijske proizvodnje G. minister dr. Kulovec in ban g. dr. Marko Natlačen sta napisala vzpodbudne uvodno besede zu marčno številko „Orač-a", ki je posvečena prehrani in dvigu kmetijske proizvodnje. Naklada te številke bo 60.000 izvodov.. Marče-va številka bo izšla 28 .februarja; vsak jo bo lahko dobil pri poverjeniku Krajevne kmečke zveze ali občine. Posebnost marčeve številke „Orač-a" je, da prinese mnogo kratkih jedrnatih nasvetov v prav zanimivi obliki s slikami in zbranim tiskom, kar da številki veliko privlačnost. Poleg teh kratkih nasvetov najde bravec še lepo število strokovnih člankov, ki imajo vsi isti namen, povedati namreč, kako lahko povečamo proizvodnjo. Priznati moramo, da je „Orač'' v sedanjih časih storil svojo dolžnost do naroda in domovine ter mu čestitamo! Zatirajmo plevel na naših travnikih! Lepo pisani travniki sicer razveseljujejo oko naših gostov iz mest in \ posebno veselje mnogim čebelarjem, toda pretežno so le ,- veliko škodo naših živinorejcev. Travniki naj ne bodo plevelišča, marveč naj bodo v resnici travišča, ki nam bodo dajali dosti tečne krme. Lepo barvane travniške cvetice imajo neznatno krmilno vrednost in so vrhu tega čestokrat strupene. Med te spadajo zlatice, travniški regrat, jesenski podlesek. lošec itd. To cvetlično navlako počasi zatremo predvsem na ta način, da spomladi par tednov po travnikih pasemo (živina s hojo napravi tudi rušo in zgostitev trav!). Travnike zgodaj kosimo. Škodljive rastline ne smejo dozoreti in ne raztrositi plevelnega semena. Tudi trošenje apnenega dušika zgodaj spomladi, do 600 kg na t ha, na suho rušo in v suhem vremenu, zatira plevel. Po trošenju apn. dušika je takoj travnik močno pobranati. Ko izbiramo jajca za valenje. Pri zbiranju jajc za valenje ne glejmo samo na to, da so jajca od dobrih jajčaric, ki so priznanega pokolenja, marveč se ozirajmo tudi na starost jajčaric. Zgodnje lanske jarkice dajo navadno dobra jajca za podložitev. Najboljšo valilna jajca dajo kokoši v starosti od 2 do 4 let. Sevedu ne smejo imeti premladega petelinu. Tudi petelin naj bo star eno do dveh let. Iz jajc prav mladih jarkic prilezejo čestokrat slabi, življenja nezmožni piščanci. Tujski promet pri Sv. Križu nad Jesenicami. V deželo prihaja pomlad. Časi so sicer zelo ^negotovi" in za vsak dan vprav zdaj velja, da ne vemo kaj nam prinese novo jutro. Vendar imamo tudi dovolj razlogu, da gledamo dogodkor- mirno v oči in opravljamo svoje n<--deljek zvečer ob 8. DR vabi občinstvo k obilni udeležbi. Film ..Don Bosko" je bil predvajan v zvezi s predavanjem na piosvc.nem večeru KPD » sredo dne 12. marca. Delavski prosvetni večer pripravlja ZZD Jesenice. Na zadnji seji ZZD je bila i/ražena želja, naj bi organizacija skrbejn ludi za presveto svojega članstva in je bil izvoljen v tu namen poseben odbor. Zanpniški zbor ZZD se je vršil v nedeljo dne 9. marca. Zuupniki so se pomenili zlasti v zadevah predvidene nove kolektivne pogodbe pri KID. Povedali so svoje mnenje, v katerih točkah naj bi se spremenila dosedanja kolek ti I na pogodba. Zbori zaupnikov so vsak menei. Dve težki nesreči v tovarni KID sta se pripetili minuli teden. Električar Potočnik je padel ob priliki popravljanja vrhnjega žerjava v martinurni tako nesrečno, da si je zlomil roko in nogo. Padel je z obrazom na vroči Ingot in dobil hude opekline. Delavca Močnika iz Kri žev pri Tržiču je pa zgrabila transmisija in j« tudi utrpel hujše poškodbe. Telovadne in prosvetne tekme FO iz celega okrožja bodo zadnje dni ninrca (29. in 30). Zaključijo se s telovadno akademijo. Duhovne vaje za meščansko šolo bodo v dneh 29., 30. in 31. marca. Smuška sezona na Črnem vrhu še ni zaključena. V začetku tega tedna je bilo še nad en meter snega! Praznik naše mladine (Ob akademiji 13. marcu v Kranju) V soboto, dne 15. t. m. ob 8 zvečer bo v Ljudskem domu v Kranju vsakoletna akademija naše mladine, organizirane v Fantovskem odseku in Dekliškem krožku in v njenih podmladkih. Res so te akademije že nekaj tradicionalnega, a ob letošnji bomo ugotovili zopet lep napredek od prejšnjih nastopov. Videli bomo, da je bilo mnogo uspešnega in smoternega dela in da gre tudi telesna vzgoju v naših organizacijah s časom naprej. Letošnja akademija se bo v marsičem raz-likovula od prejšnjih. Enolične in številne proste vtije vseh odsekov bodo skoraj odpad'e. s. Kranj, znesek 100 din. Kondor razstavlja karikature. ?.e nekaj dni sc mudi v našem mestu svetovnoznani karikaturist, nuš rojak iz Prekmurja. V teku 15 letnega potovanja po svetu si je ustanovil lepo zbirko najrazličnejših karikaturiranih osebnosti. (Salerija karikatur je prav svojevrstna na svetu, saj se ne more nihče pohvaliti s karikaturami kraljev, maharadž, knezov, prinčev, u-metnikov, športnikov itd., od katerih je dobršen del opremil originalno karikaturo z lastnoročnim podpisom. Ne samo zaradi osebnosti, temveč tudi zaradi izvirne izdelave je.vredno, da si ogledamo to res svojevrstno razstavo. Po svojih posrečeno zadefih tipih prinaša vedrino, po drugi plati pa nam daje tudi dovolj poučnega. Umetnik Kondor je v prizadevunju za karikiranjem prebrodil v 15 letih več kot 2~ driav in se mudil v najrajzbčhejših mestih od Ljubljane do Sofije, Monte Carla, Pariza, Osla, Londona in Rio de Janeira. Pri tem je obiskal še kopico drugih mest in povsod z uspehom razstavljal. Vsem toplo priporočamo ogled razstave, ki bo Je v nedeljo, dne 16. t. m. ob 13 zaključena. Razstava karikatur je v Nar. domu in je odprta vsak dan od pol 10. do 19. ure. Vstopnina znaša 5 din, za dijake 2 din. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Kranju sporoča, da se bo vršil v nede- ljo, dne 16. t. in. ob 9 dopoldne sadjarski tečaj v hotelu .Jelen". Preduvala bosta priznani strokovnjak g. Kufol iz Ljubljune in okrajni referent g. Šumenjak iz Krunja, poglavitno o škropljenju, obrezovanju in gnojenju sadnega drevja. Popoldne se bo v vrtu g. dr. Zontarja praktično pokazalo, kako se morajo pravilno saditi drevesa in kako se love voluharji na žirovske pasti. Upamo, da se bodo tega prepotrebnega tečaja udeležili vsi sadjarji. Nekateri so se bili priglasili za krompir t. zv. „Binje". Ta krompir rabi samo 90 dni do zoritve — je precej podoben kifelčarju, le debelejši je. Sadi se cel. Dobi ga vsak član 5 kg na posodo, tako da ga bo v jeseni ali drugo pomlad vrnil ali dal komu drugemu. Kdor gu želi plačati, ga lahko dobi po 3 din za kg. Sadike se bodo dobile pri g. Ažmanu, za paradižnike pa pri g. tajniku. Pojasnila daje g. Likozar v trgovini. Tam se bodo dobile tudi knjige o zelenjavi n. pr. krompirju, fižolu itd. Zadruga „Obrtni dom" v Kranju ima v ne-dc-ijo, dne 16. t. m., ustanovno skupščino, ob 9 dopoldne v Ljudskem domu. Radio" aparati model 1941-42. zn Philips so dospeli Brezobvezno Vum jih predvajamo/- B. ŠINKOVEC Kranj, hreier.2 1 Odbor Udruženja vojnih invalidov popravlja naše poročilo v toliko, da je bil izvo.jen za predsednika g. Blaž Rangus, za podpredsednika g. Grošelj, za tajnika g. Rant in za blagajnika g. Martin jak. Med tem časom je odbor dobil lokal za svojo novo pisarno, ki se naboju N u Skali v hiši g. Cenčiča. Tam bodo člani lahko dobili vse informacije. V Savo je skočila. Te dni se je pripetil kaj nenavaden dogodek v Kranju. Neka ženska je v samomorilnem namenu skočila v Savo, pa je mrzla voda nanjo tako poživljajoče vplivalo, da so reševalci na bregu ostali z reševalnim avtom brez opravka. Ženska, ko je doseglo breg, se je kar v teku vrnila domov. PRIMSKOVO Upraviteljstvo državne ljudske dole na Prim-skovem se v imenu šolske mladine najlepše zahvaljuje številnim dobrotnikom, ki so darovali blago za božićnico in omogočili, da je mladina dobivala v treh zimskih mesecih toplo mleko in kruh. Prav posebna zahvala naj bo izrečena uvidevnemu županu kranjske občine g. K. Cesnju, ki je izposloval podporo pri občini in Rotarv klubu. Hvala ravnatelju Kmetijske zadruge za gimtno pomoč! Vsem prav hvaležen: Bog plačaj) Primskovska šolska mladina se z vso vnemo pripravlja na svojo prireditev, ki bo 30. t. m. v Ljudskem domu v Kranju. Spored bo pester, saj bo poleg dramatskih prizorov, petja in rajanja tudi Kunčičeva spevoigra: „Ali je kaj trden most?" Več točk programa je izvirnih in bodo prvič na odru. Katere in kaj, pa zaenkrat še ne izdamo. Na to prireditev že danes opozarjamo. Cisti dobiček igre je namenjen za zimsko pomoč primskovskih otrok. ■ Mladinska maša. Dobro poznani primskovski g. Rafko Fabiani je izdal mladinsko mašo, katero je sam zložil na besedilo ge. M. Bidov-čeve. Mašo je poklonil primskovski mladini, ki mu je tako pri srcu. Mladina pa se mu bo zahvalila najlepše, kadar jo bo z. veseljem prepevala v lepi primskovski cerkvi Bogu v čast. Kdor se zanima zanjo jo lahko dobi pri g. komponistu. TR2IC Za zimsko pomoč se je d a bralo 13.736 din gotovine, ki se je porazdelila med najbolj potrebne Tržičane, šolskim kuhinjam in otroškemu zavetišču na Skali. Darovalcem se odbor za zimsko pomoč toplo zahvaljuje: Bog plačaj I Občni zbor ZZD se je vršil v nedeljo, dne j 9. t. m. dopoldne v Rokodelskem domu. Obe-I nega zbora sta se udeležila dva učenca iz j Socialne šole Delavske zbornice v Ljubljani, I od katerih je Roblek Jože, čevljarski pomočnik. Tržičan. S svojim nastopom sta pokazala, du ima današnja uprava Delavske zbornice pravilno pojmovanje o vzgoji bodočih zastopnikov delavskih interesov. V odbor so bili na novo izvoljeni še trije čevljarski pomočniki. Tudi čevljarski mojstri so pričeli razmišljati, knko bi se z združenimi močmi obvarovali gospodarskega propada. Preteklo nedeljo popoldne so imeli članski sestanek pri Skupnem združenju obrtnikov v kavarni Stepišnik. Na sestanku se je razmotrivalo, kaka omiliti medsebojno konkurenco in organizirlati skupno prodajo čevljarskih izdelkov. Končni sklep je bil, nuj čevljarski odsek pri Skupnem združenju dela še nadalje v korist te stroke v Tržiča in okolici. Po možnosti se bodo taki sestanki vršili vsako prvo nedeljo v mesecu. Predavanje. Preteklo nedeljo zvečer ob pol sedmih je bilo ob nabito polni dvorani v „Našem domu" predavanje. Predavatelj g. Avsc-nek iz Ljubljane je s skioptičnimi slikami ruzložil svoja doživetja in današnje razmere v Sovjetski Rusiji. ŠKOFJA LOKA Akademija FO in DK. Praznik sv. Jožefa ježe od nekdaj praznik naših društev, posebno pa še praznik nuše mludine. Na ta praznik je naša mladina že z vsega početka pokazala širši javnosti sadove svojega dela v zimskih mesecih. Tudi letos vas vabijo naši fantje in nuša dekleta na svojo akademijo. Ze zjutraj ob pol 9 bo mladina pristopila k mizi Gospodovi, ker hoče ostati v teh razburkanih dneh zvesta Bogu. Da pa je zvesta tudi svojemu narodu, bo spričala s svojo akademijo ob 9 zvečer. Spored obsega kar 18 pestrih točk. Nastopili bodo mladci, mludenke, člani in članice, pevski zbor in zborne deklamacije, naši najmlajši in člani z najtežjo orodno telovadbo. — Končno pa bo mladina prisegla, da hoče ostati še nadalje zvesta Bogu in narodu svojemu. Vse, ki jim je skrb za mladino pri srcu, vabimo na dan sv. Jožefa ob 8 zvečer v Društveni dom. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v trgovini g. Ladota Finžgarjo. Bog živi! Škofjeloška predilnica je prejšnji teden zopet začela obratovati s polnim delovnim časom. Preti nekaj tedni se ob sobotah ni delalo. Tovarna „Šešir" je zaposlila večje število novih delavcev. O ljudski prehrani je govoril v petek v Društvenem domu g. minister na razp. Franc Snoj, predsednik Prevodaj. Bistvo njegovega govora je izvenel v to, da se zaradi krušnih in drugih živilskih nakaznic ni treba razburjati, ker njih namen ta, da se prepreči kopičenje živil pri nekaterih, medtem' ko drugi trpe pomanjkanje. Ukrenilo se je, da najpotrebnejših živil ne bo zmanjkalo in da jih bo vsakdo dobil primerno množino. Občni zbor JRZ za Zminec je bil v nedeljo. Izvoljen je bil povečini stari odbor. KOVOR Na praznik sv. Jožefa, zavetnika del. stanov, bo skupno sv. obhajilo za vse člane Prosvet. društva in Fant. odseka. Udeležba v krojih in s praporom. Ze vnaprej vabimo za dne 25. marca ob 3 popoldne na prireditev za materinski dan. Cela vrsta naših malih vprizori igro „V Indijo Koromandijo". n- Prijatelji pridite, da damo novega veselja naši mladini. Mladinska JFZ je v ponedeljek imela svoj občni zber, ki je dal novega ognja za vztrajno delo za blagor domovine. Tudi JRZ je v nedeljo opravila svoj občni zbor. Govoril je senator g. Janez Brodar, ki je (>odal pregled političnega položaja in gospodarskega življenja našega naroda. Udeleženci so z zanimanjem in hvaležno sledili njegovim izvajanjem'. Oba odbora, MJRZ in JRZ, bosta vestno za dostila nalogam', ki sta jih prevzela. RADOVLJICA Fantovski odsek in Dekliški krožek bosta na praznik sv.' Jožefa skupno nastopila s posebno prireditvijo s pestrim sporedom. Sodelovala bo tržiška godba. Prijatelji naše mladine in mladinske organizacije vljudno vabljeni! ŠENČUR Fantovski odsek Šenčur priredi s sodelovanjem Dekliških krožkov telovadno akademiju dne 19. marca ob 3 popoldne v dvorani Prosvetnega doma v Šenčurju. — Vstopnico se dobijo v predprodaji pri g. Janezu Lavtarju. Prosvetno društvo v Šenčurju odsek pevskega zbora Visoko priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3 popoldne, v dvorani Prosvetnega PREPOZNO bo, će ne storite še danes, ker boste jutri že pozabili. Zato še danes naročite Vov« kove Zaplankarje na naslov : Tiskovno društvo v Kranju! doma v Šenčurju, narodno igro s petjem v sedmih slikah „Krivoprisežnik". Borbu med krivo prisego in poštenostjo. Vljudno vabljeni! Cene običajne. NAKLO Na praznik sv. Jožefa bo akademiju Fant. odseka in Dekl. krožka, ob 3 popoldne v Stari šoli. TRBOJE Dekliški krožek iz Sore vprizori v nedeljo, dne 16. t. m., v tukajšnjem Prosvetnem domu žaloigro „Vestalka". Igra se godi za časa ce-surja Nerona. Ker je igra zelo lepo, ste vsi vljudno vabljeni! PREDDVOR Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita na praznik sv. Jožefa telovadno akademijo s pestrim sporedom. Vabimo prijatelje naše mladine na to akademijo. Mladini je potrebna katoliška vzgoja v naših funtovskih odsekih in dekliških krožkih. Občinski odbor je imel v četrtek proračunsko sejo. Preračun je sestavljen samo za 9 mesecev tek. leta. Zaradi izrednih razmer se je moral povečati. O podrobni razdelitvi stroškov in dohodkov bomo poročali v prihodnji številki. Turistični odbor občine Preddvor bo razpisni natečaj za fotografske posnetke Preddvora in njegove okolice. Ze sedaj opozarjamo vse fotografe na ta razpis. Nagrade bodo menda tri v lepih zneskih. Podrobnosti bodo razvidne iz natečaja. IZ SELŠKE DOLINE Za ureditev cest. Zima se odmika in pušča £a seboj svoje sledove, zlasti na cesti so jame. ki jim cestarji niso kos. Treba bo veliko skrbi cestnega odbora, da se cesta uredi in zadosti potrebam prometa, ki iz leta v leto narašča. Da sc izognemo ponovnim nesrečam na SHudenem, naj se ne odlaša cestno vprašanje med Markovo in Matevžičevo hišo. Prosveta v Selcih. Mlada Breda in Darinka sta v nedeljo 9. marca v Krekovem domu ob nabito polni dvorani želi veliko zadovoljstvo in pohvalo. Kakor smo že poročali je sedaj na vrsti za praznik sv. Jožefa akademija fantov, odseka in dekl. krožka. Ker bo akademija posvečena v spomin dr. Antonu Korošcu, ste vsi, zlasti pa prijatelji naše misli, iskreno vabljeni! KRIŽE Igro „Divji lovec" ponovi Prosvetno društvo v Križah dne 19. t. m. ob 3 popoldne v proslavo 70 letnice rojstva slov. pisatelja Fr. & Finž-garja. Vstopnice so v predprodaji pri g. Lup-ša v Prosvetnem domu. STRAŽIšCE Občni zbor MRJZ za občino Stražišče bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 9 dopoldne, v dvorani Smartinskcga doma z običajnim dnevnim redom. Na tem občnem zboru se bo razpravljalo o našem dosedanjem in bodočem delu. Noben zaveden pristaš naše mlade organizacije naj ne ostane doma. MAVČIČE Prosvetno društvo vprizori na praznik sv. Jožefa in v nedeljo dne 23. marca ob 15, v Društvenem domu, zgodovinsko igro izza kmetskih puntov v 7 slikah ..Za pravdo in srce". Vabljeni! O. F. O. Novi znaki Zveze fantovskih odsekov. Naša mladina hodi po potu svojih vzornikov. V spomin blagopokojnega dr. Korošca bodo odslej nosili člani in prijatelji ZFO posebne znake, z likom pok. voditelja. Mladčev^ki znak bo z likom pok. nadškofa Jegliča. Neraščajski pa z likom škofa Slomška. Znake prodaja Društvena nabavna zadruga, Ljubljana, Milkoši-čeva cesta 7,1. po 5 din, mladčevske znake po 4 din. Pri naročilih po pošti pošljite denar za znake v naprej. Stroški za poštnino se zaračunajo posebej. KINO TALI) A V petek 14. In v soboto 15. III. ob pol 9. zvečer V nedeljo 16. III. ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer V pondeljek 17. in v torek 18. III. ob pol 9. zvečer Na sv. Jožefa 19. UI. ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer fer v četrtek, 20. HI 1911. ob pol 9. uri zvečer največji {flaabeni ljubavni velefilm BALALAJKA 44 44 katerega si je v Ljubljani pred dvema mescema ogledalo nad 30 tisoč ljudi Pride: Gigantičen indijski velefilm DEŽEVJE PRIHAJA STRAN 4 ~~ »GORENJEC« OBJAVE RAZGLAS Ugotovilo se je, da sta sneg in veter polomila in izruvala mnogo drevju. Veliko poškodb je posebno v borovin gozdovih in tudi v drugih. Ponekod je med zdravim drevjem mnogo bolnega, poškodovanega in že suhega drevja. N* podlagi predpisov §§ 29 in lo6 zakona o gozdih opozarjam vse gozdne posestnike, da ob nastopu pomladi spravijo iz gozda vse polomljeno, izruvano in drugače oškodovutio drevje. Le na ta način se more preprečiti, du se v gozdnih sestojih ne naselijo glive in škodljivi mrčesi. posebno lubadarji in drugi, ki lahko postanejo nevarni Zj sosedne zdrave gozdove. Pravočasno očiščenje gozdov je dolžnost vseh posestnikov. Zaradi nemarnosti in zanikrnosti posameznih posetnikov, ki tega dela ne opri^ \ijo. imajo škodo sosedni posestniki, ki sicer svoje gozdove držijo v redu. Posestniki, ki jim je veter ali sneg polomil večje količine drevja, morajo o tem obvestiti I s resko načelstvo. posebno morajo to storiti \ : slučaju, ako s popravilom podrtij nastanejo i gol jave. Proti posestnikom, ki temu pozivu ne bi ugodili do 19. aprila t. 1. ali ne v zadostni meri. bom uvedel kazensko postopanje po predpisih | } lf>6. zakona o gozdih. Sreski načelnik: dr. Vidic, I. r. j RAZGLAS Predstojništvo mestne policije v Kranju poziva lastnike biciklov, ki še niso prijavili svojih koles za leto 1941, da jih takoj prijavijo v lastnem interesu in v izogib kazni najkasne je do 20. marca 1941. Zakoniti rok za prijavo je jI. januar. Predstojnik mestne policije: Šlander Joško. i p ar i Smuike tekme Fantovskega odseka v Tržiču. V nedeljo, dne 2. marca, je priredil odsek pod Storiičem tekme v smuku za svoje smučarje. Proga je potekala z vrha desnega plazu skozi gozdiček, na planino in dalje čez vse senožeti. Visinska razlika je 300 metrov. Tekmovalo je u članov in čez 30 mladcev. Tehnično vodstvo je prežel odsekovni smuški referent g. F. Hladnik, ki je progo in vse drugo odlično pripravil, tako da je točno ob napovedani uri starter g. J. Radon spustil prvega tekmovalca, kateremu je sledilo vseh nadaljnjih 40. Rezultati so bili tile: Člani: t. Mežek Mirko 4,52: 2. Salberger Na-dislav 6,11: 3. Sirilih Nande 6,52. Mladci: 1. Krmelj Jože 4.41 (najboljši čas dneva): 2. Krmelj Janko 4.4*1: "v Murnik Jože V—. Najboljši nakup in popravilo B.RANGUS kranj Nuraščaj: 1 Stote Stanko 5.44; 2. Zaletel Anton 6,27; 3. Grašič Anton 8.23. Doseženi čusi so se razglasili kar na planini pod Storžičem, dat Lla zmagovalcem: članom plakete, prvi dobil prehodni pokaj odseka, mladina praktična darila itd., so se razde. iU \ ponedeljek zvečer v Našem domu. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača d. 0"50. Najmanjši znesek je 8 din Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali St. 5. (v hiši g. Sipica) Mesarski lokal se odda pod ugodnimi pogoji. Cena po dogovoru. Čirčiče 80. Dvosobno stanovanje se odda s 1. aprilom. Po izve se. Strnžtšče 350 (Kalvariju). V Čircičah dajem \ najem njivo. Naslov v upravi ..Gorenjca" pod naslovom „Parcela". Otroški športni voziček ugodno prodam. Poizve se Planina 26. Proda se krmilna pes«. Naslov v upravi. Vrtnarji! Oddam večji \ rt brezplačno in za več let v uajem. Mala Rupa 42. Parcela in kopalna ktul se prodala. Naslov v upravi ..Gorenjca". Vajenca za sodarsko obrt g vso oskrbo sprejme takoj sodarslvo Honran. Str&žišče pri Kranju. Krojaškega vajenca sprejme Možinu. Kranj. Škrljevec 3. Prodam spalnico iz. mehkega lesu / vzmetmi žimnicami. Kupim pa dobro ohranjen štedilnik za vzidanje. Naslov v upravi lista. Gostilno in trgovino dobro idočo brezkonku-renčno z inventarjem oddam v najem ali ra čun. kavcije zmožnemu agilnemu interesen tu s 1. aprilom radi preselitve. Naslov v upravi. Stanovanje 2 sob in kuhinje se odda za 300 din. Vprušn se pri ;re. Majdič. Blehveisovu cetta vil. Dobra šivilja se priporoča za delo. Najrajši i gre šivat na dom. iNaslo\ pri Jakopin, Prc- j Šernova 18. Zaklonišča vseh vr»t izdeluje po predpisih v starih zgradbah in zunaj na prostem MESTNI STAVBENIK Pavel Bren KRANJ - BLEIVVEISSOVA 21 JUVELIR IN DOBAVITELJ Ako imate knrja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-diknro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.--. Ne mučite se s krp:mjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. pristno, po konku-renčni ceni dobite pri V 1 N \J Centralni vinarni S^^EE^SSS L'ubljana. Frankop. 11 80DARSTVO HO MAN Stražišče - Labore Gnojnične ho-de (lajte) kakor tudi vsa popravilu izdeluje hitro, solidno in po nizkih cenah Kupujem hrastove hlode DRUŠTVO Priporoča se z,i tiskanje knjig, revij in časnikov, vabil za gle« Jališkc odre in koncerte, vizitk, kuvert, pisarniških tiskovin, reklamnih lepakov in letaku* kakor tudi vseh ostalih tiskovin Izdelava selidna in poceni KRANJ - Telefon št. 73 CVETLIČNI MED orehova jedrca in AMBROŽEVO MEDICO dobite najceneje v _Medarnl, Ljubljana - Židovska uL 6 POHIŠTVO krasno v forrifab, prvovrstno v kvali£e£i po na« ročilu in v zalogi A. AMANN & Co. TRŽIČ Vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in izrazili svoje sožalje ob izgubi našega nepozabnega moža ln očeta, brata, svaka in strica, gospoda Franca Cimermana blagajnika in knjigovodja Tiskovnega društva se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo rosgru. M. Skrben in ostali preč. duhovščini za častno spremstvo pri pogrebu, prav tako pa tudi g. vikarju F Blaju za večkratne obiske v bolezni, g. ravnatelju Cirilu Mohorju in g. dr. J. Herfortn za lepe poslovilne, v srce segajoče besede ob odprtem grobu ter gg. pevcem, pod vodstvom g. Liparja, za ganljive žalostinke. Nadalje se zahvaljujemo g. dr. B. Fajdigi, za ves trud med boleznijo, Prosvetnemu društvu, cenj. osebju Tisk. društva, zastopnikom Gasilske ćete, vsem darovalcem krasnega cvetja, mnogoštevilni množjci, ki ga je prišla kropit In vsem, ki so ga v tako velikom številu spremili na njegovi zadnji poti. Naj bo Bog vsem obiien plačnik! Žalujoča soprogu z otrokoma. V Kranju, dne 12. inarea 1941. P O D L J TJ B H I 6 I I i HRIBAR 24 POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV „Saj res! France sedaj tuko ne bo mogel vsega sam! — Ja, kako pa je to, da je Janeza tako hitro pobralo? Saj ni bil nič bolan!" „Zastrupii se je!" je rezko de jul H riba t in pogledal vstran. ..Nekaj sem slišala. Menda zaradi tiste Gabro-ve punčke... Da bi jo vrag!" je hinavsko zavijala Ceglarica. „Je že tako!' je še bolj hinavsko vzdihnil Hribar. ..Nikoli nisem mogel Cabrovih. sedaj pa sem jih sit prav do grla!" Hribar je stopil nekaj korakov naprej, kakor rln bi hotel iti. Pogovor mu ni bil ljub. Ženska je to zapazilo. „No, pa se kdaj pridi! !3o sedaj si se nas ogibal, kakor da bi bili strupeni!" je dejala Ceglarica in zvito mežikala z očmi. „O. zdaj bom pa večkrat prišel in bova še marsikatero ugunilu iu~ razdrla!" ji je pritrdil Hribar. - „Pa zbogom, Ceglarica!" ..In srečno hodi! Ne tako kol si sinoči!" mu je / nasmeškom želela ženska. „E. tiedaj bo že bolje. Saj je uru enajst dopoldne in ne ponoči!" je odgovoril Hribar in od-*el po poti proti Sv. Andreju, Ceglarica pa se je odmajala v bajto. Zadovoljna je bila. da je Hribarja prineslo k njej. Poznala je dobro njegovo zapravljivost in nagnjenje k pijači, p« tudi sama gA je rada cukala... France in Micka sta bila ravno pri kosilu, ko se je primajal Hribar proti dom«. Prva ga je skozi okno zagledalo Micka. ..Poglej. France, oče gredo!" je opomnila brata. Franceta je strašno jezilo, ker se oče ni mo- gel premagati niti ob Janezovi smrti. Videl je sinoči Hribarja skozi okno pri „Kroni" in zaio je jezno odvrnil sestri: „Še sedaj bi bilo boljw, da bi ne prišli!" „France. nikar! Oče so pa le!" je prosila Micka. Francetu je bilo skoro hudo. ker je poznal Mickino mehko dušo, pa tudi sam je bil mehkega srca. „No ja, saj nisem tako hudo mislil!" je dejal in s pogledom prosil sestro, naj mu ne zameri. Medtem pa je že vstopil Hribar. „Oče, priseditu k nama." je zaprosila Micka, ..Vem, da vam bo teknilo." Hribar je bil zares lačen. Po pravici rečeno, ni že od včeraj opoldne jedel nič kaj takegu. du bi mu zaleglo. Zato je kaj rad prisedel: zlasti še ker so mu žganci in zelje tako dišali. France je opazoval očeta. — Včeraj je bila očetova črnu obleka vendar še cela in čista! Kakšna pa je danes. — Vsa je zamazana in vidi se da je bila raztrgana in potem zašit«. Očetov obraz in roke so bile na več krajih razpraskane. Hribar je videl, da ga sin opazuje, vendar ni rekel nobene in tudi France je molčal. Odmolili so. France je odšel na delo. Mickn tudi. Hribar pa je šel v kamro, se v legel nu posteljo in zaspal. Zbudil se je šele drugo jutro. Minevali so dnevi in tedni. Micka je večkrui obiskala tudi Guhrovo Ančko, ki je že vstala, a se je držala doma. Zima je pritiskala z vso silo. Snega je bilo baš toliko, da je bilo pripravno za pripravljanje drv. K Hriburjevim se je res prišel ponujat za delo Ceglarjev ];»že. Rabili so ga. zalo so ga vzeli. France je vedel, da je Jože delaven lani. Ker mu je bil všeč, ga je kmalu vzel kar za hlapcu pri hiši. Pripravila sta drvu in jih zvozila domov. Popravila in pripravila sta vse orodje, ki je bilo potrebno za delo preko leta. Delala soš ukazoval?" je zavpil Hribar. „Nič. ukuzoval! — Mi delamo in garamo noč in dan. vi pa samo raznašate in zapravljate!" je še vedno mirno povedal F rance. „Jaz delam, kur hočem in nosim, kar hočem! Tebi nič mar. — Sam svoj gospodar sem!" je siknil Hribar in hotel oditi mimo sina naprej. France pa je /grabil za vrečo in jo potegnil očetu izpod pazduhe. „Ne boste nosili nikamor, posebno Ceglarici ne! Ze dosti ste ji zdajali!" je siknil. Hribar je divje zaklel in sovražno pogledal Franceta. Udariti se ga ni upal. — Preklinjajoč je počasi odšel prc i Loki. V žepu je imel še stotak, ki si ga je poleg štirih drugih izposodil pred tednom pri „Kernu". V Loki je nakupil raznih reči in jih proti poldnevu prinesel Ceglarici. --Domov ga ni bilo tri dni. 83888232 19585359