EUROCARE study. Lyon: International Agency for Research on
Cancer, 1995.
3. Berrino F, Capocaccia R, Esteve J et al, eds. Survival of cancer
patients in Europe: the EUROCARE-2 study. Lyon: International
Agency for Research on Cancer, 1999.
4. Coebergh JW, Sant M, Berrino F, Verdechia A, eds. Survival of
adult cancer patients in Europe diagnosed from 1978-1989: the
EUROCARE-2 study. Eur J Cancer 1998; 2137–278.
5. Berrino F, Capocaccia R, Gatta G et al eds. Survival of cancer
patients in Europe: the EUROCARE-3 study. Ann of Oncol
2003; Suppl 5.
6. Berrino F. Cancer patients survival and cure: time trends and
comparison with the USA. In: Abstract book. 18. UICC
International cancer congress, Oslo 2002.
7. Gatta G, Ciccolallo L, Capocaccia R. Differences in colorectal
cancer survival between Europe and US populations: the
importance of subsite and morphology. Eur J Cancer 2003; 39:
2214–2222.
8. Sant M, Allemani C, Capocaccia R, et al. Stage at diagnosis is a
key explanation of differences in breast cancer survival across
Europe. Int J Cancer 2003; 106; 416-22.
9. Gatta G, Capocaccia R, Sant M et al. Understanding variations
in survival for colorectal cancer in Europe: an EUROCARE
high-resolution study. GUT 2000; 47: 533–8.
10. Kerr D, Bevan H, Gowland B, Penny J, Berwick D. Redesigning
cancer care. BMJ 2002; 324: 164–6.
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
67
Pre`ivetje bolnikov z rakom v Sloveniji
Uvod
Kaj vpliva na pre`ivetje?
Na pre`ivetje vplivajo biologija tumorja, stadij bolezni in
zdravljenje. Stadij bolezni je odvisen od ozave{~enosti
prebivalstva, dostopnosti zdravstvene slu`be in presejanja pri
boleznih, kjer je to dokazano. Uspeh zdravljenja v onkologiji
pa je odvisen od multidisciplinarnosti, usposobljenosti in
opremljenosti terapevtske skupine. Za vse navedeno pa mora
biti zagotovljen nadzor kakovosti dela, saj je pri raku zelo po-
memben kazalec dobro opravljenega dela ravno pre`ivetje.
Kaj ne vpliva na pre`ivetje?
Na pre`ivetje vsekakor ne vpliva primarna preventiva,
ki je sicer zelo pomemben element celostne obravnave
malignih bolezni. Tesno je povezana z umrljivostjo.
Na pre`ivetje vsekakor ne vplivajo nepreverjeni na~ini
zdravljenja uradne in neuradne medicine, lahko pa imajo
negativen vpliv, saj zaradi njihove uporabe in stro{kov
bolniki zdravljenja, ki jim bi koristilo, niso dele`ni.
Ravno tako na pre`ivetje ne vpliva paliativna oskrba,
~eprav bistveno pripomore h kakovosti `ivljenja in je
danes pri velikem dele`u bolnikov z malignimi boleznimi
zelo pomemben element.
Rezultati EUROCARE-3
Petletno starostno standardizirano relativno pre`ivetje za 
bolnike, ki  so zboleli v letih 1990–94 v evropskih dr`avah, 
vklju~enih  v raziskavo EUROCARE-3, je prikazano v Tabeli 1.
Pre`ivetje v Sloveniji 1983–97
Natan~ni podatki o pre`ivetju bolnikov v Sloveniji so
prikazani v knjigi o pre`ivetju (Pre`ivetje bolnikov z rakom
v Sloveniji 1983–1997. V. Pompe-Kirn s sod. Onkolo{ki
in{titut Ljubljana, 2003). Vidimo, da se pri ve~ini malignih
bolezni pre`ivetje s~asoma izbolj{uje. ^e primerjamo
Slovenijo z drugimi evropskimi dr`avami, ki so vklju~ene v
EUROCARE-3, vidimo, da za vse maligne  bolezni v
Tabela 1. 5-letno, starostno standardizirano pre`ivetje bolnikov
z rakom v dr`avah, ki so vklju~ene v EUROCARE-3,
1990-94
Sloveniji ni enako poskrbljeno. Pri nekaterih je pre`ivetje
enako evropskemu povpre~ju ali je celo nad njim (tabela 2),
pri nekaterih pa zaostajamo (tabela 3). Vsekakor je tak{na
primerjava zelo groba, saj ti podatki ne zajemajo vedno
celotnih dr`av in veljajo za bolnike, ki so zboleli v letih
1990–94. Kljub temu nam ti podatki in tudi podatki iz knjige
o pre`ivetju pomagajo pri ukrepih, s katerimi bi izbolj{ali
obravnavo malignih bolezni v Sloveniji.
Sklep
Iz podatkov o pre`ivetju bolnikov, vklju~enih v raziskavo
EUROCARE-3, in podatkov, objavljenih v knjigi o
pre`ivetju, lahko sklenemo:
– oskrbo bolnikov z rakom v Sloveniji lahko izbolj{amo
– enake mo`nosti je treba zagotoviti vsem bolnikom
– zagotoviti moramo pristope, ki dokazano vplivajo na
pogostost raka, pre`ivetje in umrljivost bolnikov
– izdelati je treba dr`avni na~rt za nadzor raka, z jasno
za~rtanimi cilji v primarni in sekundarni preventivi,
diagnostiki, zdravljenju in paliativni oskrbi
Branko Zakotnik
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
68
Slovenija (%) Evropa (%)
Modo 93 91
Š~itnica M 85 71
@ 78 83
Hodgkinova M 76 74
bolezen @ 76 80
Materni~no telo 73 73
Materni~ni vrat 57 60
Grlo M 55 59
@ 78 56
Ledvica M 44 53
@ 48 56
NHL M 46 46
@ 46 51
Sarkomi mehkih M 56 54
tkiv @ 63 56
Sarkomi kosti M - 50
@ 61 55
Ustna votlina M 25 33
@ 41 49
Jaj~nik 31 31
Plju~a M 8 10
@ 10 10
AML M 9 9
@ 8 11
Po`iralnik M 6 9
@ 10 11
Tabela 2. 5-letno pre`ivetje v evropskem povpre~ju 
5-letno starostno standardizirano relativno pre`ivetje 1990-1994
Slovenija (%) Evropa (%)
@relo ustno 22 32
spodnje 15 25
@elodec M 44 53
@ 48 56
Melanom M 61 75
@ 70 84
KLL M 44 65             
@ 58 69
Mielom M 20 31
@ 21 35
Dojka @ 67 76
Debelo ~revo M 36 50
@ 40 52
Rektum M 34 46
@ 35 50
Se~ni mehur M 45 71
@ 56 69
Prostata M 47 61
Tabela 3. 5-letno pre`ivetje pod evropskim povpre~jem
Rak dojke
Moderator: Tanja ^ufer
Sodelavci: Jo`ica Mau~e~ Zakotnik, Miljeva Rener,
Janez @gajnar, Borut Jug, Borut Gori{ek, Mojca Sen~ar
Ugotovitve
1. Breme raka dojke v Sloveniji je veliko, vsako leto je na
novo odkritih `e skoraj 1000 novih primerov. Incidenca in
umrljivost je v Sloveniji {e vedno manj{a kot v mnogih
dr`avah zahodne in severne Evrope, vendar pa tako
incidenca kot umrljivost v Sloveniji vztrajno nara{~ata.
Medtem ko incidenca bolezni nara{~a v vseh razvitih
dr`avah, pa je umrljivost zaradi te bolezni v nekaterih de-
`elah, npr. v ZDA in Angliji, `e pri~ela upadati. Razlog je
v zgodnji diagnostiki bolezni in v ustreznem zdravljenju.
2. Pre`ivetje bolnic, ki v Sloveniji zbolijo za rakom dojk, ni
zadovoljivo.
• Njihovo pre`ivetje je glede na izsledke raziskave
Eurocare-3 pod evropskim povpre~jem (5-letno
povpre~no pre`ivetje v Evropi je bilo v obdobju
1990–94 74 %, v Sloveniji pa 65 %). Zlasti v
skandinavskih dr`avah je 5-letno pre`ivetje bistveno
bolj{e, 73–81 %.
• Pre`ivetje bolnic v vseh stadijih se izbolj{uje enako kot
v Evropi. V letih 1993–97 je bilo petletno pre`ivetje
bolnic v Sloveniji za 10 % ve~je kot v letih 1983–87
(Slika 1).
• Razmeroma velik dele` bolnic je odkrit v raz{irjenem
ali razsejanem stadiju (v obdobju 1990–92 v Sloveniji
okoli 47 %, v zahodni Evropi okoli 40 %). Dele`