KRANJSKI ZVON
^_JWPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izftaja zadnji teden v mesecu.
L. 1938. Št. 10.
Posamezna štev. 1 Din.
Žrtev za druge.
1J i lo je ganljivo pred nekaj dnevi poslušati sv. očeta papeža Pija XI. Govoril je celemu svetu o miru in pozival vse, naj ves svet sodeluje pri delu za mir 2 molitvijo, da bi Bog vodil vladarje držav tako, da ti se zasigural mir na zemlji. Končno je s tresočim glasom izjavil, da je hvaležen vsem vernikom, ki so solili ob zadnji njegovi bolezni za njegovo zdravje in življenje, da pa je pripravljen vsak čas žrtvovati svoje življenje za mir in blagor tega sveta...
Mir med narodi je v Evropi vsaj začasno rešen. Do svetovnega klanja, ki bi bilo končalo vso evropsko civilizacijo, ni prišlo, dasi je obstojala velika nevarnost. Toda miru ni med narodi, ga ni med nami!
Neprestane borbe med stanovi, med raznimi nabiranji, med državami in narodi tvorijo še vedno polio netiva, da lahko vsak čas izbruhne svetovni požar.
tudi med nami samimi, koliko nemira, prepira in nezadovoljnosti. Nemir vlada po tovarnah in delavnicah, nemir in razdor po družinah, med narodom polno ttasprotstev in razdora. Zdi se, da smo v času, o katerem govori sv. pismo: Da se bo brat dvignil zoper brata, otroci zoper starše, starši zoper otroke in da bodo domači sovražniki med seboj.
Laž, hujskanje, opravljanje, podtikanje zlih namenov, omalovaževanje dobrih del, blatenje vsega, kar ne služi svetovni revoluciji, to je način borbe ^nih^ ki žele v svetu zanetiti požar, v katerem bi v strašnem plamenu revolucije propadel ves svetovni red. Milijoni plačanih agentov delujejo ha to, da se zažge svetovni požar. Ob zadnji evropski krizi smo |udi med nami mogli jasno opazovati več ali manj Javno agitacijo za vojno in revolucijo. Ta strup okuža *ndi nekatere, ki še žele ostati katoliki in mislijo, da Je mogoče socialistično revolucijo združiti s krščanstvom. Kako velika zabloda. Niso redki danes, ki so °d epidemije, ki prihaja od vzhoda, že popolnoma zastrupljeni. Kdor resno Opazuje to zastrupljanje člo-Veštva, more priti do prepričanja, da bo prišlo prej Qli slej nad ta rod gorje, kakršnega še nismo videli, *e se ne posreči zaustaviti zastrupljevalni proces. Zaslepljenim dušam pa ne pomaga pridigati. Izgu-
bile so smisel za resnico, pravico in ljubezen. Strast in satanovo delo je mnogim zastrupilo pogled, da gledajo, pa ne vidijo, da slišijo, pa ne razumejo, da niso več dovzetni za resnico. Te zastrupljene duše so izgubljene, če ne pride nad nje čude/, milosii božje. Če bi prišel angel iz nebes, mu ne bodo verjeli.
Kje je močno sredstvo proti strupu, ki ga plačani apostoli antikrista vcepljajo tudi našemu narodu? Beseda ne bo zalegla, če ne bo izredne milosti od Boga. Milost pa Bog pošlje na podlagi žrtev, pokore in molitve. Treba je, da med nami raste apostola!; molitve, pokore in žrtve.
Predvsem več molitve za spreobrnjenje zastrupljenih in zaslepljenih duš. Več molitve za spreobrnjenje grešnikov.
Ko se je v Lurdu prikazala Mati božja je klicala vsemu svetu: „Pokora, pokora"! Učila pa je tudi moliti rožni venec. Ravnokar se praznuje roženvenska pobožnost. Naj bi se je udeleževalo čim več vernikov. Prav in primerno pa bi tudi bilo, ko bi darovali večkrat molitev sv. rožnega venca za javne zadeve cerkve, za uspešno delo katoliške akcije, za uspeh dela po katoliških organizacijah, posebno pa za to, da bi spregledali oni, ki jim je strup od vzhoda že popolnoma omračil duhovno oko.
Ob času Albigencev, ki so bili pred 700 leti pristaši krive vere, podobne sedanjemu komunizmu, je sv. Dominik z rožnim vencem zavrl pot krivi veri in rešil krščanstvo na zapadni Evropi. Treba je tudi danes proti modernim brezbožcem, ki so za tisoče procentov hujši, kakor so bili Albingenci, z rožnim vencem in z molitvijo sploh v borbo za resnico. Sedanji čas kliče predvsem k molitvi.
Molitev pa naj spremlja pokora, žrtev. Po zgledu sv. očeta tudi mi radi darujemo svoje življenje, če treba za Boga in dobrobit človeštva. Toda tako veliko žrtve navadno Bog ne zahteva od človeka, vsekakor pa zahteva od vsakega kristjana žrtve. „Kdor hoče biti moj učenec, naj zatajuje samega sebe in naj vzame svoj križ in naj hodi za menoj!" Žrtve za katoliško stvar so nujno potrebne. Za ta del katoliškega apostolata pa imaš polno prilike. Pride trpljenje, morda zasramovanje v tovarni ali delavnici, morda krivica, pomanjkanje, razne težave bolezen itd., vse to lah-
Stran 88.
KRANJSKI ZVON
Štev, .10^
ko daruješ Bogu kot pokoro za zgubljene duše, kot žrtev in spravo za grehe sveta, kot prošnjo za spreobrnjenje grešnikov in za zmago evangelija.
Koliko lepih prilik ima vsak vernik, da z žrtvami sodeluje s Kristusom za rešitev duš, za zmago katoliške stvari, za napredek katoliške akcije. Čim več je greha in odpada od Boga, tem več se mora najti po-žrtovalnih duš, ki so pripravljene sprejeti nase pokoro.
V starem zakonu beremo, da je bil Bog pripravljen prizanesti Sodomi in Gomori, če bi se bilo našlo v obeh mestih vsaj deset pravičnih. Radi pravičnih prizanaša Bog svetu, nad katerega bi prišle sicer mnogo hujše kazni. Danes se hudobije Sodome in Gomore širijo po vsem svetu. Treba je, da oni, ki so dobre volje, pomnože svoje molitve in žrtve, da se ne razlije vsa pravična jeza božja na sedanje človeštvo...
Novo pokopališče.
V sredo, dne 21. septembra je pričela tvrdka Karel Kavka z deli za ureditev novega pokopališča. S tem je prišla akcija za napravo novega pokopališča kranjske župnije do zadnjega in zaključnega dejanja.
Vprašanje razširitve oziroma preložitve kranjskega pokopališča se obravnava že dolgo vrsto let, postalo je pereče s tistim dnem, ko se je v Kranj naselila industrija in so se pričele graditi nove hiše okrog do-sednjega pokopališča.
V Kranjskem zvonu smo vso župnijo stalno obveščali o stanju tega vprašanja. To težko vprašanja se je moglo rešiti v primeroma kratkem času in na zelo zadovoljiv način le radi tega, ker je sedanja občinska uprava pokazala veliko uvidevnost in resno volio, da se zadeva reši v skupnem sodelovanju s cerkvenim predstojništvom v splošno zadovoljnost in tako, da ne bi bili s tem prizadeti župljani preveč obremenjeni.
Mali del občanov je pač skušal vso zadevo tako speljati, da bi bilo novo pokopališče občinsko. Resnici na ljubo in v čast ogromni večini župljanov pa moram konstatirati, da ta misel v javnosti in tudi pri občinskem odboru ni dobila kaj mnogo pristašev. Ogromna večina župljanov je pač vedno bila za to, da bodi pokopališče cerkveno in tako tudi posvečeno. Danes lahko povem, da bi v slučaju, da bi bila občina napravila svoje občinsko pokopališče, tega ne bil sedanji župnik nikdar blagoslovil in bi bili na njem pokopani le taki, ki bi ne bili želeli biti pokopani na cerkvenem in blagoslovljenem pokopališču in bi bila potem cerkev sama — tudi na dolg — napravila svoje lastno cerkveno pokopališče. Bogu in svojim faranom sem iz srca hvaležen, da ni prišlo do tega, kar bi bilo v veliko škodo župniji. Cerkveno pokopališče je pa tudi iz gospodarskih ozirov najboljša rešitev tega vprašanja. Če bi bilo pokopališče občinska last, bi to bilo za vso občino in njen proračun veliko breme, ki bi pomnožilo letne doklade za nekaj procentov.
Konkurenčna obravnava za kritje stroškov novega pokopališča se je vršila na občini dne 30. aprila 1938. Pri tej priliki so se merodajni činitelji soglasno izjavili, da je novo pokopališče v Kranju nujno potrebno in da se stroški za zgraditev novega pokopališča razdele po davčni moči tako, da se poravnajo tekom 5 do 6 let. Pri konkurenčni obravnavi se je izvolil tudi gradbeni odbor, katerega predsednik je je g. župan Češenj. Gradbeni odbor je nato v svojih dveh sejah sklenil, da se pokopališče zgradi v najkrajšem času, da se v svrho takojšnje zgraditve najame pri Mestni hranilnici v Kranju začasno posojilo do zneska din 500.000.—, ki se polagoma vrača iz dohodkov, ki jih bo pobirala občina vsakega pol leta od prizadetih po višini davkov. Za prvo polletje župljani dobivajo ravnokar položnice, iz katerih je razvidno, da bremena za novo pokopališče res niso velika. Pri davčni podlagi okrog 2 milijonov par procentov doklad na temeljne davke ni tako huda reč.
Gradbeni odbor je razpisal oddajo del za zgraditev obzidja, potov in ureditev prostora za grobove. Za ta dela se je potegovalo več stavbnih mojstrov, oddala so se najcenejšemu ponudniku, to je g. Kavki Karlu, ki je zgradil tudi novi most preko Kokre.
Stroški za zgraditev novega pokopališča bodo sledeči :
1. Zemljišče in stroški ob nakupu znašajo skupno din 184.596.—.
2. Dela za dograditev pokopališča so za din 385.000.—.
Torej bodo znašali stroški skupno din 569.000.—
Ko bodo izvršena ta dela, ki so sedaj oddana, bo pokopališče obdano z zidom, izpeljana bodo pota p° njem, posuta s peskom, okrog grobišč bo betonski okvir, da se ne bo zemlja posipala na pota, postavljen bo veliki križ, napravljena dvojna vrata z lopo prl južnih vratih.
Z mejaši je gradbeni odbor napravil dogovor, p° katerem so se meje pokopališkega sveta na vzhod"1 in zapadni strani lepo izravnale.
Glavna cesta na novo pokopališče bo vodila preko novega lesenega mostu preko hujanskega polja približno do nove hiše g. Kristana na Bujah in od tam po stari poti proti pokopališču.
Novo pokopališče bo morda napravljeno v glavnem že letos, če bo ugodno vreme v jeseni in v pri' četku zime. Stavbenik Kavka bo pričel takoj izvrševati z večjim številom delavcev ograjo in druga dela. C6 pa ne bi bila jesen ugodna bo pa pokopališče dograjeno spomladi 1939.
Kakor hitro bo novo pokopališče urejeno, se bo posvetilo in se bodo takoj pokopavali mrliči iz Kranja* Huj. Klanca, Čirčič in Struževega na novem pokopališču in se na starem pokopališču ne bo nihče VeC smel pokopati, razen nekaj časa še v grobnicah.
Posestniki grobnic bodo predvidoma smeli še. nekaj časa pokopavati svoje mrliče v grobnicah na sta-
Štev. 10.
KRANJSKI ZVON
Stran 39.
'eni pokopališču. Vso to zadevo bo pač uredila tozadevna uradna komisija. Staro pokopališče bo ostalo kot posvečen prostor še najmanj 10 let potem, ko bo tam pokopan zadnji mrlič. Kaj se bo potem napravilo na dotičnem zemljišču, bodo pa takratni merodajni faktorji odločali.
Najbolj bo seveda zanimalo posestnike grobnic, kaj bo z njihovimi grobnicami. Oni, ki so napravili grobnice v zadnjih desetih letih, so bili vsi obveščeni, ^a bo staro pokopališče najbrže kmalu opuščeno, da Zidajo grobnice na svoj riziko, da se v grobnico ne bo smelo pokopavati več, kakor hitro bo napravljeno ftovo pokopališče. Posestniki starih grobnic pa tudi "imajo nikakih pogodb, po katerih bi se smelo v njih Sfobnicah še nadalje pokopavati, potem ko se opusti staro pokopališče. Sploh ni v župnem arhivu niti ene tozadevne pogodbe. Vsekakor pa bo šla uprava pokopališča in tudi občina in državna oblast posestnikom pobnic toliko na roko, da bo dovolila pokopavati mrliče v grobnicah še toliko časa, da si lahko zgrade na ^ovem pokopališču druge grobnice.
Predvidoma se bo torej pokopavanje mrličev na starem pokopališču takoj ustavilo, kakor hitro bo grajeno novo pokopališče, le v grobnicah bo mogoče hekaj časa še pokopavati mrliče.
Ko bo novo pokopališče že v rabi, bo možno preiti mrliče iz navadnih grobov in tudi iz grobnic starega pokopališča na novo. Kako in kdaj bo to mo-£°če izvršiti, bomo vse pravočasno pojasnili.
Za grobnice in družinska grobišča je v načrtu no-Vega pokopališča predviden poseben prostor. Da se graditev grobnic poceni in olajša, bo cerkveno pred-"tojništvo samo zgradilo nekaj grobnic in jih oddalo reilektantom. Na južni strani pokopališča je namreč
vratih projektirana lopa, kjer bi ob slabem vredna bilo možno tudi vedriti. Od te lope na vsako *tran pa je v načrtu določen prostor za grobnice. Na 6ni mestu bo stavbenik sedaj kopal pesek in pri tej j^iliki bo izkopan že prostor za nove grobnice, katere 0 dalo cerkveno predstojništvo napraviti po načrtu j^of. Vurnika tako, da bodo sicer'vse enako zgra-^ae in bodo vse pod isto streho, le spomenik si bo ^°Kel napraviti vsak   lastnik   grobnice po svojem
j    Ker pa mora cerkveno predstojništvo vedeti, ko-reflektantov bi bilo za te nove grobnice, da more ^Praviti toliko grobnic, naj se vsi oni, ki žele dobiti ^obniee, zglasijo ob priliki v župni pisarni, kjer se 0 vsakemu posebej zadeva pojasnila še natančnejše.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA OKTOBER:
J .RoŽcnvenska pobožnost — rožni venec in litanije M. B. — vpi5i v mesecu oktobru ob delavnikih ob pol osmih zvečer, t>f 11('(1,'ljah  in  praznikih  pa  popoldne oh pol  treh. V soboto 1^    rf>ženvensko nedeljo in  im rožen vensko nedeljo se -vrši P°božnost v rožen venski cerkvi, sicer pa v župni cerkvi.
2. XVII. nedelja po binkoštih —■ roženvenska nedelja, prva nedelja v mesecu. Zjutraj ob 6. sveta maša pred izpostavljenim sv. R. T., ob pol enajstih je v roženvenski cerkvi peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Popoldne ob pol treh je v roženvenski cerkvi najprej kratka ura molitve, na to roženvenska pobožnost s petimi litanijami M. B. V roženvenski cerkvi je darovanje za to podružnico dopoldan po sv. maši in popoldan po litani jalV. Pri 6. sveti maši je skupno mesečno obhajilo za moške. Popoldne shod za dekleta Marijine družbe.
Ta dan se pobira popoldne po litaiiijah na Primskovem sedežnina od cerkvenih sedežev. Ta dan se tam na dražbi oddajo izpraznjeni sedeži.
Sedežnina za cerkvene klopi v župni cerkvi se pobira od 3. do 9. oktobra meid uradnimi urami v župni pisarni. Izpraznjeni sedeži se oddajo nal javni dražbi v župni pisarni v nedeljo 9. oktobra po osmi sveti maši.
7. Prvi petek v mesecu, ob 6. sveta maša pred izpostavljenim sv. R. T.
9. XVIII. nedelja po binkoštih, praznik posvečenja cerkva,
ob 6. sveta maša pred izpostavljenim sv. R. T., ob 10.30 slovesna peta sveta maša z dvema blagoslovoma, pred slovesno sveto mašo gre procesija okrog župne cerkve. Popoldan rožni venec in slovesne litanije Matere božje.
13. Dekanijska konferenca, v župni pisarni ni uradnih ur.
16. XIX. nedelja po binkoštih, ob 10.30 sveta maša na Pun-gratu. Popoldan shod 2. M. D.
18. Sv. Luka, ev. ob 7. soseskina sveta maša na Primskovem.
21. Sv. Uršula, ob 3.45 zjutraj pridiga za bratovščino sv. Uršule in nato sveta maša za bratovščino sv. Uršule. Vodniki vencev te bratovščine naj prineso letne prispevke za bratovske svete maše.
23. XX. nedelja po binkoštih  in  misijonska nedelja, na
predvečer se slovesno zvoni, ob 6. se izpostavi Najsvetejše, ki ostane izpostavljeno do končane zadnje svete maže. Popoldne ura molitve za misijone. Popolni odpustki se morejo prejeti in nakloniti tudi za duše v vicah! Pogoj: Prejem sv. zakramentov in molitev za misijone.
30. XXI. nedelja po binkoštih, praznik Kristusa Kralja, ob 6. sveta maša z enim blagoslovom, ob 10.30 slovesna peta sveta maša z dvema blagoslovoma.
31. Vigilija k prazniku vseh svetnikov, strogi post.
POROČENI PARI:
Kordež Viktor, zasebni uslužbenec, Ljubljana in Božič Sta" nislnva, delavka, Bleivveisova 16, poročena 31. julija.
Kuhar Jožef, 1/4 zemljak, Luže 47 in Okom Marija, posestnika hči, Šenčur 120, poročena 31. julija.
Hafner Franc, vpok. železničar, Suha 16 in Novak Marija, zasebnica, Na Skalci 5, poročena 3. avgusta.
Kern Alfonz, elektromonter, Dvor je 16 in Prestor Zofija, tov. šivilja, Šenčur, poročena 7. avgusta.
janmik Avguštin, priv. nam., Lajerjeva K) in Ažman Zdenka, Stara cesta 19, poročena 7 avgusta.
Gnšperlin Janez, tkalec, Trubarjev 3 in Knm Morgereta, šivilja, poročena 7. avgusta.
Lazar Karel, trgovec, Ljubljane in Wendling Ljudmila, posestnika hči, poročena 14. avgusta.
Hafner Valentin, delavec. Sv Duh 52 in Zaletel Marija, služkinja, Sv. Duh 18, poročena 15. avgusta.
Škofic Janez, puškar, Huje 25 in Vidic Ernesta, delavka, poročena 1'5. avgusta.
Sterle Marijan, profesor in Ferjančič Sonja, profesorica, poročena 4. avgusta na Bledu.
Pogačnik Anton, trgovski pomočnik, Zlato polje 9 in Nadi-žar Ana, šivilja, poročena 21. avgusta.
Bajda Adolf, slaščičar, Primskovo 87 in Hafner Antonija, dne 21. avgusta 1938.
Zupan Karel, ključavničar in Zust Antonija. dela\ka, poročena 21. avgusta 1938.
Mihelčič Karel, vodovodni instalater, Trubarjev trg 5 in Pogačnik  Marija,  kbntoirislinija, poročena   28. avgusta.
Schonberg Kurf, delavec. Puharjeva |5 in Jereb Cecilija, delavka, poročena 4. septembra.
Stran 40.
KRANJSKI ZVON
Čndež Jakob, zidarski pomočnik, Primskovo 17 in Mauri Katarina, delavka, poročena 8. septembra.
Perco Vnlter, tolinični uradnik, Zlato polje 9 in Triller Marjeta, privatna uradnica, poročena 5. sept. v Ljubljani.
Mlinar Jožef ,tesar, Klane 46 in Plot Ana, perica, poročena
25. septembra.
Pave Franc, krojaški mojster, Zjg. Bela 22 in Košnik Ivana, šivilja, Jnhnčev prelaz, 1, poročena 25. septembra.
Tadiua Ivan, delavec, Gorenje 8 in Kern Martina, delavka, Gorenja Sava 15, poročena 25. septembra.
Rižnnr Viktor, tovarniški delavec, Huje 36 in Marko Alojzija, delavka, poročena  1. oktobra.
Čotar Avgust, čevljar, Klane 32 in Božičnik Marija, delavka, poročena 1. oktobra.
MRLIŠKA KRONIKA:
Franković Romana, zak. hči ing. Ivana, roj. 8. aprila 1934, umrla 5. avgusta    v llotcmažah.
Ručigaj Angela, rojena Pogačnik, vdova po pok. gostilničarju Jerneju, rojena 29. avgusta 1869, umrla 13. avgusta.
Koreti Egon, železniški uradnik, rojen 3. maja 1915, umrl 17. avgusta na Golniku.
Novak Katarina rojena Janežič, žena krojača Jožefa, rojena 29. novembra 1888, umrla 21. avgusta.
Krč Marija, zak. hči posestnika Janeza in Marije roj. Hladnik, rojena 24. januarja 1.938, umrla 23. avgusta.
Perčič Marija rojena Eržen, žena čevljarja Janeza, rojena
26. septembra 1873, umrla 25. avgusta na Kupi 28.
Fortuna Vida, zak. hči profesorja Martina tn Gabrijele šegula, rojena 10. junija 1938, umrla 24. septembra.
Dr. Treo Viljem, sreski načelnik v pokoju, rojen 25*. novembra 1876, umrl 25. septembra"
Tič Cecilija rojena Kranjc, vdova, rojena 23. maja 1880, umrla 28. septembra na Primskovem 28.
Juvan Mia, zak. hči mizarja, rojena 6. januarja 1936, umrla 29. septembra na Klancu.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA OKTOBER:
2. Roženvenska nedelja. Božja služba ob 6., 8. in poli desetih v farni cerkvi, ob poli desetih tudi na Bregu.
6. Zvečer ob poli 7. molitvena ura pred prvim petkom.
7. Sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom..
9. Spomin posvećenja farne cerkve. Božja služba ob 6., 8. ob poli deseti uri slovesna sv. maša z blagoslovom, popoldne ob poli 3. uri pete litanije M. B.
16 XIX. nedelja po binkoštih. Božja služba ob 6. in 8. v farni cerkvi, ob poli deseti uri pri sv. Jerneju v Stražišču.
23. XX. nedelja po binkošth, Misijonska nedelja. Božja služba ob 6., 8. in poli deseti uri v farni cerkvi. Zbirka za misijone.
30. Praznik Kristusa Kralja. Božja služba ob 6., in 8,. ob poli deseti uri z blagoslovom.
3. Zapovedan post pred praznikom vseh svetnikov.
POROČENI PARI:
Čemužar Alojzij, Zg. Bitnje in Angela Šilar, Zg. Bitnje, poročena 4. septembra.
Ferdinind Carl, delavec iz Sp. Idrije in Antonija Cimprič, tovarniška delavka iz Drage pri Čabru, poročena 10. septembra.
Markovič Lovrenc, delavec na železnici iz Ljubnega in Veronika Čeferin, tovarniška delavka iz Zalega Loga, por. 4. sept-
Kovač Ernest, poslovodja in Rozman Frančiška, posetnika hči iz Zg. Bitnja; Poročena v št. Pavlu v Sav. dolini, 14. sept.
Matevž Razberger, tov. delavec iz Ljubljane in Pipan Frančiška, tov. delavka iz Stare Loke, poročena 18. septembra.
Česen Anton, tovarniški delavec iz Stražišča in Frančiška Vidmar, iz Selc nad Škofjo Loko, poročena 25. septembra.
MRLIŠKA KRONIKA: Drnksler Frančiška, hči tov. delavca v Drulovki, stara 1 mesec, umrla 7. septembra.
Šilar Franc, kajžar na Bregu, star 65 let, umrl 9. sepiembra-
Eržen Katarina, zona železničarja v Zg. Bitnju, st«'" 59 let, umrla 10. septembru.
Falijan Ana, žena delovodje v Stražišču, staru 8o let, umrl« 22. septembra. ■ • .. ,
Drnksler Jože; sin tovarn, delavca v Drulovki, star bi cl"'' umrl 27. septembra.
Kuclar Franc, oženjen železničar, star 41 |©t, umrl »« Gor. Savi 20. septembra.
Razno
Bratovščina sv. Rešnjcga Telesa. Prosim, da udje b(i#ft ščine sv. sv. R, 1. plačajo članarino za I. 1938. vsaj mesec« oktobra.
Tuji državljani, ki želo stopiti v zakon, morajo dobiti 9. svoje države pred poroko izjavo, da ni nikakega zadržka P" zakonih njih države za sklenitev zakona. Dosedaf smo h"1'''1 tujim državljanom ustreči in snio izvršili oklice, še. predno P prišlo tozadevno dovoljenje od njih državnih oblasti. Kri' s" pa nekateri hoteli skleniti zakon  kljub temu, da ni Še P1'*1"
prišlo je celo tako daleč, da »
privoljenje njihove države in
vanj''
je zgodil slučaj, da je tuj državljan sprejel kar na stanovat svojo nevesto pred poroko, pa ni prišlo dovoljenje dalj zato ne bomo od sedaj naprej nobenega tujega državljanu p1'1 '•' oklicali, dokler si ne oskrbi od svoje države tozadevne izj«v ,' da ni zadržka proti sklenitvi zakona. Vsi tuji državljani to upoštevajo.
Hišni posestniki, ki' sprejemajo v svoje hiše na stanoVaM konkubinarje — to je divje zakone +f in tako podpirajo "e moralo in pohujšanje, smrtno .grešc.
Cerkveni sedeži. Sedežnina od cerkvenih sedežev župne 1 kve se pobira od 3. do 9. oktobra med uradnimi uruini, to \ dopoldan od 9. do 12. ure. Ob nedeljah so prispevki za sede« ne bodo sprejemali. Letni prispevek zhaša    din 15;— za tak0 zvane sprejete sedeže, din 30.— pa za nesprejete. Ker je naši župni cerkvi premalo sedežev z oziram, na tako veli", župnijo, bi dovolili, da se ob nedeljah postavijo v župni cerk*1 navadni stoli pred cerkvene klopi ali pa ob strani cerkve-tični, ki nimajo svojega sedežu, pu bi ga želeli dobiti, bi m"^ kupiti svoj stol, ki bi bil sicer shranjen ob delavnikih v 0iut° riju nad zakristijo, ob nedeljah bi se pa postavil v cerk1'' Kdor bi želel postaviti tak stol v župno cerkev, naj se Wa v župni pisarni, ki bo oskrbela primerne in enake stole za vs6'
Nadomestek za kip Matere Božje. Kjer sedaj vodi c"Sg med župniščem in Škofijo na novi most, je stala kaplica M- ' s kipom Lurške M. B. Kapelico je bilo treba odstraniti »' ■ njo vred tudi kip M. B., ki itak ni imol nikake unietn1^ vrednosti. Nekaterim je bilo zelo žal, da se je odstranil« kapelica. Radi prehoda iz župnišča v dijaški zavod se je napraviti mostiček preko ceste po načrtih prof. Vurnika. v
lik«
—j— - -. — —— ----- i --------- i-----      . \i
pride na to mesto hekaj nadomestka za odstranjeni kip se je vdelala v okna. pri mostičku preko ceste steklena *u* Čenstohovske M. B. iz Poljske. Ta slika je predvojno tlel" . velike umetniške  ste/klarske  delavnice  v  Krakbvem. ^ dr. Evgen Lampe jo je dobil  nekoč kot darilo na obisk" Galiciji kot deželni odbornik, iz zapuščine pok. dr. Lampe'0^ prišla slika z menoj v Kranj in je dobila lepo mesto na stičku preko ceste, kjer se lepo vidi posebno zvečer, ka gori luč v ozadju. j0. Na Bregu je v nedeljo dne 2. oktobra služba božja g poldne ob 7. in pol 10 url., popoldne ob 2. V nedeljo ^ oktobra je služba božja dopoldne samo ob 7. uri, v ne ^, dne 16. oktobra radi menjavanja z Mavčičami samo ob P° j, uri, dne 23. in 30. oktobra pa zopet ob 7. uri zjutraj. danska služba božja je vedno ob 2. uri.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbee, župnik v Kranju. — Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj-