V Trstu, smio junija l«s«so.
Tefcij V.
EDINOST
Gladilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.V ntinokti j» moč"
„Kiiilinst" izhaja vsako »redu; cena /a v«.; leto j« 4 Rld. 50 kr., /a pola leta '-» gld. 30 kr., za četrt leta I fild. H	Naročnin« naj se pošilja iipravniilvu (Veduta Romana št. 106). — V-p drugo urediiiitvu. — Nefrankirana pisni«
90 kr. /..t oziiuiiila, kakor tudi za poslanice se plačuje ra navadno triatopno vrato: '.'5 kr. če se tiska 1 krat, li, če | »e ne sprejemajo. — Rokopisi hcet posebne vrednosti ne vračajo. — rosametn* atetilke te dobivajo po 10 kr. » okolfch M Ulita 2 k i al, 20 če te tisku J krar. /a večjo črke po prostoru. Pri večkratem tiskanji je cena v primeri manjša.	Nn Opčinali, mi 1'rnaekti. v Karkoli, v RazovM, v Skednji in M. Magdaleni ig.
Hrvatske šole v Istri.
(Dalje in konec).
V zadnjem Članku som dokazal, d:i se na kopciškem učitelj isen proti pomnože vanju Hrvatov in potem tudi proti učenju hrvatskega je/.ika dola. Danes preidem daljo in pogledam le malo v hrvatsko vndnico. Tc notna. Ko sem po njoj prašni, pokazal so mi jo v Soli on drug kraj. Ravnatelj koperškega učiteljišča lii kakor pedagog in prijatelj hrvatske mladine gotovo moral na to delati, da se za Hrvate pripravnica vstroji, ker brez nje je vsa pedagogija le malo vredna in vsa ravnateljeva praktičnost nema za Hrvate nobene vrednosti. Ker pa sedanje, uže peto leto obstoječe ravnateljstvo še nikad ni nobene misli zarad hrvatske pripravnice mej učitcljstvoin sprožilo, kako bi bilo to storiti mogoče, moram smatrati, da sc ono s tem stanjem popolnoma slaga.
Ker bi mi pa tukaj si. ravnat, morebiti hotelo odgovoriti, češ da je zu Hrvate tudi vse storjeno, moram se nekoliko besedi o tej stvari spregovoriti. Tudi Hrvatom je prilika se praktičnim učiteljem priučiti, pa kaka? Oni morajo hoditi k praktičnim vajam ali v slovensko ali italijanske vadnice, prej se pa mora vaak enemu ali drugemu jeziku privaditi, ker drugače bi bile te ure zgubljen čas. Prašanjc je, kje na svetuje se enak slučaj? Ali je to pedagogičtio? Tu je treba odgovora!
Italijani iinajo na vadnici dva učitelja, Slovenci jodnoga in Hrvatom brez vadnice ni treba po logiki nobenega in vendar se je slavno vodstvo vlansko leto še za tretjega italijanskega učitelja poganjalo. V Kopru ni za vse tri narodnosti enake mero.
Kaj pa bukvarnica, tukaj mora vendur mnogo vrednosti biti? O tem nisem zvedel, kdo je bnkvamičttr in tudi kataloga se ne dobi. V neredu je vse in sc tudi ne ve, ali je kaka hrvatska knjiga vmes, trdilo se mi je: o vsem dragem vnin moremo govoriti, le o hukvarnici ne; za knjige, katere je združeno učiteljišče iz Trsta dobilo, še sami učitelji ne znajo. Hvala lepa za vaš red, tako sem ei mislil. Koliko hrvats. knjig je pa vendar to si. vodstvo uže nakupilo ? Neznani, bil je odgovor, le toliko znam, da je neki gospod nekoliko knjig vodstvu za bukvarnico podaril, da sc mu ni zahvalilo, to znam, kake knjige je podaril, tega zopet neznani. Znam zopet, da je letu 1878 poslala administracija brv. učitelja 2 knjigi s prošnjo, naj se mej 2 Hrvatu razdelite, ncznnm, kake knjige ste bile, kam ste prišle, kdo ju je dobil, le toliko znam, da ste eno leto pri ravnutcljstvu ležale.
Poglejmo malo v šolo, tam mora vsak dijak poduk v svo jem materinem jeziku dobivati, kolikor postave dovoljujejo. Ravnatelj sam so je do najnovi jega časa pri predavanji svojega predmeta posluževal nunskega in italijanskega jezika, in dopuščal, da mu Italijan italijanski in Hrvat nemški ali pa tudi italijanski odgovarja.
1'ri izpitivanji za zrelost se še Hrvatu celo pripeti, tla v italijanskem jeziku prasanja dobi in tudi v tem odgovarja ; ludi
Podlistek.
Pismo iz Rima.
Velik je Rim, veliko je mesto, a pri vsej velikosti ima sedaj le 244,500 prebivalcev. Stoji še v precej prijaznem kraji, večidel v ravnotah, ker tistih sedem gričev, na katerih je bil zidan stari Rim, znižale so razvaline v nižavuh; ob mestu pa se razprostirajo nizki griči.
Skoz sredo mesta se vije precej velika, vedno kalna reka 1 ibra, kalna, kakor bi objokovala nekdanjo veliko slavo tega večnega mesta. Mesto okrog in okrog opasujojo debeli, visoci i precej dobro ohranjeni zidovi, kateri so bili večjidel v srednjem veku sezidani v varnost i brainbo tega mesta zoper razne sovražnike, vzlasti germanskega plemena.
Zunaj obmestnih zidov sc razprostira velikanska, večidel neobdelana planjava, ki prebivalcem ne daje priči! a marljivosti in izobraženja i zamanj iščemo tu sedaj tistih krasnih „vil« i „hladnih senc«, katerim stari rimski klasiki toliko slavo pojci. Ironija so zdaj Tibulove besede: „Titire tu patule incuinbens sub teginino fagi«; resničniši je slovenski prevod, ki se glasi tako-lc: „Kde so moje škatule? za pečjo v starej bisagi."
Na tej planjavi strle k višku tu pa tam velikanske stare razvalino, spominki nekdanjega bogastva, nekdanje mogočnosti.
Ako človek sedaj hodi po teh krajih, ue vitli, razen teb razvalin, druzegu, nego mnogo čed bradatih koz i druge drobni -
se pripeti, da mora učenec pri zrelostnih izpitih zarad nezmožnosti učitelja hrvat, jezika v nemškem rdi pa italijanskem jeziku odgovarjati, če tudi mu postava dovoljuje materinščino.
Na isti način so Hrvatje tudi pri petji, risanji, inuziki in telovadili za Italijani, še celo v ecrkvi prod Itogom se prezirajo, ker se nikoli nobene hrvatske pesmi in pridig" ne sliši, le ob velikonočnih duševnih vajah imamo gosp. katehetu hvalo vedeti, da iz proste svoje volje iz nekoliko besedi obstoječo hrvatsko pridigo naredi.
Zadnjič in danes omenjena lakta (a mogel bi jih še našteti) dovolj pričajo postopanje si. ravnateljstva o Hrvatih, a to postopanje proti njim je sam gosp. ravnatelj najbolje karakterizira!, ko je sam sebe proti Hrvatom imenoval „diabohis rotae".
A 'on (/uis sed tjuid,
23. <lan meseca aprila 1880.
(*»vor poslancu Kljuna.
V.
Nikakor ne p lizi ram tega, daje treba naglo obravnati državni proračun i na kratko govoriti. Zato ne hi bil za besedo prosil, da iiigo resolucij govorniki od one (leve) strani tako hudo napadali. Tako pa so mi potrebno zdi, potegnoti se za slovenski narod, ki so vendar zdaj nadeja, da se bo nanj ozir jemal. Po govorih gospodov poslancev na levici, to so ve, ne smeli hi se o tem nič pritoževati i nobenih promeinh zahtevati, saj sta nam gospoda klicala, da se slovenski jezik dosti goji, da je on v šolali uže zdaj učni jezik, a da zavolj prenizkega izobraženja ni vreden večjega ozira itd. Užc v enoj prejšnjih sej je nam čestit poslanec s Češkega isto očital ter trdil, da se ne občuje le v uradih i Bodnijah z strankami v materinem jeziku, temnč da je tudi učencem na srednjih naših šolali dana priliko, dospeti do visocih šol, da se jim ni treba učiti v katerem druzem, nego v materinem jeziku.
Ne vem, kde so gospodje na onej strani to pozvedeli. Po lastnej skušnji gotovo ne, sicer ne bi mogli trditi reči, ki so pri nas naravnost narobe. Poln drugi milijon Slovencev nema ni ene srednje šole, na katerej bi bil slovenski jezik v resnici učni jezik i bi se toliko ozira nanj jemalo, da I j i se učenec mogel dobro izobraziti v materinem jeziku. V proračunskem predlogu cesarske vlade nahajamo sicer pri gimnazijah v Ljubljani, Novemim slu in v Klanji zaznamovanje „ncmško-slovcnske", kar pri tistih, ki ne poznajo razmer, utegne misli obuditi, da imamo na Kranjskem zares nemško slovenske, to je utrakvistične šole. Ker tedaj ta opazka na videz pobija nasprotno mojo trditev, tedaj vtemcljim svojo trditev z velevužno pričo, prejšnjim naučnim ministrom samim. V seji proračunskega odseka 11. februarja 1880 je rekel namreč gospod miuistcr na razprave dr. Vošnjaka, braneč se, da
sc je Kranjska gimnazija opustila le iz mržnje do slovenskega prebivalstva: „Kranjska gimnazija je bila nemška, zato je pred-govornikovo dolženje prazno." Kedaj jc tedaj gospod minister govoril resnico? Takrat, ko je v predlogu, sestavljenem pod njegovo odgovornostjo imenoval to gimnazijo neinško-slnvcnsko, ali takrat, ko je dejal, da je nemška?
Menim, da zadnji pot, kar je v teh razmerah bolj resnično. Hujše nogo z dolžitvijo čestitoga gospoda poslanca celjsko hreških kinetičkih občin, hujše nego po narodnih hujsknjočih časnikih, kakor jo minister takrat rekel, zapeljuje se po mojih mislih ljudstvo s tem, da kodo zdaj tako, zdaj drugače govori i dela, kakor se mu boljše zdi i za dosega svojega namena pripravnice kaže.
Se manj mogoče je učencem srednjih naših šol svoje izo-hraženjc na katerem slovenskem vseučilišči dokončati. Jaz bi tega še v misli ne jemal, ker ne spada sem, da ni inoj prelgovornik toliko govoril o vseučiliščih. Imamo sicer v Zagrebu jnžno-slo-vansko vseučilišče, ki vendar ni tako slabo, kakor se je poljubilo trditi govorniku pred mano, i katero bi bilo prav pri roci učencem iz Dalmacijo, Istre in iz slovenskih dežel; ali hvala dualizmu. prišli smo do toga, da je to vseučilišče nam toliko, kakor hi ga ne bilo, ker je Hrvaško za nas ptuja dežela, in ker tam dobljeni diplomi in izvršeni izpiti tukaj nemajo nobene veljave.
Postava zahteva od vseh profesorjev, ki se imajo nastavljati na srednjih šolah v slovenskih deželah, da morajo slovenskega jezika popolnoma zmožni biti. Ali kakor je poprejšnji naučni minister znal izmz „nemško-slovenski" tako stisnoti, da je naposled le „nemško" ostalo, tako sc tudi na to postavno določbo ni nič ozira jemalo i nastavljali so sc u:t srednjih naših šolah profesorji, ki slovenskega jezika niso le dosti zmožni, temuč prav nič ga ne znajo, (Klici na desnici: Cujte!) in sicer ne le profesorji uu zgornjih razredih gimnazij in realk, temnč tudi na najnižjih razredih, v kateiih velika večina otrok v nemškem jeziku še ni tako trdna, da bi razumela profesorjeve predmete, katerih jim ne inore razlagati v materinem jeziku. Ni mi treba posebc poudarjati, da sc morajo vslcd t<yu otroci z največjimi težavami boriti i da to celo učitelju zelo škoduje.
Prav tako imamo po vseh v slovenskih deželah obstoječih srednjih šolah le mulo vodijev, ki morejo brez tolmači govoriti z roditelji svojih učencev, (Klici na desnici: Cujte! Cujte!) in vendar veste, gospoda moja, da je zelo potrebno za šolski napredek otrok, da se morejo razgovarjuti roditelji z šolskimi vodji. Ne manjka nam sicer izvrstnih domačih učiteljev, ali ti so se morali prestaviti v daljne deželo iz službenih ozirov, večkrat tudi iz družinskih zadev, da more blizu sebe imeti tast svojega zeta, ali pa niso dobili služb, za katere so prosili.
Imamo tudi več šolskih pomočkov, nego se je govorniku pred mano poljubilo trditi; on je nam očital, da nemani'* učnih knjig za propedovtiko, za logiko itd. Ako hi ou našo slovstvo nekoliko bolj poznal, tedaj bi vedel, da imamo skoraj za vse
ce, ki si išče hrane po ne posebno rodovitih tleh. Pastir loži leno v kakej red kej senci, a ne „suh teginino fugi", bleda senca podobi, katero nam jc tako mikalno pesnik Virgil narisal.
Navadno popotniki v tc kraje ne zahajajo, le slikarji jih radi obiskujejo. Tu pogostoma vidiš umetnika, sedečega na kamenu ob kakoj podrtiji, ki z vso ljubeznijo i marljivostjo slika naravo in velikansko razvalino pod temno višnjelim nebom.
1 kdor se radovedno [o tej okolici potika i zanimive re'i opazuje, k malu ima druščino. Ce tndi so tukaj redke hiše, vendar opazijo otroci kaj hitro potnika, i zdaj je križ i nadloga. Kakor črviča mravljinci, tako ga obsujejo ti črno kodrasti potomci staroslaviiih Grachov i Seipijonov i kakor so se nekdaj množile rimske kohorte, tako se innožć tudi njihovih pravtitikov otroci, ki tujca oblegajo i napadajo, dokler niso od njega kaj okroglega priliojevali, Kaka razlika i kaka podobnost moj ncke-daj i zdaj!
Stara noša, stara šega se v tej okolici še vedno nahaja. Moški nosijo skoraj vsi prav ozke, temno višnjele hlače podko-lenice; pod kolenom imajo nekateri nogavice, drugi čudno z belimi cunjami povite in usnjatimi trakovi obvezane noge in z ena-cimi trakovi na stopala pritrjene podplate. Kakor hlače, enake barve jc tudi telovnik; plašč je rujav i kratek, klobuk podoben strehi na zvoniku i z rudeČimi trakovi ves povit.
Slikarsko lepa pa je ženska oprava; krilo nosijo kratko, ozko, višnjele barve; zaBtor (predpasnik) jc enako dolg i počez pieprežcn s živo pisanimi barvami. Košulja je bela s kratkimi, prav širocimi rokavi, ki s<j zelo lepo obšiti i pisani z rudečo i zeleno volno. Na glavi nosijo rumenkasto belo, enako pisano ruto,
ki pa ni zavezana, ampak le tako nekako gizdalinsko na lase položena, kar zagorelim obrazom i črnim lasem jako lepo pristujc. posebno tistim, ki imajo več vrst koral okrog vratu. Životu dajo s tem lepšo podobo, da sc tesno opazujejo pod prsi se zelenim, rtideče obrobljenim trdim pasom. Starim ženam, to se ve da, tak pas ne j ovišuje več lepote, ali vendar ima še vedno svojo korist, ker ta piostor rabijo prav dobro za pletenično orodje, tohačnico i za druge take malenkosti, da, časi jim gleda celo pipa izza pasa.
I nu, kdo bi se je/il na staro ženico, ako jo vidi za kakim oglom, da varuje mladino i pije pipec dobrega tobučka?
Posebno čudna je nošu pastirjev, ker spominja na volkuljo,
ki je Koinula i Koma dojila. Oni nosijo vrhi navadne obleko še čotust plašč iz kožuhovine in vrhi navadnih hlač še druge iz neustrojene kozje kože, so tedaj taki, da sc človeku zdi, ki se te
noše še ni privadil, da so ti pastirji — medvedje.
V tej inedvedjej opravi gonijo ti pastirji spomladi molzne svoje čedc v mesto Kim. Žvižganjem i kričanjem pode svoje kos matiukc vsako jutro po ulicah ter se ozirajo po hišah, pri katerem oknu se prikaže kaka rimljankn, želeča dobrega mlačnega mleka.
I ko se katera oglasi, vrže pastir velikansko svojo gorjačo pred koze, katere umejo to znamenje, da so z mesta več ne ganejo. Pastir potem izvleče neko posodo iz žepa, izbere si kozo ter jo začne molsti. Ako od ene dosti mleka ne dobi, ne umakne se z mesta, ampak prime najbližjo za zadnje noge, potegne jo k sebi i dalje molze.
Na snažnost človek tukaj ne smo veliko gledati, i kedor nema trdnega želodca, ne diši um dosti to naiuolzeno mleko, ako je videl, kako se to molze. Kdor pozna marljivost i snažnost
predmeti' sloveimke učne knjige, i da si> tndt mu. knjig- za pedagoško in logiko v delu.
Da se je |>r«'j omenjenim ucitejim v domovino |io» zaprla. oddnjah so večidel najvažniša mest* šolskih vodij brez postavno zapovedanega razpisa. Gotovo so s.- bali, da In sicer v. udar h-morali v ozir jemati izvrstno domačine i nazadnje jim celo dali raspisana mesta. Kde hi pa potem bila ostala skrb za nemško kulturo? In bi to ne bilo morda pri nekaterih ljudeh utegnolo izbu J iti suma, da se Slovenci negujejo, kar bi liilo po mislih teli ljudi v nebo vpijoča krivica? Kakor z imenovanjem vodij« v, enako je z nastavljanjem šolskih nadzornikov. Za I lohemvartovega ministerstva smo res imeli šolskega nadzornika, ki je bil zmožen, da je lahko spolnoval naloge šolski ga nadzornika na slov« nskib srednjih šolah.
Njemu je bilo izročeno nadzorstvo humanističnih in realističnih predmetov, ali po odstopu I lohemvartovega ministerstva 90 je začela trpenja šola za tega v tej visocej zbornici uže enkrat imenovanega gospoda. Vzeli so mu nadzorstvo realističnih predmetov s pretvezo, da ne ugaja vednostim, ako le en nadzornik nadzira predmetu dveh oddelkov, in zaupalo se je nadzorstvo realističnih predmetov graškeinu šolskemu nadzorniku, ki pa potem ni le hodil nadzorovat, temuč potoval je tudi k sejam deželnega šolskega sveta v Ljubljano, da je tam po moči pospeševal nemško kulturo; predlanskim pa je bil ljubljanski šolski nadzornik kar naglo premeščen v Dalmacijo, če prav tega ni želel. Nečem ozbiljno trditi, da se je to zgodilo zato, ker je bil Slovenec, vendar se to tako zdi, in od tega časa nemamo nobenega lastnega šolskega nadzornika, ampak nadzorstvo srednjih sol je izročeno obema na skrajnih mejah naše dežele bivajočima nadzornikoma v Trstu in Gradcu, i sicer imata ta dva oba predmetna oddelka, kar prej ni ugajajo vednostim; zares, lepa ilustracija skrčenja opravil in državne varčnosti! ltazen tega nobeden teh gospodov ni slovenščine popolnoma zmožen. Kako pri tem takem moreta nadzorovati poduk na nemško slovenskih šolali, posebno pod uk v slovenščini, to je uganka, katero gotovo tudi gospodje na onej strani ne ligami.	(Dalje, prihodnjič).
Dopisi.
Iz Mlin,j, dne 1«. maja.
Kako uboštvo so nahaja v občinah male i velike Munje, Zejane in v Poljanah, to je uže vsem sosednjim krajem dobro znano. Ljudstvo omenjenih občin žive večidel le od živinoreje, ker poljedelstvo donosa le tnalo dobička zaradi različnih vremenskih uzrokov, in še ta dobiček je mogoč le z velikim trudom in z dobrim obilnim gnojenjem.
Da je stanje imenovanih občin slabo, to se lahko iz tega vidi, ker naše ljudstvo mora vsako leto po širokem svetu hoditi, da mora skoz zimo prebiti, in nko hoče <:. kr. davke in občinske doklade plačati. — Nekteri sc bavijo s tem, da jesih po svetu prodajajo, drugi s tem, da oglje po dalnih gozdih napravljajo, in zopet tretji hodijo v daljne kraje, na Hrvaško, še celo na Ktisko gozdna dela opravljat. Iz vsega tega se vidi, kako blagostanje je v teli vaseh dotmi.
Tc navedene občine nemajo dovolj pašnikov, da bi mogle prerediti svojo živino poleti, pa tudi ne zadosti senožet, da bi dobivali zadosti sena za zimsko hrano. Da jc to istina, to pri čajo druge občine, po katerih Munci in Zejnnci seno kupujejo, in sicer za novce, katere so v potu svojega obraza po širokem svetu prislužili. — Kaj pa se je letos zgodilo?
Letos nam je od teh malih, slabili pašnikov, kar smo jih imeli, gospod c. kr. šumarski adjuukt 1'odgradom velike dele dal pod varBtvo, to je v prepoved vsakotercga vžitka in sicer: Velikim Mniiccm 600 oralov, malim Muncent 700 oralov, Zejanccm 800 oralov, toraj skup 2100 oralov. Živine drobnice imajo te občine in sicer; Velike Munje 1200 male živine, rogate 120, male Munje drobnice 1000, rogate živine 110, in Žojane drobnice 1000, rogate živine 160, toraj gotovo veliko število živine. Koliko ta
ulovenukih žen, pa opazuje tukajšiie žene, precej sc lahko prepriča, da te niso nič boljše od kozjega pastirja.
l'rimožnisi gospodarji i/, tukajšne okolice nemajo navade, kakor je to na Slovenskem, da bi se v mesto vozili v svojih opravkih, ampak oni jahajo n:i nizkih kljusetih (lepe živine se tu jako malo vidi), kar je mnogokrat jako smešno gledati, ker se jezdecu noge skoraj po tleh ulečejo, ako jc količkaj velik i tak jezdec spominja nehote na nesmrtnega junaka Don (Juijota, toliko bolj, ker ima tuko palico v roki, du se lahko meri z sulico delauianškcgu viteza i če jc treba, ž njo sebi i svojemu llocinan-teju dalje pomaga. Tak jezdec ima navadno tmli tako dolg plašč, da se mn po tleh nleče, ker je zadej do srede preklan; naj bo poleti, ali po zimi, vedno inm za vratom širok rob iz koitihovinc.
Tudi ženske, katere nosijo v liim zelenjavo i sočivje na prodaj, jezdijo, ne sicer na kljusetih, ampak na osličkih. Te uboge pare so tako obložene, da se jim hrbet šibi, pa se babe morajo sem ter tja nositi. Mlade ženske se še nekako po ženski vedo, a stare babure se za ves svet ne menijo ter sc kar po moškem običaji vale na ubogo žival. To sc ve da, bolj varna je taka seja, češ, ako mulcu pade v glavo, da /nori, vsaj ne bom tako hitro na tleh.
Tukajšnji tneščanji »enmjo mnogo posebnih razlik, ako jih primerjamo s prebivalci družili mest. Zenstvu pa moram prepoznavati neko spretnost iti okus o barvah in kroju obleke, kar lopo vzrastlim telesom i še lepšim obrazom prav lepo pristoje. Z nekako čestitljivo hojo, z milino i ljubeznjivoatjo so nevarne srčnemu mirti. Pa kakor so lepe i mične na ulici, prav tako so priskutne v domačem živenji zurad njih lenobe i nereda.
živina v l. tu suhe in zelene kune potrebuje, to lehko preračuni sleherni, kateri ima le eno kravo, iu sleherni lehko prendari. ka > i te-ko so bile zadete s to prepovedjo niso občine.
Znano nam jo, da visoko ministerstvo gleda in veliko ozu.i jemlje na kmetistvo, iu da dobro kmetovalce še zaradi kako posebnosti pohvalja iu tudi obdaruje. Znano nam je tudi, da goz 1 • narstvo ni isti oddelek, posebno v našem kraji, kateri bi mogel nase ljudi živiti, ampak edini pripomoček, s katerim so naše I ljudstvo žive, taje poljedelstvo in živinoreja. Kmetovalec se se v dobrih krogih, nko nema gnoja, ne more dobrih pridelkov nadejati. — Kaj pa hode pri nas brez gnoja? — Tu gotovo ne bi drugo rastlo, nego koprive in osat. Utegne nas kodo vprašati.) s kom smo pa dozdaj njive gnojili. — Naše občine so imele do sedaj več pašnikov in sicer za 2100 oralov, zdaj pa, ker se je to v prepoved delo, nam ni mogoče več toliko živine ravnati, toraj ne bo več tudi tudi toliko gnoja, našo njive ne bodo več take kakor so do sedaj bile.
Nam je dobro znano, da je potrebno, da vis. c. kr. vlada skrbi za to, da se gozdje ne uničujejo, ampak zavarujejo, in tudi, da ovce in druga živina mladega drevja ne objeda, ker s tem mlade gozde zatira. — Tukaj pri nas pa je vse drugo; velik del zavarovanega zemljišča je tisto, kdor je bil pred 20 leti gozd po sekan in kder se zdaj tižu nad 3 sežnje visoka drevesa. Tam gotovo niti oven, niti vol, ni konj, ne more več nikakoršne škode delati, zopet drugi del je goli pašnik, kder ni še najmanjšega znamenja kuke gozdne rastlike, toraj tudi tam ne more živina nič škode delati ker ni nič razen travi' pa kakega trna. In takih zavarovanih zemljišč ne pogozdi gospod c. kr. šumarski adjuukt nikdar, ako tudi Metuzaleinovo starost očaka.
Da naš c. kr, šumarski adjuukt ne bi nam bil tega stoii', ako bi sam bil na mesto prišel, to nam je gotova stvar, ali ta ljubi gospod ne gre iz hišo, ter vedno le doma tiči.
Medved tiči le po zimi v svojem brlogu, a poloti gre na pasoj ta ljubi gospod pa ne gre ne poleti, ne pozimi i/, hiše, i zakaj bi hodil? saj ga vlada brez tega dobro doma hrani in oskrbuje, čemu bi v mrazu ali vročini okoli hodil?
Ljudstvo i njegovo blagostanje pa mu ne " more biti dosti na srci. Povsod smo užo na pomoč trkali, ali nikder se nam ni hotelo odpreti, zato sc obračamo javno na drago „Edinost", morebiti utegne to kaj koristiti i kak dobrohoten človek odpreti pot pravičnim našim tirjatvam. *)	S. Z.
*) Mi živn priporočamo tlstej slavnoj dejtelnej gosposki, katera ima o tej zadevi merodnjuii bonndo, unj lii to stvar nnianjko preiskala. ker smo tudi tižo d drugod Mili mnijenju, dn hi1 i dupinu omenjena prepoved ne lijeniti s zakonom o varstvu gozdov,	(Ure>1.)
Kritični politični pregled.
Domače de/ele.
V	gosposkej zbornici, katera je predzadnji ponedeljek začela razpravljati proračun za leto 18H0, začel se jc takoj v začetku boj mej obema strankama, sprožil ga je ustavovercc Hamer. Očital je vladi, da sc jc ponašala s tem. da pomirnje stranke, pa je ogenj v vodo nosila, ker jc klic pomirjenja veljal Ic ustavovernej stranki. Govorniku ni prav, da je ministerstvo odtegnolo podporo nemškim vojaškim šolam v Dubrovniku in Zadru. Jezikovno naredbo je imenoval politično nespametno, ker jc užgala smodnik v sodu, saj člen 1!). zagotavlja vsem narodom enake pravice. Ustavcrno stranko je hvalil, da je pravična, spravljiva, da ne po nemčujc i ne zatira nobenega naroda. Pri poznal pa je vendar ta gospod, da poduk v ljudskoj šoli mora biti naroden i da so učenci v spodnjih gimnazijah in realkah morajo narodnega jezika popolnoma naučiti.
V	ustavovernein duhu so govorili še knez Schonburg, knez Kurlos Auersjiert/, 1'lener, Schnicrling in \VintersteiH, od naše strani pa grof 'Pkun, knez Schioarzenlerg, knez Sapiclia in Clam Gala*. Poprijel je besedo tudi tninisterski prvosednik, grof Taatte ter rekel: Vlada dola po načelih, izrečenih v prestolnem govoru, ona
LIPICA.
(Daljo in koncc).
V Lipici raste kakor po okoličnem Krasti hrastovimi ("radon, gnjelec, cer), nekaj lipovine, bresti, kleni, žestelovina, drenovina, leskovimi, češininjo in drugo drevje, o kterem sem slišal, da ima veče polno cvetje, to se ve, ker mu gnoje s konjekom.
Sloveči botaniki (rastlinarji), ki hodijo v Trst, navadno obiskujejo tudi Lipico, ker moj drugim sc nahaja tu neka cvetka, ki je svoje ime dobila od Lipice: „nasturtimn lipizzense" f„lipniska ognjica"). Dno 20. maja 1S38 je bil prišel v Lipico rastline nabirat sam kralj Friderik August Saksonski, sloveči rastlinoznanuc.
Sedajni lipniški gosp. kapelan jc marljiv zbiratelj in poznavatelj žuželjk (hroščov in metuljev). A kakor sc v prstenu odlikuje biser, tako sc mej kraškimi goličavami ponosno dviga Lipica z lepo rastjo in se svojimi plemenitimi konji in kobilami.
Nekdaj ni bilo toliko cest, kakor dnndeiies in premožniši so skoro vsi imevali enega ali več konj, da so na njih jahali. Velijo jc bilo nekdaj tega blaga po vsem Krasu, kakor to pričujejo še dandenes imena pašnikov; „Kobiljnl-* lokavski, blizo železnice, ki drži iz Divače v Istro. „Kol>iljdku sežanski pri cesarskoj cesti, proti Storjam, Kobiljaglava na dolnjem Krasu. V St. Ivanu pri Devinu jc od starodavnih časov se obranil veliki somenj konj (tudi oslov in — češnja in čebule), dno sv. Ivana ali na kresni dan (24. junija), kamor prihajajo celo Ciči iz Istre. Zgodovinsko je dokazano, da so pri St. Ivanu, kjer sc reka Timav v morje izliva, stari ajdje (pogani) imeli tempelj solnčnemii bogu posvečen, iu da so mu darovali belega konja.
kropi, vi i j uje ustavo; ona si prizadeva, da pripravi na skupna tla vse tiste, ki so pokli< ani v pail.un ntaino živenjo; on jc prepričan, da je sprava mogoča, vendar le ti daj, ako se noben narod no bo mogel po pravici pritoževati, da je zatiran. Vlada ne sme biti pristranska, ona mora biti zajčitnica vseli opravičenih teženj. \ I ada mora ugovarjati temu, da opravičen" zahteve prezira, ali da si prizadeva narodnostim v njih pravicah škodovati; vzlasti [»a tnora odbijati očitanje, da nemškej narodnosti kakor koli si bodi nasprotuje.
Vlada je prevzela tudi težavno nalogo, napraviti red v finančnih zadevah. Povedal je uže v | oslanskej zborn ei, zakaj se vladi so ni posrečilo znižati, ali popolnem odpiaviti primanjkljaja.
\ lada ne dela koncesij, ampak premišljuje, ali je koristno staviti kak predlog ali storiti kako naredbo, ona ne trguje z državnimi temeljnimi zakoni, tako očitanje mora zavračati; tako ravnanje ne bi spodobno bilo vladi, ker bi prelomila prvo i najsvetejšo dolžnost, svojo prisego. Vlada spoštuje pravice parlamenta, ima pa ima tudi svoje pravice pred očmi, izvrševalne pravice, v katere se ne sme nobeden vtikati, ni parlament, se manj pa komisija petnajsterih. (Nemir na levici). Vlada stoji na stalit ust ivo i krepi ustavo i to nalogo bo vedno spolnovala. GrofTaaffc se neče pričkati o tem, ali bi tudi katera druga vlada bila privabila Cehe v državni zbor, le to mora izreči, da je neobhodno p trebno, da se parlamentarnega dela vdeležnjejo vsi, ki so k temu poklicani.
Po tem govoru jc razložil sekoijaki šef baron Sar/,m v dolgem govoru nkaz zastran enakopravnosti češkega jeziku, zoper kateri so nemški judovski i pojndeni časniki i levičarji poslanske zbornice tak hrup zagnali.
V	finančnem ministerstvo so se nžc pričela dela za proračun prihodnjega leta.
Deželni zbori so sklicani na H. tega meseca. Ker uže davno niso bili zbrani, i ker se je mej tem časom promenila državna politika, pričakujemo od njih marsikaj zanimivega; vzlasti v češkem i kranjskem deželnem zboru bode skoraj gotovo živo gibanje.
Po sklepu državnega zbora je cesar razodel grofu Tnafteju svoje veselje nad tem, da so bile avtonomistične stranke tako zložne in opazil, da je s tem zagotovljena v državnem zboru večina, na katero se bo vhtdn mogla krepko naslanjati. To jc znamenje, da grof Tanfie trdno sloji i da je centralistične stranke vpliv nnvzgoraj vničen,
Vsled predloga zagrebškega finančnega vodje Davidu je ogerski finančni minister ukaza', da se ima za finančno uradnike v Zagrebu ustanoviti tečaj za učenje madjarskega jezika: minister naglašuje, da sc bo pri poviševanji uradnikov ozir jemalo na znanje mad jurskega jezika. Omenjeni David je tudi priporočil, da so imajo dozdanji hrvaški grbi pri vseh finančnih uredili zamoniii z madjurskimi i ti grbi so užo gotovi, toraj ni več dvomiti, da jo tudi ta predlog sprejet. - llrvasko-madjarska, to dni skleneua, nagodba je vzela Hrvatom poln milijona goldinarjev na leto, zdaj se morajo tudi uže hrvaški uradniki madjarski učiti, narodno grbe z javnih uprav snemati i ptujo natikati, to so nezaslišana zasezanja v pravice hrvaškega naroda; kde so branitelji starih hrvaških pravic? V grobu?
V	Peštu so neprestani politični dvoboji; zadnji teden sta se streljala grofa Viktor Zichy in Karolyi, prvi je bil tako hudo ranjen, da jc za rano umrl. Libcralci vedno ttpijejo zoper stare šege i navade, zoper nojnetimniso i najhudobniso, zoper dvoboj pa nemajo besede. Abotna jc misel, du si v dvoboji moro kedo pridobiti čast, katero jc zapravil.
Hrvati so sc pogodili z Madjati, to sc ve, da na svojo škodo.
1. tega meseca se jc odprl hrvaški deželni zbor, da nagodbo potidi.
V	Bosni i Ilrregovini so uveli samoprodajo soli, Ogerska kreditna banka jc prevzela uvoz i razprodajo.
Tuje dežele.
Glavarji ulbaneške zveze so sklcnoli vojno na Črnogorci i dotični ukaz dali vojaškemu poveljniku v Tuži. — Gladstonu pa so poslali zaupno pismo s poudarkom, da hočejo biti samostojni.
Isto tako je znano, da so tukaj najprej redovniki benediktinci samostuu utemeljili, ter po izgledu sv. Benedikta, ki je na hribu K asino solnčncga boga Apollonei tempelj premenil v cerkev sv. Irana, tako so tudi oni Diomedov tempelj posvetili sv. Janezu Krstniku. Nadaljni dokaz, da so po Krasu nekdajni pogoni častili solnčncga boga, kateremu so bili konji posvečeni, morda je tudi ta, da jc mnogo cerkvi na Krasu dvema na konji jahajočima svetcema postavljenih svetemu Jurju in sv. Martinu.
Da so kedaj več konj imeli, pričujejo tudi pregovori in reki: „Arc more ne vseh konj h krati jezdit." (Nij moč vse tiakrat storiti). Kadar se zora dela /jutro, slišal sem negde reči; „Kmali bo dan, pri Razdrtem (pod Nanosom) u:e kobile molzejo
Kraški konji so trpežni, zato pregovor: „To je trdo ko konj\* Prav zaradi teh dobrih lastnosti kraških konj in pitno pase, ki jo tu nahajajo, kupili so Lipico predniki svitle avstrijske vladarske hiše, da si v njej izredc pleme trdno, trpežno, žlalino kraških konj.
Te le zgodovinske črtice sem po raznih knjigah nabral.
Leta 145'J potrdi papež Pij II., ki se je pred nazival Enoj Silvij Piccolomini in jc bival od I. 1447-1450 škof tržaški, neko pogodbo, v kterej so imenovana škofova sela: „Tresušnica (Pre-sniea), Ocizlu, Draga, Gročana, Sv. Tomaž, Vrhpolje, Bazovica, Lipica sedaj zapuščena („quac in praesenti est desolatit"), Opčine, Beka, Nusorec (Nazirec), Sv. Peter v Klancu (— de Madrns —), Trpeč (?), Onotič (ljudje pravijo: Cruritčo), vsa zemljišča v Kotači-, (— Botač ali kakor sem slišal v Brkinah: „bantoč* pomeni slap, Tam so razvaline nekdanjega škofovega gradu na visokih pečinah, in blizu onde pada voda Klanščiea, Boljunščica proti
Da s»- vstanek v Albaniji zadnsi, predlagala jc rij^k i
vlada turskoj, nuj avstrijska vojska zapre Skador, d» pretiga /ve/o mej tem mestom i inej Albanci pri Tn/i.
Mnktkiar pasa sčtlje Albance k upori, deli ur. ./je i strelivo j mej ustaše ter se hvali, da je Evropo priumrnl, <1. je odstopila od herolinskoga dogovora. Bil. Doda, Miriditom kn.'Z upa, d.i postavijo v Albaniji za vladarja.
V Berolinn se imajo zopet zbrati posl inci volevlastij, 'bi , rešijo grško prnšanje. Turčija se bode potem n o alu udati, ak<> ne z dobra, pa se silo.
Pri volitvah v italijanski parlament je dobila ministerska stranka 290 sedežev, desnica 150, nereietici <i0.
Avfganei še vedno na mnogih straneh napadajo Angleže, ki bodo naposled vendar le morali avfgansko zemljo zapustiti, T > nesrečna vojna je Angležem tiže HO milijonov golil, pojeli
Domače stvari.
Volitev enega poslancu v goriški deželni /bor. Velika beseda v Gorici. 8. t. m. se zberri v Tolminu volilci Irgov in obrtniških krojev na Goriškem, da izvolijo enega poslanca v deželni zbor. Priporočen je dr. Nikolaj Tonkli. Volilci, volite ga vsi, ker tako poslavife sebe, goriško svojo domovino i vse Slovence, kateri bodo ponosni na Vašo disciplino, politično zrelost i značajnost. — Na večer pa l>o v Gorici velika beseda, li katerej naj pride, kdor lu more, tudi iz naših krajev, ker bode v korist dijakom.
Vabilo. Po sklepu odborove seje, hode v nedeljo (1. junija 1KN0. redni občni zbor v gornji dvorani pri zelenem hribu (Mmite verde), in sicer točno oh 4. uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Tajnikovo poročilo.
2.	Blagajnikovo poročilo.
3.	Prenarejenje nekterih tofk društvenih pravil po 22.
4.	Volitev odbora.
Ker jc to prvi redni občni zbor, inje tudi na dnevnem rodu prodrugflčenje društvenih pravil, treba je, da se občnega zbora udeležijo vsi udje. Vsak ud ima seboj prinesti knjižico in vstopni listek, kutcii mora pri vstopu pokazati. Nendom ni dovoljeno udeležiti se občnega zbora.
V Trstu, dne 30. maja 18X0.
Odbor T»lomt\*kega podpornega društva*.
Profesija na sv. rešiijegn Telesa dan v Trstu je bila jako lepa; ljudstva so je vdeležilo mnogo tisoč; pevci iz okolico, primerno razdeljeni, peli so tako lopo, da so jih celo Italijani jako hvalili.
Novoimenovani krški škof Feretie jc bil 23. t. m. v
Gorici posvečen.
Imenovalce. Vrli naš narodnjak, gosp. Matej Trnovec, e. k. pristav v Sežani, imenovan jc okrajnim sodnikom v Vodin-jun. Gospod Trnovec si je pridobil povsod, kodar je doslej služboval, nopozabljivo ime. On je kakor ustvarjen za sodniška posla. Korenito izobražen jurist, delalen, vljuden, spravljiv, velik Ijtido-Ijub se nikoli nc ozira na nobeno drugo stvar, nego na zakon i korist tistih, ki pri sodbi iščejo ali pravice, ali kaj druzega. Mnogo izgledov nam jc znanih, kako bistroumno je večkrat pomiril i poprijatcljil najhujše pravdarje i sovražnike ter jih odvniol od dolgih i pogubljivih pravd. Vso te lastnosti i vzlasti tudi ta, da jc z vsako stranko vse obravnaval v materinem jeziku, prido bilo mu jc inej ljudstvom popolnoma zaupanje in splošno spoštovanje. Vodinjančanom čestitamo, da dohodo tako izvrstnega moža okrajnim sodnikom, vrlim Sežnnčanom pa, mej katerimi zapušča spominek „aerc perenius", iz srca želimo Trnovcu vrednega nastopnika.
Avgust Zabred •{•. Spolnujemo žalostno dolžnost z naznanilom, da jc železniški uradnik Avgust Zabred po dolgej i hudej bolezni 28. min. meseca v najlepših letih na Rakeku umrl. Rajnki jc bil jako blaga duša i kakor solncc čist rodoljub.
morji imenovana Rosandra, čez velikanske romantične pečine in dela krasni bantoč ~ botač ali slap. Malo zgor je romarska cerkev Matere Božje v Pččali, nekdaj imenovana „Siaris* (— šijarič ~ zatilek, nacken —), sedaj spadajoča pod dolinsko župnijo—), vas sv. Urha — Dolina, Kregidjun, (Krogle), no/junce, Šolar (V), /trda sv, Martina, Hornt, lirezec, da; (?) (menda liicmanje a i Log, kajti neki potok pri Kicmanjih imenuje sc Jdičevec), in Sčedna (— latinski: Silrola slovenski gozdič ali gaj, ki so ga štelili ali ščedili, torej napruvilno pišejo nekteri „Skedenj", kar prosto ljudstvo nikoli nc izgovarja, nego vedno pravi: „Ščedna" —).
Iz te list nc je razvidno, da jc Lipica v onem času bila opuščena, da ni nobeden tam prebival.
Leta 154(5 da škof Peter liononto, tržačan, v uajemščino škofijsko pristavo (villa) Lipico z vsemi dohodki z onimi mejami, ki so v pogodbi zaznamovane nekemu Ivanu Mariji (Miče-tu) To-descliini za letnih 10 zlatov. (En zlat je veljal C» petič, te pa so po današnjem denarji znašale po 17 soldov).
Leta U)74 napravi škof /onn de Betta z avatrijanskim nadvojvodom Karlom pogodbo, v katerej mu izroča mitnico tržaško in v Lipici za 50 forintov.
Dne li). maja 1680 kupi on isti nadvojvoda Karol vso Lipico od škola Nikolaja Coret. To pismo se je našlo v deželnem arhivu v Gradcu. Lotos lttbO je torej tristoletnica ti- dogodbe, kakor jo spominja napis na črnej marmornati plošči desno stran pri vhodu lipeuske žrebčarije. Na levi strani [»a jo na enakošni
Deputacija mesta Split« pri cesarju. Raja...ui.ti i uje-ovi kupil t.Času. vladar noti:u.jo Avstrije višji vojvoda Karol priatasi mi podali d. putanjo k oesarju / spomenieo, v kat. rej; Arijski; iiasli p . s,, ga i.-t:« U:K) i„ je bil skoz *.KJ let v zaprosijo, naj so ob., srednji sol. v Splitu no pohrvatite, al. v njih S(,l,m|, ,- Slovesnost se začne 22. junijna sv. Ahaoija vsaj nt rakvistični poduk uvede. Cesarje prijatno spi. j. I d.-pu dan, ki je vsak., leto velik praznik v Idriji, ker ta dan so našli tacijr. ter rekel, da spomenico dobro preudari. Deputa. ija je šla >jvi) srebro, ter bo trajala tri dni.
ti..li k neni-trii prvosednikn, ki jo je v iiido« sprejel, ali nič prav	v«ib.. i..	i.i . i	• t	. . . >•
. .	1 .,,,..,	■ . I »olka Jf ustrelil, tako se nam ie iz Istre poročilo, bluu
nooreg't niiai.|a |. , ni dal; in i. t'. • .ugovora nanonega ministra se ..i; ....... • . .	, ,	' ,
, v ,	■ , . ....... . ■ , ... 1*011110 tamošnji v i s, i str« I. c. Lndno, di se taka žival v tem
kaže, da so minoli rasi, ko je H.ijnn.onti kraljeval v Dalmaciji. r..tsl| v H.lM, krHj(1 (i ik|.,ti|;1
Županje ljubljanske okolice snhili pri deželnem prvo-1 l.oveja kuga se je z-pet prikazala v karlovskem in og.i-mestnikll n.ija, tla so se mil zahvalili z-i slovenski dopis od 1,,,-kett. okraji, zato je hrvaška n.eja pri žvekovalnoj /..vini i nje 4. maja, izrekli mu avojo radost, da ž njimi občuje v materinem snr viin izrlokom zopet zaprta, jeziku t. r mu priporočili občinske zadeve, Gosp. prvosednik	^ ^
\\ inkler jih je prav prijazno sprejel, razodel svoje veselje, tla so
se k njemu potrudili i rekel, da lel.ko vs loj k njemu pridejo,	RaZHe StV&fi.
kadar se jim bo potrebno zdelo, da ga bo to vselej veselilo.	„ ,	,
Pri uredbi /.emljiščnega davka se jo obdačiio 3,200,000 Volitev v kranjski deželni zbor in baron Sclivvencl oralov zemljo, ki je bila doslej davka prosta, največ v Galiciji. Vol.k. posestniki na Kranjskem so na mesto Langerja volili v | liamrcfi 1,300,000 oralov. Vcenitev sc je povišala od 165 milijo-kranjaki deželni zbor zloglasnega litijskega okrajnega glavarja nov na 185 milijonov goldinarjev. — V prvih štirih mesecih te-n Vcstrncka; narodnjaki se volitve niso vdeleždi. To priliko jo po- leta se je za 2<i2,000 gld. n- posrednjega davka več vplačalo, nego rabil baron Scl.weg.5l, da jo dražil volile, zoper vlado ter šumni- v istej dobi lanskega leta. Letošnja carina v prvih treh mesecih
čil poštene kranjsko državne poslance Rekel je v svojem govoril, do ministeratvo ni izvršilo nič, kar je obeeal prestolni govor, ne le, da so sp.ava ni dosegla, razpor s" jo se pomnožil, k.arjiki državni poslanci so delali le za strankarske namene, posebno zadeva to Hol.enwa.ti in Windischgrotza. Dalje se jo potegnol za ustavakc ter rekel, da ni res, da ta stranka dcln nemško narodno
pa je presegala lansko za tri milijone.
Dlad jurski jezik svetovni jezik. Neka poštanska aodiiiju
i<- poslala neko pisanje konzulatu v Belgrud v madjarskem jeziku;
od tam pa so je poslalo nazaj z opomini, da v IJelgradti nobeden
no zna imidj.irskega jezika. Na to je vst .1 velik hi up v ogerskeiu
..................,	.	, ,	,	. i pravoflodnem ininisteritvu in Tisza jo moral zagotoviti, da bo to
propagando, ker prav ona jc pravna stranku, vso druge pa imajo ......... , ,.• , • • . ,	... , ...	,
J 1	'	n 1 j i napako pri nimiaterstvu zunanjih zadev očital, da so odpravi.
Mlldjarski napuh. Modjari zdaj zahtevajo, naj cesar polu
sebično namene i zato prej :<li slej propadejo.
Haron Sch\vegel jc h konci trdil, da m> v merodajnih krogih
menda uže spoznali, kde sc ima iskati pravega avstrijskega rodo-Ijnbjo i da se to spoznanje k malti pokaže tudi v vladnih naredbah.
Baron Sclnvcgel je veliko povedal; zdaj vemo prav dobro, kakov mož jc on; pa vemo, da v merodajnih krogih tudi nema nič več zaupanja, imata pa ga veliko Tnaffe i llohotuvarth; baron Schwegel menda še zdaj upa, da ga posado na ministerski stol,
leta stanuje v Bndapcšti, i polu lota 11:1 Dnnnji. Kadar bi stanoval v Hndapešti, moral bi imeti dvorjRliike sumo čiste Arpndovo krvi. Mndjarotn se ..že ob samem napuhu v glavi meša.
Angleško sretlnjeniorsko vojaško brodovje pripluje t-dni v jadransko morje, v katerem bode dalj časa sem ter tja plulo. Wellingtoiiove hlače. '/. liana angleška pisateljica I. C1.
zato ga ne vodi rodoljubje, ampak gola sebičnost. ,Vanitas vani- ''°"don je mnogo čula o krasnein vrti, kteri jc imel vojvoda tattim"!	VVellington. Pisala mu jc tedaj ter ga prosila, naj jej dovoli vrt
Shod poljskih učenjakov je bil zadnji teden v Krakovi; vdeležili so se ga tudi češki učenjaki.
/a stradajoče Istrane. Naprošcni smo, da te-le vrste natisnemo
Hrvatskoj za stradajoče Istrane" blagovolil je poslati meseca februarja t. I. 200 for., meseca aprila 150 f. za st.adajočo v koparskoj okolici. Prepotovala se jo okolica 1 razdelile to svoto sporazumno se župnici (lo v enoj župniji sporazumno se občinskim svetovalcem) moj /upijano onajsterili župnij. Od prve svote je prišlo na župljane krkavčatinko lio f.. truškovsko 7:» I'., kašta-bonske lo f. 50 nov, knbodske 25 f.. lokavsko 25 I. 50 nov. ().| druge svoto so dobili /.upijani dekanski 21 I, Sv. Antonski 30 f. 50 nov,, rižanski 25 f., tinjanski 24 f. 50 nov., marozijski 22 I., pomnjanski 19 f., koštabonski 2 I.
ogledati, Ko vojvoda dobi pismo, natakne naočnike i bere pismo. Meni pa, da mu je pisal londonski škof, ki se je navadno podpisoval C. I. London, i da želi videti tiste hlače, katero je imel ol . „	.... .	1 v°jv°da v vvaterloškej Litvi. Zdelo se mu jc sicer zelo čudno, da
.rr:-..?^1^,^"3",..!!'	V I ^^	Mi, menil je ve„d,r, da škofu
mora vsekako ustreči i tedaj ukaz .I svojemu služabniku, naj poišče omenjenih l.liič, katere pošlje škofu s prijaznim pismom. Kako so jo pa čudil škof, ko je prejel vojvodine hlače s pismo. u ! Mislil je, d. se je moralo staremu nv.žu v glavi zmešati. Toraj voli napreči, da ua/u..ii to ministru prvnsodnikil. Knako se jo godilo vojvodi; kolikor bolj jo premišljeval to stvar, toliko bolj je dvomil nad zdravim škofovim umom. Napreže tedaj tudi oii, da povo .lolin-Rtissell-ii to reč.
Lord John se jc z škofom baš o vojvodinih hlačah rozgo-
,, , . . .. • ,	i varjal, k<» pride \Vellingtou v Dosvningst rei I k lord .lolinu. Ko
I rva svota se 10 porabila večinoma za seme i sad. Driura	> . , ,	, ,.	. .
._______J v , , ______ . "	,1 "'»'I se zagledata oba gospoda, lu sta imela drug druzega za blazne-
ga, ostrmela sta jako. Lord John pa sprevidi, da se jc tu morala ti k vsega tegii
za hipne potrebe. Mnogemu očetu i materi so ie otrla so za ža-
. .. . t I • . • v , * . . . I Bu»	o-iniieia sta jaiuj. uoru ..onn pa sprevidi, aa se je tu morala
lostinku; mnogega otroka jokajocega s lakote naimao; mnoui .	i . • t . • ...
. v , . ,7 7 • j i •. o i , • , ,	kako pomota izve kmalu iz pogovorov, da c pismo starček jo oslabela svoja uda okrepil. Solze radostinke so tekle j vg^u te^a krivo
mnogoj starki govoreči, da je vendar dobrih Ijudij na svetu, koiL	o i r . i • • .... v . ....
b J * J J ' 1 J	Prebral i so tedaj pismo tiauu.jčiiišo i zmešnjave ju bilo ko-
se, akopram odaljeni, njih nevolje spominajo. V enoj župniji, videč ljudstvo „gospode", nij so niti blizu dalo, misleč gotovo, da so bodo od njega kaj terjalo. Jedva ko sc je s izgledom vsveilo-čilo, kaj je, približalo sc je lini vesolejo, čiin je prej žalostneje bilo. — Hvala vsesrdnu slavnemu odboru zagrebškemu od stra-dajočih bodi si s .mili, bodi si v njihovom imenu od |>. n. gg. župnikov. — Hvala prisrčna od potojočih [.o okolici za prijazno susretanje istih gg. župnikov, koji slabo letino najteže čutijo, imaje podpirati one, koji bi jih vzdrževati imeli.
Dezei'tei'. Iz Ljubljane je ubognol vojak K uhn ivega polka
nec. Mrs. London pa je dobila s pivo pošto prijazno pismo, naj le pride \rt gledat.
Smešnim. Kak sad rodi ščnvanjc judovskih časnikov, vidi so tudi iz tega, da uredniki časnika „Politik" skoraj vsak dan dobivajo pisma, v katerih jih nepodpisani pisahu surovo napadajo ter jim prote z maščevanjem nemških mož. „Politika" je priobčila v posnetku eno tako pismo, ki se tako-le glasi: „Blagorodni gospodi Jaz se... to pismo nalašč nefrankirano poslal, da ga toliko go-tovše prejmete. (Skoda jc lulo marke. Ured. Edin.) Opominjam Vas, da sto v velikoj nevarnosti. Svarim Vas, varujte se! Da-
Adclki conto Panigai, primorski Italijan. Ta grof je skoraj goto- lll0klcv meč visi nad Vašo glav«., in tega ste sami krivi. Vi ima-vo potegnol v rešeno Italijo, kdor je uže nekoliko taeih priinor- |e ta namen, da v nebo,a povzdigujete češki narod i njegovo škili junakov.	zastopnike, kateri, bogami, nič dobrega na sebi nemajo, i poni-
Tristoletnica idriškega rudnika, kar je V državnih rokah, žujete veliki nemški narod, kateremu nasproti - to It; prit.(lite bode sc obhajala ta mesec, ker mesecu junija 1580 je ta rudnik je vse slovanstvo in robstvo [.rav pritličarsko. Od kod p:t imate,
ploči spominek letošnjo tristoletnice H>. maja 1880. „Kol.iljiik- v Lipici pa je prav ustanovil ccstir Leopold I , kakor kaže napis nad vrati v žrebčarijo:
LeopoLDo I. Plo . nrl.Is . Caesaro . IMporantc Iosepho . iuTMlCos . DeheT.Lante , Cesar Leopold, iz turških vojsk dobro zrun, obiskal jt! leta KlfiO sam Lipico. V določbah I. 1058 stoji mej drugim:
Petnajstič: „Kapelan (ki je takrat iz Trsta prihajal) naj vsako nedeljo iu praznik bere sv. mašo v Lipenski kapeli ter naj razlaga sv. evangelije v dorenskeiu jeziku hlapcem iu čuvajem"; (— „in M'indisclier Spraclr —). Cesar Josip I. pa je z odlokom 8. novembra 1710 zapovedal, da inora kapelan v Lipici prebivati, ter vso dtihovsko službo opravljati.
Cesar Karol VI., ki je s pogodbo dno 19. junija 1728 še Preetranek (— na železniški postaji je bilo kcdnj pisano: „Pro-8tranegg" (!) —) pridobil, ter ondi nov od Liponskega odvisen kobiljtik ustanovil, prišel je dne !•. septembra 1728 sam v Lipico gledat.
Blaga cesarica Marija Terezija je tudi skrbela, da sc jc lipenski zavod i kobiljtik v dobrem stanu hranil, ter je poslala nekaj cerkvenega perila za cerkev, ki jc do deiiašnjoga dne, če tudi vedno v rabi, čedno ostalo. Prtiči imajo menda od iste vlada, ične roko uvezene čerke: M. T. K. (Maria Theresia Kaiserin).
Cesar Jožef 11. jo nainerjavnl opustili li[»iiški kobiljtik, p;i se je vzdržal vkljub vsem velikim zaprekam.
Cesar Franc I., ki se je nior.il veliko s Francozi vojskovati, tel' jc tudi začasno moral odstopiti Primorsko, ukazal je odpeljati konje iz Lipico I. 1797 v Belgrad (Stuhlweissi nburg) na (»gorskom, I. 1805 v Dinkovur (Slavonijo;, I. 1809 v 1'enoko na Ogerskem. L. 1815 so se konji in kobilo zopet vruo'i v Lipico, katero je leta 1H1.S sam cesar Franc s svojti visoko soprogo oo-sarico Karoln.o Ang.tsto |oliodoin počastil. Njegov nastopuik, cesar Ferdinand je nže zopet mislil opustiti Lipico ti sedaj ni pre-svitli ccsnr Franc Jožef so je krepko potezal za obstoj kohiljaka. ter je veliko novih poslopij v L piči sijajna priča njegove blago-diirnosti. L'že leta 181.4, ko jo bila lakota na Notrajnskcm, darovala je vladarska obitelj 25,000 for. ubogim v denarji in živežu. A letos, mesto da se potrosi denar za prevelike slovesnosti, blagovolilo jc njegovo veličanstvo razdeliti 2400 forintov mej siromake po vas«'h v okolici Lipice in Prestranka
Konji in kobile v Lipici in Prcstrunku, (katerih je neki okoli 150) so bili prvotno špaiijskega plemena pomešanega s kraškim, potem so še angleško in arabsko pleme pridevali, Služijo ■ta jahanje in za vprego kočij najvišoj vladarskoj obitelji.
Zelenu Lipifii, Krnski cvet, Naj so razevetllje
Mi.i l.-l !
n. S. Skalovič,
to j« vaš narod, odpustite mi to besedo, to malo kulture, ako ne I ko jih je smel vsak zaničevati in z sčavi pitati; ti časi so minoli. od Nemcev ? VTsa vaša češka svojat je bernska drhal v politiskem To naj si zapomni list, ki če/, morje -kili. Trst potrebuje mini, in družabnem ožim, izvržek . . (daljši pridevki so taki, da se ne to je res, mi ga ne kalimo, petardistov mej nami nobeden ne moiejo zapisati) Vi se družite z deševno i telesno pokvarjenim : išče; naj „I/< »peraio« le roko na srce položi. Vemo, k ij bi se plemstvom i farštvom i Vi njihovim nazorom odpirate časnik; to,/godilo, da niso premočni peruti dvokiilnega orla in cdentarjem je vredno kazni. Zbrani možje, ki krepko, pa previdno delajo, strah. „Uperajevi* patroni se innjo le Slovanom zahvaliti, da si ne bodo se strašili ničesa, prav ničesa, oni umazano Vašo roko- z novci napolnili, denarnico od njihovih pristašev bi moral list i delitvo zatro, aii ako bi trebalo najakrajniše sile! Na bojišči se društvo za sušico umreti.
bomo videli k malti." (To pismo je tako, kakor bi ga bila spi- j Tržaški Slone,uc v imenu vei drvzih. sala trojica; liberalec, jud i mhilist. Ured. Edin)	j--—	—	" ~
__ __j	Slovenska Talij«.
Zbirka drmnuti«*nili <lel in i^er.
Na svetlo daje dramatično društvu v Ljubljani.
1. vezek : Priročna knjiga za glediske diletante. Cena 50 kr. Od poznejših vezkov so pošli: 3., 4., 5, 7. in 8. vezek; v ostalih so natisnene sledeče gledališke igre :
(li. burka; V. vesela, R. — resna, Z. žalostna igra; O. opereta. Številke za le-teini črkami kažejo število aktov). Ultra! (H. 1.) — Na most,t. (M. 1.) — Gospod Čapek. (V. 1.)
Tržno poročilo.
Posli to srednji; nekoliko živahnejša kupčija je si žitom, ker koruza, rž, pšenica se močno poprašujejo za notranjsko.
Kava. — V tem blagu je kupčija nekoliko mlahova in kupuje se zdaj 8 kakimi olajšanji na cenah. Itio kupuje se po f. (iN do 90, Ccylon f. 108 do 140, Portoricco f. 105 do 121, St. I)o-mingo t. 78 do !»0, Santos f. 78 do '.tO, Java 1. 00 do 95.
Sladkor — prodaja se po visili cenah, ki utegnejo se poskočiti. Olje. — Oljkino uže več čnsa brez posebne spromembe;
bombaževo za 2% ceneje. — Najfineje namizno stane I. 72, fino1 _ Ih,l{), ,^ _ (jra^ak ,„ oskrbnik. (It. 4.) — Serežan. (0.1.)
t. fll do 65. — Corfu fino jedilno f. 4li, dalmatinsko in istrsko f. 45 do 41>.
Sadje. — Ker ponehavajo naročhe, zato so tudi cene znižale se.
Mast in »peh. — Ker je masti mnogo došlo, zato so cene tega blaga za 5 do 8"/„ padle, danes stane Baneroft f. 411 do 50, VVilcox f. 45 do 411. - Speh je v boljšem menjenji, ker ga primanjkuje. — Blago po 10—12 komadov po f. 48 do 48'/,, — 14—1« kom. f. 47 do 47 •/• •
Petrolij — prodaju se po trdnih cenah in stoji užc več časa na 10 gold. — Za kesnejo dobo sc jc naredilo par tisoč sodov po 10 gld. 3-2% odbitka.
Ri* — brez spromembe. — Italijanski velja f. 1!) do 22, Uangoon f. 15'/, do I ('.»/«.
Domači pridelki. — Fižol gre še vedno od rok in se prodajajo posebno nekatere baže po dobrih cenah. — Maslo in slive prav zanemarjene. — Koruza sc prodaja jako dobro; valnška po t, 9, odeška 1. 8.75.
Let — v slabem menjenju.
Vrednostni papirji — so ta teden zopet nekoliko šibkeji, nego so bili pred tednom. — Vendar pa je zaupanje še vedno prav veliko in borsa utegne zopet na više špekulirati.
I tiiiiujHkn Horw«
dne 1. junija.
Enotni drž, dolg v bankovcih.........
Enotni državni dolg v srebru.........
Zlata renta.................88
1860. državni zajem..............129
Delnice narodne banke.............
Kreditne delnice................275
London 10 lir sterlin.............117
Srebro...................
q
Napoleoni ..................
C. kr. cekini....................«>
100 državnih mark..............57
72	gld, 50 kr.
73	„ - „ 40 , 75 n
50 l 60 „
36 J" 53 „ 85 „
—	Svojeglavneži. (V. 1.) — lioza. (V. 3.) — Klobuk. (V. 1.) — Plirnik. (O. 1.) — Iste se odgojnik. (II. 2.) — Zabav!jica. (V. 1.)
Zakonske nadloge. (V. 1.) — Poglavje /., II. in III. (V. 1.) — Sluteč, (V. I.) — Telegram. (V. 1.) — Sam ne ve kaj hore, (H. I '/„.)
—	Ona me ljubi. (V. 2.) — Gospod režiser. (Šaljiv prizor.) — Uskok. (V. 1.) — Vdova in vdovec. (V. 1.) — Visoki C. (V. 1 )
—	Gorenjski starček. (O. 2.) — l'ožigalčeva liči. (B. 5.) — Umetnost in narava. (V. 4.) — Zapravljivec. (Čarobna igra. 3.) — Pokojni moj. (V. 1.) — Lornjon. (It. 1.) — Gospa, ki je bila v Parizu. (V. 3) — Na kosilu bom pri svoji materi. (V. 1.) — I i rat i ne zna. fB. 1 ) — Gospoda Kodelja pridige izza ejardin. (V, 1.) — V spanji. (V. 1.) — Kovarsteo in ljubezen. (Z. 5.) — Donna Diana. (V. 3.) - \Villiam Ratclif (Ž. 1.) — Gluh mora biti. (B. 1.) — Ženska borba. (V. 3.) — Ogenj nij igrača. (V. 3.) — Ena se joče, druga se smeje. (It. 4.) — Garibaldi. (B. 1.) — Marija Magdalena. (Ž. 3.) — Tri Vile. (V. 2.) - Srce je odkrila. (V. 1.) Pes in mačka. (V. \.) — Cvrček. (H. 5.) — Loiooodska sirota. (It. 4.) — Trnje in lavor. (K. 2.) — Doktor Robin. (V. 1.) — Posek o oči. (V. 2.) - Kozarec vode. (V. 5.) - Igralka. (V. 1.) - Dva gospoda pa jeden sluga. (B. 1.) — Star samec. (It. 2.) — Stara mesto mlade. (V. 1.) — Gringoire. (It. 1.) — Ena se mora omožiti. (V. 1.) - Berite „Novice«! (V. 1.) - Dva zeta. (V. 1.) — Nemški ne znajo. (B. 1.) — Ženski jok. (V. I.) — Moja zvezda. (V. 1.)
„Hloven^kn Talija" jc na prodaj po knjigarnah v Ljubljani, pa se lehko tudi naroči naravnost od dramatičnega društva v Ljubljani.
Kdor si naravnost od društva naroči vne prej navedene knjige, katerim jc v knjigotržtvu cena 18 gld. 55 kr. jih dobo Kti znižano ceno 14 gld.
Ce se od društva vsaj S5a 4 gld. knjig naroči ob jednem, društvo popusti 20°/o navadne cene, ki je ustanovljena posameznemu vezku in na zavitku tiskana.
Norodnitn društvom, katera provajajo gledališke igre, jc priporočati, da si od vsake igre, ki jo hote igrati, omislijo celo garnituro, t. j., toliko knjižic, kolikor jih je igralcem treba o provujanji; cclc tiskane igre učečim se igralcem mnogo bolje ustrezajo, kakor satne izpisane naloge, vrhu tega pa so šc cenejše.
Poslano,*) "V obnimbo.
List „L'Opereto* od 21. maja št. 1«. piše pod naslovom 9Cosmopolitisvio14 tako surovo o našem narodnem gibanji, da bi kaj tacega šc od Turkov ne pričakovali. Napada gospodarja gledišča „Fenice", ker ne trobi v hebrejski rog zaničevanja drugih narodov, potika panslavistifine ideje Slovencem iu sc jezi nad plakati v slovenskem jeziku. Ta napad daje „0| erajevim« pristašem pričalo duševne ubožnosti i spiidcnosti, ker ,L'Operaio" ščujc na Slovane in toži da mir kalo. Kedo mir kali? Društvo ,1/0-peraio", ker po svojem glasilu laži trosi mej svoje pristaše. Se li spominja predsednik laškega društva besedi, katere jc govoril leta 1869. 4. oktobra pri „Motite verde"? Tam jc zaklical: Tutti prr uno ed uno per tutti! Ako ni njegovim besedovalnim mogotcem Slovaustvo po godu, naj odpuste vse slovunske ude, kateri so v njih društvo vpisani ter naj jim vložene denarje povrno, potem bomo videli, koliko v njihovej blagajni laškega denarja ostane. „Operaio" nas imenuje naselnikc.
Prodrzno jc odrekati našemu narodu domačijo v Trstu, kajti: Slovan na morju že močen je bil, ko je Rimljan se ladijet.sat učil. Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, če ve kdo za druzeja, naj reče, od kod ? tako jc pel prvi naš pesnik Vodnik. Naša jc zemlja, na ka-terej prebivamo, naše so gore, katerih podno/.je spira sinja Adri-ja,od nekdaj bila i so še; naBelniki pa so prav naši nasprotniki, ki hote po sili uvesti svoje šege, svojo kulturo in jezik mej naš narod. Mi spoštujemo druge narode, ali ne damo se podjarmiti i polaščiti. Slovani smo na slovanskih tleh, i zato imamo pravico tudi javno nastopiti in pokazati, da smo vredni biti sinovi velike majke Slave.
„L' Operaio" toži, da se je prej mirno živelo, ko sc ni slovanski narod gibal, ini tudi dobro znamo, da je patronom WL'0» peraio" jako žal, da niso tržaški Slovenci več robovi ko nekdaj,
sestavke pod tem naslovom jo uredništvo I.' toliko odgovorno, kolikor um postava nalaga.
Listnica uredništva.
(Insp. K, /. v T. /a ta list »io prflpoy.no; moramo pa In stvar tudi nekoliko premislili, ker ne vemo, ali pride prav, nli ne; najboljša beted« čaai ni vsueemii po volji.
Dediči Karasinskih jamarskih nahajališč čestitajo si naznanjati svojim kupovalcem, da so v sled bogatili uajdeb v svojih jamah ceno jantarja za 80°/n znižali.
S to čudovito nizko ceno upajo ohraniti dobro ime naravnemu jantarju, kateremu spodkupujejo nič vredne i zdravju škodljive ponaredke. — Cene iz
garantirane^a
naravnega jantarja
izdelani!)
cignrnili - cevk, močnik, v krasnih okvirih.
št.	1'mt.			gld.	/daj le	lilil.
I.	1'.'	dni »o	poprfj	20,		&.—
II.	10		„	Iti		4.—
III.	{I			U	n *	3.—
IV.	8			10	• D	2.&0
v.	7		a	8	„ ,	o_
VI.	6	„	m	G	• o	i!-
	figarne - cevke, tajke					
št.	Cmt.			glđ.		gid.
I.	10	dul|,'u	poprej	15,	ziluj In	3.—
u.	9			10	« »	2.50
III.	8			8	• JI	2,—
IV.	7			G		liso
v.	ti	„	»	5		1.50
Za zgoraj omenjene cene smo odgovorni štiri tedne od dneva tega oznanila, pridržujemo pa si, da utegnemo potem cene povišati.
Naroča naj se pri našem pooblaščencu gospodu
W. llcnii na Dunaji,
X. Bez., Dampfgasse st. 11.
Naravna velikost iu	Pošiljatve se vrše proti poslani na- Bmw» T.llk«.t
0»t. Mg*—-	ročniui ali povzetji.	(») »am-ovk
Le enkrat
sc ponuja tako dobra prilika, d a se more izvrstna ura za polovico cene kupiti.
"Velika
razprodaja.
Na vsej Evropi nastale političke razmere ae tudi Švica ni>o ognole i zato sc jc mnogo dclnlcev izselilo, vsled če«iir se rušijo tudi fabrike. Tako je i prva najznamenitiša urnrnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. l ako imenovane \\'aichiv</t»n iepne. ure so najboljše ure na svetu, izvenredno krasno vrezljane i vezene i po amerikanskom sestavu napravljene.
Vse ure so na sekunde repasiraue i mi dajem« poroštvo :o vsako uro na 5 let.
Za doka/, gotovega poroštva i stroge snliduosti se h tem javno obvezujemo, da holemo vsako uro, ki ni po volji, nazaj vzeti i zamenjati.
10110 žepnih remontoir ur, navijajo se brez ključa, s kristalnim zaklopcem, izvenrednu točno na sekunde regulirane, razen tega po novem načinu eleklrogalvaniski pozlačene, z verižico, medaljonom itd. poprej gold. 25, zdaj ena le po lORold. T)0 kr. 1000 krasnih ur na kotro iz srebro-nikla. na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, s kazalom za sekunde, kristalnim plosnatim steklom, poprej gold. 21, zdaj ena le gold, 7.25, vse na sekunde repasirane. 1000 ur na vreteno, z izvezenim zaklopcem iz srebro-nikla, kristalnim plosnatim steklom, na <S rubinih, najnataiijeiiise repasiraue, z verižico, medaljonom i žametnim etuisom, poprej gold. 15, zdaj ena le gold. 5.G0. 1000 ur na kotro, iz čistega 13 lotnega srebra, po c. k. puneov-nem uredu prei/ledano, na 15 rabinih, razen tega električno pozlačene, luijnatnnjeniše regulirane. Te ure so poprej stale 27 i/ohl., zdaj pa stoje le u<dtl. 11.40. G50 ur za. gospi iz pravega 13 lotnega srebra, po c. k. puneovnem uredu pre;ile<lane, na 8 rubinih, krasno i jako dično pozlačene, z beneško verižico okoli vratu vred, veljale so poprej gold. 2*, zdaj pa le gold. HI ena. 1000 \Vasdhington remontoir žepnih ur iz pravega 13 I. teškega srebra, po c. k. puneovnem uredu pregledane. Poroštvo se daje, da so najtočniše na sekunde repasirane, notranja sestava je iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gold. 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 1(> gld. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etui iz žameta i ključ. 1000 pravih zlatih ur za gospe, na 10 rubinih, prej 40 gold., zdaj 20 gold.
1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospi-, prej
100 gold., zdaj 40 gold. ti50 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, poprej 7 gold., zdaj le 3 gold. 75 kr. 050 ur budilk ^ udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčnise regulirane, tudi pripravne za mizne pisače; poprej 12 gold., zdaj le 4 gold. 80 kr. C50 ur z nihalom v najlepše izdelanej visokej gotiškej omarici, navijajo se vsacih 8 dni, najtočniše na čas reguliran«1, izven redno lepe i krasne. — Ker ima taka ura še po 20 let dvojno vrednost, ne imela bi se v nobenej hiši pogrešati, posebno ker je taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 35 gold., zdaj pa izjemno le 15 gold. 75 kr.
Kadar se naročujejo ure z nihalom, treba je priložiti zagotovšćino.
Napis:
RAZPRODAJA UR
mamice Ph. Fromma, Dunaj, Rothenthurmstragge ftt.
(4)	partere.
!!Skoraj v dar!!
najpotrebnise reči, kakor noži, vilice iII Žlice.
Prejeli smo naročilo od konkurzno uprave nedavno fali-runo velike angleške fabrike Itritunia srebra, vse pri uas v zalogi branjene reči iz Hritania srebra za malo povračilo vožnine in */4 del dnine podariti.
Po poslanem znesku ali povzetji !t gld. 1)5 ki*, kakor povračilu vožnine z Angleškega do Dunaja iu majhnemu delu dnine prejme vsakdo omiznino iz Britania srebra za 0 osob, skupaj 24 kosov izvrstnega blaga
(fc^ V DAR:
f» izvrstnih liaillizilill I10ŽCV z ročem iz Hritania srebra
i pravimi angleškimi srebrno jeklenimi ostrinami. G najboljših vilic iz Hritania srebra in enega kosa. (i teških navadnih '/lic iz Hrituuiu srebra, fi malih ilic iz Britania srebra, najboljše vrste. 27 kosov. Skupaj 24 kosov, ki so poprej veljali 15 gold. zdaj pa velja skupaj vseh 21 kosov le 3 gld. 95 kr. Ug^Teh 24 kosov je iz najboljšega Britania srebra, ki ostane vedno belo in se od pruvega srebra še po 30 letni rabi ne loči, za kar dajemo poroštvo. Napis iu naročevanjo:
Blau & Kami, Dunaj, I. Elisahctlistrasse št. 0. (i ^r- Komur blago ui po volji, povrne se mu denar, ako (10) pošlje nazaj blago nn svoje troške.
f Najboljši isterski refošk
0	po 1 gold. liotelja.
V Kdor ga želi kaj kupiti, naj se obrne do
J	Upravništva.
Tink avitrijskegu Lloyda.
Lastnik, društvo „Edinost". - Iidatelj iu odgovorni uredniki Ivan Toatl.