ro
7
řečí
Odgovorni vred nik Ur. Jirme« JBleiwein.
Tečaj
V sredo 12. listopada (poznojesna) 1851.
Li*;
Mmetijske skus nje.
(Kako ravnati, da se polovica ovsa pri konj ski klaji prihrani). Ljudjé, ki so le vidili ali slišaii,
kako so njih oče ali stari oce konjem klajo dajali, in se naravnost po tem ravnajo, brez premislika : ali bi se ne dalo to bolje in tudi boljši kup opraviti, bojo
več krajih seníce (pôda); okoli njih zlozé senó nakup, in kadar s kupam pridejo do verh žaklja, potegnejo ža-kelj vùn, in v kupu ostane potem ljuknja , skozi ktero gré
soparica vùn , da se senó preveč ne pari, da se ne vname in se boljši ohrani.
scer z
glavo
majali
?
ko bojo to brali, in se morebiti Naznanilo listih fabrikantov. obert
ces
to je pa že spet ena ti
temu svetu posmehovali, stih učenih , ki ni za nas. Možje pa, ki ne zaveržejo
ni kor in rokođelcov

popřed nobene
reci
preden se ne prepričajo, da jeza
ki so iz raznih dezel austrianskiga cesarstva
l/U 1JUUVUV 1 VVl ^	U v JLl DV HV « ' I V |il I v UJ V ^ UM JV liM"	------%J	----------
res slaba, nam bojo poterdili, kar jim bomo nasveto- V Londonski razstavi medalje přejeli, ali SO
vali
9
se vé da le takim, ki svojim konjem tudi ovsa
dajejo.
Da kruh več zda , kot sirov oves, je resnica, ki jo je skušnja obilo poterdila, in ki jo more vsaka gospodinja poterditi, ktera vé, da ima kvas (krovajec) pri kruhu to lastnost, da v moki redivne dele razveže
častno pohvaljeni bili.
(Konec.)
2. red. Kemijsko blago,
(Slav
fabrikant v
Pra si
»
daljo so přejeli:) VenceslavBatka za rudninske priprave, — Franc
9
ali razkrojí, da jih potem želodec veliko lože prekuha Broše, fabrikant v Pragi, za jantarovo kislino (Be
in vse tečne dele lože iz nje pobere Ce pa želodec sirov oves dobiva
i»«, gre »umu ttvuiii —7 --------------- -----------------
ker želodec ni v stanu baron Herbert, fabrikant v Celj
v zivez truplu.
veliko tečnih
i»teinsáure), za uranov in kromov kisanc,— bratje Hein-
cen
j
fabrikanti v Tečnu na Ceskim za orseil
živine
delov po blatu od vsiga dobro prekuhati.
prec
?
?
na Koroškim za
belino
j
Naj da tedaj gospodar ovčs
ki
ga
je svojimu ko
in družbiniki, fabrikanti v Lisingu poleg Dunaj
u in Vošpersku Wageman, Seybel
a. za
nju namenil kruh
spéci;
v moko zmleti in z obilnim kvas am v kemijske priprave potem naj ga v majhne štirivoglatne koš-
(Čast
menj
cike zrezaniga med rezanco konju dajè, in prepričal se bo, da bo s polovico ovsa toliko opravil, kot scer s polno mero ovsa. In konj se bo prav dobro počutil.
V severnih krajih Šved ski ga bi ne mogli gospodarj i sh a jati, ako bi tako ne ravnali; ondikermijo svoje
v Pragi za kemijsko blago, v Pragi, za kositarski natron
bert v Celj o vcu za svinčeno gladčino ber
so bili :) Venceslav Batka
G. J. Braun, fabrikant
Ignac baron Her
Janez Hoch
>
9
>
fabrikant v Karu na Češkim za
konje sploh s kruham in si prihranijo veliko ovsa. Kdor je kmetijske bukve bral ali po Westfalnu popotoval, seje prepričal, da ondi konje s kruham kermijo, ki ga „pum-pernikel" imenujejo. (Iz ted. lista Solnogradske km. dr.)
(Po koliko soli dajejo v raznih deželah £i
• Kinzelberger in družbiniki, fabrikanti v Pragi
Kutzer in Lehrer, fabrikanti v
lún
za različne barve Pragi za ultramarín, Weitenegg-u v spod. Au st
pio in
ga
Janez Setzer, fabrikant v
za ultramarín in kad
miumovo rumenico
9
G. D. Weber v Benetkah za
Koristnost soli za
živino
smo v
Novícah" že
viniJ.
obilno dokazali. Angleški živinorejci so tega tako prepričani , da pravijo, da gospodar, ki svoji živini dovelj
i
soli dajè, zamore tretjino ali cio polovico klaje prihra
9
ker sol vse na tanjko prekuha, da pride
živini na
niti
dobro, kar bi sicer neprekuhano skozi čeva šlo. A n gl e ž i
10, m olzni kravi
Na Franco-
je dajejo na dan pitavnimu volu 6, konju 7 lotov, ovci pa 1 lot.
skim je v poduku ministerstva kmetijstva nasvetovano: delavnimu volu 3 lote in pol, ravno toliko m olzni
----- ----------——
kravi, pitavnimu volu 5 do 8 lotov in pol nimu prešiču 3 ali 3 lote in pol, ovci i lot nimu koš tru nu 2 ali 2 lota in pol, konju ali

9
pitav
pitav
očišeni vinski kamen (venšterg).
3. red. Jednine.
(Slavno medaljo so přejeli:) Jordan in Barber mlinarja v Tečnu na Labi (Elbe) za moko,v— Anton Richter in družbiniki v Kraljevim Dvoru na Ceskim za sladkor iz bele pese.
(Castno omenjeni so bili:) brata kneza Neu-wall v Klobanku naMarskim za sladkor iz bele pese, sladkornice Tlumačke v G a 1 i c i i za sladkor iz bele pese.
4. red. Rastljinsko in Rivalsko sirovo blago.
(SI avno medaljo so přejeli:) Jakob Birnbaum
v Peštu za konoplje
9
mez gu
tergovci na Dunaji, za volno
Izak Figdor in sinovi
9
velki
9
Stajarsko svilo
2 lota soli dajali. — V Švajcu je dobiva pitavni vol rejno družtvo v Gradcu za sirovo svilo (žido) 8 lotov in pol,
9
v Belgii
enmalo več kot 1 lot.
3 loto in pol, prešič Jozef grofHunyady, grajšak na Ogerskim, za volno
Henrik grof Lariš-Moennich, grajšak v Karvinu na
9
ÇKako ravnajo na Nizozemskim (Nieder- Slezkim, za volno
^ M El^ifrU i U/ IsiVVlJ V liU/ i V	rttiiV 1 i f tCUC/l ^	K_7 1 V £i IV 1 III m £jl* V UII1U j - XX Li
landen) s senam ali z otavo. ki ni bila popolna-	šak na Slezkim, za volno
ma suha domu spravljena). Več dolzih žakljevna-	nedkah za sirovo svilo
polnejo s senam ali rezanco in jih pokoncu postavijo na	Milani za sirovo svilo,
Anton grof Mittrowsky
9

graj-
Janez Querini v Be-Scheibler in družba v mehaniška predivnica v
232
Schônberg-u na Mar skim za predivo bôk.
)
posestnik olejne v Št. Jurja v zgornji Austrii
A. Stein- (tumulis), ktere posrednja dolina
enega
9
za laneno olje
y
Štefan Tandler v Zinnwaldu poleg
Toplie na Ce ski m za lesne in slamne nitke za plet
loci.
tertj
nje
Ra
od dražeg
na
ty
orskej ravnini okoli Oblok so sem
ní no

godivnica prediva v Ullersdorfu naMarskim gričih
grici najpripravnisi za tako streljanje in bojeva-kakoršno je nekdaj bilo. Metljé so bile na dveh
9
na
ižj e m je stal var
zbornica ali hiša sta
za predivo
5
bratje Verza v Milani za svilo.
rašinstva. Daudanašnji se temu griču TI
(Castno omenjeni so bili:} Janez Bachrich na veči grič
praví
9
y
ki
stojí
Đunaji za pripravljeno gobo tergovec v Peštu, za tiuzzi v Varmu na Friulskim za sirovo svilo
pa Tlaka imenuje. Daje
y
o<reršično
C. J. Malvieux, velki Tlačica zapušeno seliše, se še zdaj po tem pozna
olje,
G. B. Ma- je okoli ír okoli pri verhu lep
vglaj
?
, ker po verhi pa
y
N.
lep
zravnana
y
kar
y
kakor si je misliti, ni po natori
Panna in J. Alexis v Kronstadtu na Erdeljskim za tako lepo narejeno. Na tej ravnoti je lahko stalo ve
, — Rotsch in Reichel v Gradcu za Štajarske liko poslopje. Od Metlike se ne more reči, da verh
volno
tkavne kartače
y
Izak
Senigaglia
svilo
Scola v Lineu za svilo, ene gore leží, na kteri so griči
3. Pri Metljah so bile
August
v Palmi na Friulskim za sirovo
y
g. Steiner in sinovi v
B ergami
globoke
vode. F1
za svilo, pravi, da si je voják v strahu
Olivier
grof
olj vodá in sovraž
Wallis, grajsak v Kolesovcu na Ce- nikov pomišljeval, in da mu je Cesar škit iz roke
skim, za volno.
bil
(Dalje sledí.)
ter pervi pred četo sel.
Ljudje po slišanju pri
/
zadevah poglavnih ljudskih
soi na HLrajnskim•
Pred sabo imamo navod, kako naj v poglavnih
povedujejo, da je bilo na Resji in dalje proti Metljam jezero, ktero se je ob svojim času dalje preselilo in
pri
nastopilo. Lozko jezero je imelo tako preselje
ki
ga je
ljudskih šolah Krajnskiga úk za úkam sledi, pod naslovam „Entwurf eines Lehrganges fur die HauptschulenimKronlande Kr ai n^nadzornik
naših ljudskih sol g. dr. Moćnik na svitlo dal za voditelja učenikam. Odkritoserčno rečemo, da že dolgo smo pričako-vali, kdaj sebo kaj naš g. nadzornik ljudskih šol oglasil, d j a ns ko zvediti njegove namene o šolstvu, njegovi skerbi izročenim; — prebravši omenjeni navod sedaj z veseljem
Lozu
vanje do svojega velicega prostora, ki je od nekdaj blizo današnje Cerknice. Da je okoli Metuljskega vara jezero stalo, kažejo suhi lijaki , ki so po dolini okoli Tlačíce, in ki so nekdaj vodo točili iz tal kviško. Na enej strani je sêdlo, ktero je utegnilo li včasih ob
povodnjah pod vodo skrito biti, in ktero je vezalo var-
eko gradise z drugim suhim svetam. Cez to sêdlo je menda bil most, po kterim so Rimljani
skega strašen od vodá
ozidj
ini turne do var
porivali. Nad tem sêdlam si je vojak
f
m
sovražnikov, pomišljeval. Res je, da so tudi pri Metliki vode; pa Kolpa, Kropa in La-hinja bi sovražnikov ne zaderževale posebno, zlasti ker se tudi po suhem lahko v Metliko pride. Toliko za danes.
povémo, da je delo velike velike hvale vredno. pomanjkljivosti naših po starim kopitu osnovanih ljudskih sol ni dvombe več; zagovorniki njih le prazno slamo mlatijo. Ako se pa ljudskim šolam nekdanje baže
Troj
prijatel Benk
T
pomanjkljivost očita, se ne krivičijo zavoljo tega možje, kterim je bilo poprej nadzorništvo šol ali učenje iz-ročeno, ampak le stara s o stava (System), po kteri so
Slovansko slovstvo
Slavni Vuk Stefanovič Karadzic je razgla-sil, da v Jermenski tiskarnici na Dunuju se vnovična-tiskuje Srpski rečnik, ki bo memo perviga natisa z
šolstva radostno sprejme po slavnim ministru grofu Thun-u 20000 novimi besedami pomnožen. Kakor so v pervi izdaji pri
vsi ravnati mogli, čeravno so vidili, da, kar je bilo pred 50 leti dobro , ne more več danes dobro biti. Zato vsak prijate!
vpeljane važne poprave ljudskih sol, zlasti če so tako izver stno osnovane, kakor jih vidimo v g. dr. Moćnik o vi m
različnih besedah opisani običaji in misli naroda slovan
skiga in so tù in tam dodane narodske pripovedke
tako bo
»
wow" » "»«v ,	j1 " »	*	• *'■» v v « ... v * •••» cnij,« ni du lu tu «.mih uuuHuv uui uuDive pupu » uuav , lunu uu
navodu", ktero zamoremo po vsi pravici mojstersko tudi v tem 2. natisu, kjer bojo tudi nove besede v delo imenovati. Od stopinice do stopinice je tù za vse nemški in latinski jezik prestavljene. Cela knjiga 3 razrede (klase) na poglavnih (mestnih) šolah uče nikam lepo pot pokazana, kako naj napredujejo od ma
bo obsegla 55 velicih pol ;
cez 40 jih je že natisnje-
111 ivu m	u ni, do konca tega leta bo delo gotovo. Veljal bo
liga do višjiga. Nar imenitnišimu nauku ljudskih šol, rečnik v austrianskih deželah 6 gold, v bankovcih.
nih
namreč rečnimu nauku (Anschauungsunterricht) in vajam govorstva in mislivnosti je v tem navodu kaj lepo pot pokazana; vse se veže organiško, vse se am Heumarkt Nr. 517 in Wien". Iména naročnikov
Naročiti se zna dokonča tega leta; narocivne pisma se franko pošiljajo g. izdatelju na Dunaj na „Landstrasse
vjema soirlasno.
»
(Konec sledí.)
se bojo natisnile. Prip
* f
se ta besednjak živo vsim
Slovencam, kterim je znanje lepoglasniga serbskiga je
zika mar
Narodske starice.
Sedemnajsti list.
Ljubi moj Jože! Danes in še zanaprej v enem li
, ktere so Rimljani ,5Me
stu Ti bom od Metulj govoril, tulum" imenovali. Metulum Metulje
y
za
Oglê
S
Novićar iz slovanskih krajev.
NaVeprincu. J. V. V Istrii je letošna letina slaba:
rozdja je bilo okolj morja malo, više gori nekaj več;
pa ni moglo dozoreti, ker je jelo poprej gnjiti.
Bolje
jem (Aquilea) po velikosti nekdaj pervo město, je stalo vino deržé vedar po 5 gold.
y
špud
y
52 vere
y
pa po
v današnjej Obloški fari, tù kjer je zdaj vás Me
tul je ali Metljč
y
to je
y
od podfarne vasi eno uro
gold, malo
y
Korún zlo gnije; zelnih glavić bo po Učki répe in korenja nekoliko več. Marúna (ko
delječ proti Ložu. Da so nekdanje Metljč tukaj bile, stanja) je bilo niže pri morju več in lepjega ne pa kjer je Metlika, ti bom lahko dokazal:
y
više v
1. Me tul je so bile, kakor zgodopisnik Strabonz več
gori ga je megla opalila ; naj lepšega cenijo po 6 gld* cent. Drugega sadja letas tukaj ni bilo nič; smokve
druzimi terdi, v Z a p o d j i
y
in ravno v nekdanjem Zapodji (fige) soopreteklih zimah
mnogo pozeble;
samo olj ke
se dandanašnji vás Metljč stojí, okoli ktere rimske lepo kazejo. Ljudsko zdravje je prav dobro; ali zebe denarje in druge take spominke najdujejo. Metlika že tudi nas, ker je 5. t. m. sneg blizo do morja pádel.
stojí pa v nekdanji Panonii.
Xp.
/
Verkovc pri Lntomeru. (Konec.) Se
»	i	i	V<	« i
2. Metljč pravi Appian je poglavitno město Za- enkrat se vernem v Lutomer, znamenit terzic, v kte
podov in leží verh ene obrašene gore na dveh
gricih
rem in krog ktere
ga slovenski narod biva

kterega pa
— 233 -
nekteri prebivavci nočejo biti Slovenci, dasiravno jih dve tretjini komaj kaj nemškega zna. Izjemši kancelije c. k. okrajnega poglavarstva imajo tukaj vse druge ces. vradije, kakor okrajna kolegialna sodija, distriktna komisija za oprostenje zemljiš in tudi notár vunanjetablje z nemškimi in slovenskimi nadpisi; ravno tako so tudi znotraj nad vratami slovenski nadpisi, da vsak, ki pride po opravilu sem, berž zvé, kam ima iti, ce tudi nemško ne razume, da le slovensko zna brati. Zares močno me je razveselilo to napravo viditi, in možje, ki so voljo in pogum imeli slovenskimu narodu pravico skazati, so očitne hvale vredni. Da bi se tudi v vradnicah to, kar se čisto slovenskemu ljudstvu piše, v njegovem jeziku dopisovalo, so želje — že mnogokrat razodete. Zlasti se ta potreba vedno očitniši kaže v opravkih okrajnih poglavarstev s županijskimi predstojniki, in domorodec , ki bi se lotil, Maierhofer-jev spisovnik (Formularienbuch) v slovenski jezik prestaviti, bi si
velike zasluge pridobil za slovenske župane, kterim so te bukve priporočene, kterih pa le malokteri čisto razume. Z veseljem tudi naznanim, da so v ti okrajni table, ki kažejo iména vasi, tudi slovensko napisane, kar bi bilo enako na druzih cestnih kazalih želeti. Zastran šol zasluži većina naših pridnih učenikov in marljivih katehetov veliko hvalo ; mnogi si lepo prizadevajo za úk tudi domaćega dolgo zatiranega jezika, in gotovo bi še več storili o tem, ako bi slavna šolna vradija hotla še bolj k temu potrebnemu nauku jih napotovati. — Preden svoj potopiš po Lutomerski okolici sklenem, moram z očitno hvalo in pohlavo še omeniti verlega rodoljuba g. Ivana Dragotina Huber-ja, ki neutrud-Ijivo skerbí za povzdigo dušne omike in blagostanja svojih slovenskih rojakov, kterim podučne in koristne domače časnike in knjige prijazno podaja in tako tudi napredek vino - in sadjoreje v tem prijetnem kraji po-vzdiguje. Slava mu očitna!
Kp. Iz Celja. Predzadnja porotna sodba mesca septembra je bila zoper Janeza Klančnika, kmeč-kega fanta iz Podvin okolice Celjske, ki je bil obdol-žen, da je v kuhnji svojega brata Jožefa Klančnika v neki lonec med ječmenovo kašo rumenega arsenika po-štupal s hudim namenom, da bi po ti strupeni kaši nje-govemu očetu Jakobu, njegovemu bratu Jožefu, njegovi sestri Ani in njegovi ujenici Lenki Leskovškovi zavdano bilo, ali saj eni imenovanih oseb, kar se pa k sreči le zavoljo tega ni zgodilo, ker je njegova sestra Ana, ko
je kašo iz lonca v skledo djala, arsenik zapazila in kaše potem ni nihče pokusil. Preiskava kaše je razodela, da je bilo 103 granov arsenika v nji, kar bi bilo čez in čez dosto bilo, vsim zavdati. Ker ni bilo nič najti, iz cesar bi se bilo soditi moglo, da se je arsenik kaši le po prigodku primešal, je bil sklep, da je mogel kdo nalaš to storiti , gotov, in ker se na dalje tudi ni moglo zvediti, da bi bil kdo to iz kakošnega druzega namena storil, kakor iz hudobnega, namreč tište umoriti, ki bojo strupeno kašo jedli, je bila sumljivost poskušenega potajnega umora opravičena. Vse okoljšine so natolce-vale Janeza Klančnika, ki, čeravno je tajil, je bil ves přepaden, ko so zandarji po-nj prišli. 0 per-vem preiskovanju je obstál, da je v pomoti kašo z ar-senikam osolil, ker je mislil, da je bil arsenik sol. Nekako čudno je scer to, da zavolj razpora, v kterim je s svojim bratom živel, ki mu pri napravi žagarnice ni hotel pomagati, kakor mu je bil obljubil, bi bil Janez Klancnik namen imel tudi svojega očeta, svojo sestro in ujenico ob življenje pripraviti — vunder, ker je dobro vedil, da bojo vsi tisto kašo jedli in jo je memo vsega tega vunder ostrupil, se ni moglo drugači misliti , kakor da je on to s hudobnim namenom storil. — Porotniki so ga z 9 glasovi zoper 3krivega spoznali, in sodniki so ga potem na 5 let v teško ječo obsodili.
Pri ti in poprejšnih dveh sodbah je predsednik bil g. Paul Kopper, deželne sodije svetovavec, ki je večidel v slovenskem jeziku obravnavo vodil, kakor se spodobi in je hvale vredno. Kadi hvalimo, kar hvale zasluži ; vunder ne moremo želje zatreti v lastni prid
imenovanimu gosp. predsedniku, da naj bi se še enmalo bolje slovenskega jezika navadil, in da bi se ogi-bal presilnih nemcizmov, ki večkrat strašno ušesa ža-lijo in so krivi, da se naš lepi jezik zasmehuje — Zoper to razsodbo je naš pridni zagovornik, Breški g. asesor Mar out vničivno pritožbo vikši Dunajski kasa-civni sodbi předložil. — Drugo pot o poslednji važni ob-ravnavi z L. Hausmanom in njegovim oskerbnikom Fr. Pauličem.
Iz Seno&eć. V Materii na Primorskim, ki
je perva pošta na cesti od Tersta do Reke, se najdete dve imenitnosti, kterih naši časopisi niso še clo nič omenili. V te vasi prebiva mož z iménam Valentin Babuder, kteri ste kli no ozdravlja. Njegovim spred-nikam je bilo zdravilo za to bolezen že znano, in seje nek v njegovi družini več kot 200 let ohranilo. Imenovano zdravilo je štupa; razložili so jo pred nekimi leti umetni možje, pa vendar niso stuhtali, iz cesar de je narejena, in so se samo prepričali, de je v nji tudi prah španjskih muh	Ni davno, ko je nek Babuder
vladi skrivnost tega zdravila razodeti hotel, če mu bo 2000 gold. , in dokler živi vsako leto 300 goldinarjev dala, pa ne vém zakaj de se ni v ti reci ž njim pogodila. Zagotovili so me gospodje, ki so mož beseda, de je Babudrovo zdravilo vsaciga ozdrávilo, in še bolj se je to zdaj poterdilo. Bili so namreč pred nekimi tedni nekteri ljudje v Sežanski okolici od stekliga pesa vjedeni, iskali so v Materii pomoci, in dobili so jo, ker so že ozdravljeni iz bolnišnice prišli. —
Gospa Nego veti č ova v Materii je pred nekimi leti od nekiga meniha kamen dobila, kteri ljudi, ki so od strupenih kač pičeni bili, ozdravi. Gospoda, ki sta bila priči taciga ozdravljenja, sta pisatelju pravila, de se kamen na rano dene, ki oteklino potolaži in pičeniga
popolnama ozdravi, kar sta sama pri dveh kmetih vi-
dila, ki ju je gad pičil. Kamen je sivkaste barvě; berž pa ko oteklino izleče, zelenkast postane, mora se pa, preden se spet rabi, v mléku kuhati, in potem po-
*) Zares huda je, predebele nemcizme v tacih imenitnih
in slovesnih obravnavah slišati ; nehotama člověka smeh posili. O tem bi zamogli tudi mi iz Ljubljane marsi-ktero povedati. Nemec, na priliko, scer dobro řece, ako koga vpraša: »Auf welchem Fusse seyd ihr zu einander gestanden ?« Ako pa se to v slovensko prestavi ter praša : »Na kteri nogi sta med sabo stala? se ni Slovenca na svetu, ki bi to razumel; vsak drug pa,
ki
tudi nemško razume , mora to slišaje skoraj smeha poginiti.
Vred.
**) Gosp. dopisnika lepo prosimo, da bi nam hotel te stupe
poslati. Ako niso same rastljinske reci v nji, ki se ne dajo lahko spoznati, bomo vunder zvedili: iz česar stupa obstojí. Spanjske muhe pa so že stara vsim zdravnikam dobro znana rec, pa le malo poterjeno • in nezanesljivo zdravilo zoper stekljino. Scer je pa poglavni vzrok, da imamo toliko hvaljenih zdravil zoper stekljino, v tem iskati, da se strašna pasjastekljina hvala Bogú! ne prime rada člověka, in da po gotovih skušnjah med 20 ali 25 vgriznjenimi človeki komaj eden po stekljini zboli. Ako se tedaj taki, ki bi že tako ne bili zboleli, ker se jih strup ni přijel, ozdravljajo s tem in unim zdravilam, in če po tem zares ne zbolijo, mislijo ljudj
e, da je to ali uno zdravilo pomagalo — in tako pride, da imamo 100 močno hvaljenih zdravil
, pa vunder celô nobeniga gotoviga. Zavoljo tega zna po naših mislih tudi biti, da vlada Babudrove ponudbe ni porajtala. . S tem pa nočemo ravno ovreči, da za p o-sebno bolozin bi nemogoče bilo znajti posebniga zdravila, ker nam skušnja kaže, daje astramontana mnogokrat pote rj eno zdravilo zoper kačji pik. Prav radF
bi tudi omenjeni Kreški kamen vidili.	VrecL
234
prejšno barvo dobi. Na otoku Křesu (Cherso) blizo stava, da koga okriviti, morajo v si porotniki enakih Reke ne more nobena kaca živeti; to so tudi zdrav- ,misel biti..Predenniso vsi enakih misel
niki poskusili, ki so nekaj kač na otok přenesli, pa
izbe.
, ne smejo iz svoje AH enajst porotnikov pregovarja zastonj enega.
y
m
mM y	HM
de zavolj tega ondi kace
9
Pravijo, de se na tem otoku imenovani On pravi, da je morebiti kdo drug člověka umořil
poginejo. Go- in sekiro skrivaj v zatožencovo posteljo vtaknil. Tako
dokler ni unih enajstero svoje misli
so poginile. kamen dobi
tovo je, de zdravili, od kterih sim pisal, pomagate, če
dolgo
y
tako
dolgo,
le ni pomoć zamujena. Bog daj! de bi gospodminister notranjih zadev ta list v roke dobil, in de bi prepričal, kar« sim pisal.
z
njegovo združilo.
se teg
Zatoženec je bil prec izpuščen. Na smertni postelji je ti termoglavi porotnik se le razodel,
Kersnik
da je bil on sam tistega moza umoril in sekiro v
1% Kamnika. p. 5. novembra je tukajsna kme-
tijska podružnica svoj zbor imela, h kterimu se je
udov snidilo. Ljubljeni predsednik, Mengiški
steljo pozneje zatoženega vtaknil.
Tako
ar
po
olju
mnogo
five so včasih okolšine". Tudi mi in naš g. dopisnik iz Celja smo tistih misel, kakoršnih je naš prijatel na Đu-
fajmošter g. Kuralt je v pričo
častitiga
c. k. kanton
enega
n e
skiga po
or »
lavarja in druzbeniga uda zlahtniga
g. Pa
• v
naju: da je bolje 10 krivih izpustiti, kot dolžnega obsoditi; ali iz tega še ne izvira dolžnost.
vič-a, ki je bil prijazno zboru izbo v svojim stanovisu izročil, zbor serčno nagovoril, in potem so se začeli prav bistroumni pogovori v mnogih rečéh v prid kme-tijstva. Dopadla je vsim udam* od c. k. deželne vlade izročena naloga: alj bi se ne dale tudi v Krajnski kronovini naprave zastran bolj koristniga
da bi
»
mogli
vse lej ex officio s porotniki
potegovati
in da bi pripuseno nebilo v negotovih dogodbah dru-
mnenja biti. Tudi taka različnost ne more poro-
zena
tam v nikakoršno škodo biti v mnenju zvedenih in po
štenih mož, ki niso
v
ze
rojeni protivniki porot
zakaj
izgledu Anglezev
itd.
obdelovanja lanú po vpeljati. Ker so take naprave po gotovih skušnjah de
vsak tudi prost clovek vé, da ni mogoče, da bise slabi um človeški nikdar zmotiti ne mogel, in gotovo je.
da
da
želi v velik dobiček, je vse ude edina želja navdala, bi se blizo Ljubljane, postavim v Vižmarjih, ena taka fabrika napravila, kar bi se pa le po akcionarjih zgoditi
moglo.
Naj

Novice" vižo tega obdelovanja lanú raz
glasijo da bodo vsi bravci zvedili, na ktero stopnjo popolnosti, da znajo kmetje z lanam priti, in koliko do-
Zraven te ime-
i'l. 'I»
bička da znajo pri lanu pridobiti nitne, koristne in vsiga prizadevanja vredne reci
y
se
sedaj po obravnovanju po porotah s živo be-se do veliko vec hudodelcov roki pravíce zap a de, kakor po p o prej sni obravnavipomertvi čerki,kojihje
bilo dokaj zavolj pomanjkanja dokazov ,,wegen Mangel an Beweisen abinstantia" izpušenih. Ce hudodelce praša mo: ali jim je sodba po stari postavi ljubši bila.kakor po sedan ji porotni, bojo gotovo želeli stare, pri kteri se je marsikter zmuznil zasluženi kazni. Za to že marsikter obsojenih s zobmi škriplje zoper porotnike, kar je nar
je tudi pretresovalo poboljšanje sadjoreje, velika ko-ristnost nemške detelje ali metel ke pri hlevni reji živine, in mnoge druge reči. -Poslednjić je zbor s kleni 1 posebno pridniga sadjorejca FrancetaOro^uika
ocitnisi dokaz dobrotljive nove naprave. Po vsem tem nam naš Dunajski prijatel ne bo za zlo vzel, da opustimo daljno pretresovanje že doveršene reči, iz kterega vunder nobene gotovosti ne dospémo.
leta
samo letos 1500 sadnih
Iz
Ljubljane. Dunajski časnik „Lloyd" -4+
drevesc
vcepii
y
velikimu zboru kmetijske družbe v
prerajtal unidan
y
da
stroški za deržavne in de
Ljubljani priporočiti, de naj se mu častna sreberna svetinja v spoznanje njegove pridnosti in v spodbadek še večiga napredka podělí.
žel ne zakonike na leto nar manje 1 milion znesejo in da bi treba bilo v tem kakošne spremembe. Kakor
zvémo
stam
, se ima .?z deržavnim zakonikam in vladnim li " in pa z jjdeželnimi zakoniki" in vladnimi listi za
Ljubljane. Iz Dunaja smo přejeli iz častitih res nekaka prememba zgoditi. Ako bi mi smeli kaj sve
rok razjasnilo „C elj sk e porotne sodbe zoper Ano A.", tovati, bírekli,naj bi „deželni zakoniki" nehali, ker so ki je bila v „Novícah" popisana, s pristavkom , da tišti nepotrebni, „deržavni zakonik in vládni list" naj bi pa ostal
popis je prevec na eno stran vlekel in da se „resnica lozje razsodi, ako se slišita dva zvona". Ker pa
soglasno
z
in scer naj bi dajala vlada samo „deržavni zakonik" v 10 jezicih in scer v nemškim jeziku posebej, in v vsakim drugim nenemškim jeziku posebej brez nem-
skrivnosti polni pravdi le sam Bog pravo soditi vé in ske prestave natiskovati. Kdor bo hotel nemško prele on sam otrovnico in otrovnika pozná, nočemo te reči stavo imeti, si kupi nemško besedo posebej. Po tem
Celjskim g. dopisnikom odkritoserčno rečemo, da o ti
dalje pretresovati
y
ker
y
uiuvuma puz-uit, iiuuciuu icicu	T ~	,	y
kodar gotovosti ni, ima vsa- takem bojo stroški veliko veliko manjši
y
kdo pravico, kteremu je prigodba d obr o znana, po svo
bo ravno tako vresničeval kot dosihmal.
m namen se
v	v
Cisto deželni
jim prepričanju soditi. Tako so sodili po svojim	poglavarstvini razglasi naj pa pridejo v dezelne časnike,
prepričanju g. deržavni pravdnik, tako zatožene go-	Lažnjivost tistiga bledenja, da Slovenci za sloven-
vornik, tako porotniki; ravno tako tudi po svojim pre-	skiga deržavniga zakonika nemarajo, se pokaže ocitno
pričanju sodi većina drugih inako, ker človeška po-	v tem, da se nekteri listi slovenskiga deržavniga ža-
ro t na sodba ni
sodba
Boga
vsegavedejočega. konika clo v drugo natiskovati morajo, ker pervona
Gospod dopisnik iz Dunaja to sam poterdi, kako lahko tisnjenih zmanjkuje. Ne vémo, ali se je kaj taciga pri se slabi človeški um in človeški sodnik zmoti, in kakošnim družim jeziku přiměřilo; gotovo je, da slo-kakor je že bilo tisuč in tisuč hudodelcov po sod- venskiderž.zakonik gré močno med ljudstvo. Slišali smo
nikih brez kazni izpušenih, ravno tako je bilo pa tudi že veliko nedolžnih obsojenih, kakor naslednja res-
tudi
y
da je bil deržavni zakonik za Serbe s cirilico
nična pogodba spričuje
Na Angleškem
piše Du
je bil nekdo zatožen, da je ne
najski g. dopisnik
kega člověka umoril, zato ker so v njegovi postelji	--------- - —r-----7 — ------------- —r---------
blizo kraja, kjer se je bilohudodelstvo zgodilo, kervavo	zih kot Cirilovih pismenk, ktere kot znajdek perviga
_ ^	_______i 1 •	1	V t m #	•	#	«	i • a	m
pisan, blizo na tem, da bi bil jenjal in da naj bi Serbi po tem z latinskimi pismenkami natisnjeniga horvaškiga brali; ali slavni vojvodini poglavar grof Koroni ni ni svetoval v to odoravo. ker veliko Serbov ne pozna dru
sekiro najdli. Pred poroto je stanovitno terdil, da je nedolžin. Ali vsi porotniki glasujejo v svoji izbici
da je kriv; samo eden neče priterditi, rekoč, da ni
aposteljna posebno v cislih imajo, in ker bi ta odprava Serbe razžalila. In tako ostane serbski drž. zakonik.
Ljubljane se v mnogih časnikih Gradca, Du-
popolnoma prepričan, in se ni dal nikakor progovoriti, naja in Tersta berejo vedne pritozbe zoper silno dra-svojo misel sprevreči ; zakaj na Angleškem je taka po-	v Ljubljani, in vsiga tega se obdolžuje mestni
odbor, ker v svoji ..navadni zaspanosti" mu ni
Se bo zgodilo.
Vred.
y
nič za to
mar,
Da se mestni odbori povsod se
danje
235
danje dra gine krivicij
y
da
nje od vec strani narodov in kronovin veliki vzajemni domovini Avstrianskî
psice leté, je vsacimu znano,
ki
nogoverstne časnike
zamorejo raziični narodi zagotovila
svoje narodovnosti in
prebera
5
da bojo morebiti tudi mestni odbori na zad- njeniga razvitka in napredka iskati; v ti meji bo naro
nje sedanjih strašnih povodinj krivi, zna tudi se biti, dovno prizadevanje posamesnih kronovin svoje pravice
da morajo mestni odbori, kot
t
da se očitaj
y
ker so
tnosti podvei
vsak
ljal
osébe, terpeti, in edino mogoco srećo našlo; v tem zapopadkuje avstri
bo tudi anska vlada tudi vedno ravnopravnost narodov spoznala
{^■^^■^^■■■■■■■■■IB^BBHHBM kako
?
eden člověk spoznal in se temu ne zoperstav- in zlasti poslednji cas vec kot enkrat pokazala, ali, da so pisavci včasih slepi in da jim za močno ona spoštuje narodovnost. Tega duha navdanje
JJ a i * - Uil ^ u« DV j/lOU F VI T V/MK71JA OlVJfl IU ^ ^ J»>" ^ ^	«I vvuv	^J/U^I.MJV HVM V\|U » UVUV«	X V J,
resnico ni mar, to je, kar je tudi očitne graje tudi césar bil popotovaje po Galicii."
Cele pôle bi
redno. De je sedaj v Ljublj
življenje na pol potřebovali, strasno škodo popisati, ki jo je silna povo
kakor je pred 10 leti bilo, stoji zapisano v ku
žalibog
vsak
dinj, kakoršne nar stařeji ljudje ne pomnijo, po Krajn skim, spodnjim Stajarskim, Horvaškim, Ko
dražji,
hinskih bukvah vsake gospodinje, in to vé brez dobrovoljnih ^korespondentovi Da pa pri vsim roškim, Goriškim, Beneškim in laškim Tirolj-tem življenje v Ljubljani ni dražji, kakor v druzih skim i. t. d. napravila. Mnogo milionov v vsim je po manjših in večih mestih, bo vsak pošten člověk spoz- vodi splavalo poškodovanim v grozno škodo.
y
nal
y
ki našo ceno nar imenitniših reci, kakor so m
y
Bere se
da od aprila noter do srede oktobra je bilo v Dunajski
kruh in d
y
primeri s ceno druzih mest. Da bi denarni kovacnici skovano: cek i nov za 5,278.752

mestni odbor rad napravil v vsim
ko ceno, smejo tolarjev za 254.028
y
bakrenih grošev iz 300 cen
dobrovoljni korespondenti na besedo verjeti, ker tudi tov bakra (kufra), 2krajcarjev iz 40 centov odborniki morajo
y
v drag
odpraviti po
n
k
kraj-
živeti, ktera se pa ne da carj e v iz 3000 cent., polkrajcarjevin vinarjev za 30.000
— Na
mestnih odb
y
zakaj dve- centov; dvajsetic je bilo več kot za 8 mil. skovanih.
letne slabe letine zaporedama
y
kug
pirja, od leta do leta
veči
goved in krom- dvojeraztergani in sklejenimalibankovčki po 6 in lOkrajc.
število mestnih prebivavcov, se tudi v Dunajskih kasah ne jemljejo več; kdor jih
m
mnog
drug
t
kolj
. y «
y
tam" ravno tako dobro znane, kakor vsacimu druzimu, predložiti.
ki so„koresponden- hoće spečati, mora ministerstvu denarstva prošnjo
Novi bankovci po 5 fl., ki jih bo začela
vzroki dragine , ne pa mestni odbori. Da
so pravi prekupci hude pijavke v mestih
banka 1. grudna izdajati, so zlo sedanjim bankovcam
ne taji
y
dobrovoljni
S-
55
, je sploh korespondenti
nihče
po
9
podobni.
pa
y
ki imajo novo znajdeno
mašino
Na Dunaji so poskusili unidan , drevje s korenino vred
v vsacim žepu tri dobre svete
ram gotovo močno prikupili, ljudi v mestih vunder moraj (Greisler) biti, bi jim prav
y
ce
y
se boj ker : aj ne
mestnim
dbo
kt
izruvati, s ktero se v 6—7 minutah nar močnejši olj bolj revnih drevó izruje in k ternu sele moč eniga konja potřebuje;
branj
nemorejo je dosti prehvaliti.
Vrednost kmetijske živine
rav natanjko pot pokazali, kako bi se dalo predkupovanje že po bližnjih vaséh,
celiga
je
poldrugi
j mesta in v mesta popolnam naj bi mestni odbori ojstro čuli n
eti
Tisti
svèt
je predober kup
55
predkupci itd
cesarstva se šteje na 4000 milione gold., konjev
milion, volov in krav 6 milionov in pol;
V Dunaj-
ovác 30 milionov
y . »
y
presicev
milione.
skim kupcijskim listu je bila cena medů te dni po
y
mestni odbori bojo gotovo sto in stavljena na 22
26%
24
y
voska 105 — 110 il..
se več goldinarjev tistimu podarili, ki jim gotovo pot loja 26
cent turških č e š p e 1 j
71
pokaže, kako naj bi se to s t o r i 1 o , da bo vsim p
da se bo tištim s to ter nim
k
ki
erajo, da pri vsi pazljivosti ni
v okom prie
p o d k
y
~ — — rz y	----------~ ~ - r ' j ■ /o
detelje manjka, konoplja je poskočila, sirova se je
V Rozdialovcu na Ceskim
m
y
placevala po 17
delajo goli polži, 2
p o va nj
že na kmetih popolnama zatreti. Večidel silno škodo;
rez
palca dolgi in mačeradasti.
ozimím
so
mogli
v nekterih krajih že drugič
časnikov izhaj polah ; vidi se jim
edaj vsaki dan na grozovito
h sejati.
Iz Egipta silno poprašujejo po austrianskim
v a
da jim „materiala" manjka, lesu, zlasti po Krajnskih d i 1 ja h.
naj bi se usmilili ,}Ienihu mestnih odborov in naj bi „Slovenskih Novin" v Trenčinski stolici na
Po naznanilu
Oger
P
t anj k
d
deli vse prakt
stop pota.
d
top
razo- skim, kjer huda lakota
zuga
in se veliko ž ga nj a po
kako naj bi se dra
cr
okom
Pije
y
je ukazal ondašnji vládni komisar:
vsacrga zu
prišlo. Vse mésta jim bojo slavo in hvalo pelé, in go-	pana ali prisezniga moza odstaviti, kipijančva, 2~) vsa-
tovo bojo ,5kot izveličarji ljudstva" o pervi volitvi za	C'ga pijaniga na denarju kaznovati, kteri denar pride v
odbornike voljeni. Tode to jim naprej povémo, da njih	šolsko kaso, 3) kerčme morajo biti ob 9. uri zvečer
sveti morajo bolj pametni biti, kakor je tisti bil, ki smo	zapeřte, 4) nobenimu se ne smé čez odločeno mero
ga ne davnej v se dragina mei
„Oesterr. Volksbothe" brali, a na Dunaji ponižala.
kako naj bi žganja dati, 5) duhovni morajo zapravljanje na somnjih,
Košuta
pri kerstih in ženitvah ojstro prepovedati.
Ljubljane. Porotna sodba se začne zopet 17
v
se
i
dan tega mesca; v seji 29. oktobra je bilo po pos 36 poglavnih, 9 pa dopolnivnih porotnikov izvoljenih.
. k. Dunajsko vodstvo železničnih zidanj je razpi-salo na dalje podzidanje železnice od Goric do
Z gornjih Lešen, 2844 sežnjev dolgo, za ktero ponudi 1 milion 416.804 gold, in 6 kr. ; kdor hoče to delo
prevzeti, naj do 1. grudna opoldne imenovanimu vodstvu na Dunaj svojo ponudbo predloži.
zmiraj povzdigujejo v Londonu; 20. t. m. misli v Ameriko odriniti. — 4. dan tega mesca je bilo v narodnim zboru v Parizu porocilo predsednika Napoljona predbrano; pisano je v mirnim duhu, v kterim terja, ker se za prihodnje letu na Francoskim in po celi Evropi hude prekucije naklepajo, krepko zoperstavo tem naklepaní; poslednjič želi, da bi se spet občna vo-litna pravica vpeljala, ki je bila 31. maja overžena. Kako se bota predlog razvil, še nihče nové. — Važna no vica jo prišla te dni izCetinj, da je Vladika C cr-
nogorski 31. oktobra umerl. Ijestvu (na Laškim") je še sedaj cev ilirskima rodů
gerško-katoljške
V Napolttanskim kra-
75.000 prebivav-
vere, ki so še
čez
do današnjiga dneva v jeziku in navadah Slovani
IVomoar iz mnogih hrojev.
5. t. m. je přisel cesar iz Galicie domu. Minister- ostali; preselili so se v letu 1453 iz Bosnie in Al »ki časnik „Oest. Corr." sklene potopiš cesarjev po Ga- banie v Abruce in Kalabrio, kraljestva Napolitan
licii
s temile besedami
yy
Le v vdanosti posamesnih skiga.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.