Leto VI.
Szombathely, 11. novembra 1917.
Štev, 45.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je na leto voakoml na njegov naslov S K. Sküpno v odao fare..................... 4 K.
Cena Novin v Ameriko Je na leto.................12 K.
Cena ednoga drobaa |o doma 6 Itierev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
ve. pleb. v Creasevelb, GSERF0LD, Zalamegye.
K temi ta more pošilali aaročalne I vsi deplsl, nej pa v tlekarne.
Vsi naročniki tak domači kak arnorikanshi dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List* i na kcnci leta „Kalendar Srca Jcsuiovoga.“
»Nihájte do žétve."
— Mit. 18. —
•ospedár je posejao dobro semen, prišeo je pa neprijáteo, posejao je ko-kol pa ga gospodár ne dá vOpleti, ka ne ki ge kakše betvo pšenice tűdi pre-išlo poleg pletve. To je Gospodár, šteri ne dopüsti, ka bi samo edno dobro betvo prešlo, ráj trpi kokol. To je samo Bog mogoči vči niti. Tak známo, ka té Gospodár je Bog, ki je samo dobra stvoro pa glejte, kelko hűda je na sveti 1 Satan je posejao kokol v Ada-movo srce, pa ga seja v vse srca člo-VéčS1 pan¾t¾Sija o&TS3a na zémn7 boža! zdigojenov glavo v hodijo po svétí, jákest se pa more skrívati, či nešče preidtí.
Lüdjé so pa d&stakrát nepotrp!iví polegtega, ár vsaki sebi med pšenico računa pa ove drűge med kokol. Tak si mislijo: Či li me ja vlát, moja gláva, raoje srce malo preslabo, liki pšeniea je, ár ne vidi tramá v svojem oki. V lüekom je pa nájménjši lod tüdi tram, celo drevo pred njim, záto vse za kokol drži okoli sébe. Pa tü je zrok, Zakaj je boj.
Vsaki se za slüžábníka Gospod a ne-beskoga drži, pa en čas kriči za Bogom, Zakaj ne strebi koko!a, na zádnje se ponavoli kríčati, príme sam za crožjé pa ščé vöstrebíti „hüdobne“ s té zemlé. Zdaj se že štrto leto trebíjo pa kelko pšenice, kelko dobrih dűš je že preišlo! To treblenjé se nam tak vidi, ka je skoro naopak, kak bi liidjé štelí. Hü-dobne so štelí zapravíti pa dobri ídejo — šče hvala Gospodári, ka on zdaj tüdi čuva nad svojov zblodjenov decov pa na pragi ovoga sveta poprávi, ka njegova deca tü na zemlí pokváríjo.
Sv. matíeérkev zamán kriči, zamán opomína, zamán prost národe. Tak je glás rímskoga pápe, kak glás kričéčega v püstíai: Ne čüjejo pa ne henjajo.
Vöstrebíti nás, to je njuvo nakaneoje, ár so po njíhovom mížleuji oni tista pšenfca.
Prosimo Gospodára, našega smíle-noga Bogá, naj pokáže svej o meč, naj zdigne svojo roko pa naj nároflom v srcé položí, ka so samí sebi ne sodci, ka je on sode« nad nami pa on zná, ka de dela s s kokolom za časa vélke žétve. Prosimo -ga, naj pámeti i vüha národov obrné na reči Sv. mi-terecérkve, štera mir priporáia v bo-žem iméni, ár níšče je ne od Bogá, ki ne poslűša njegove Sv. cerkve, štera sáma má reči pravice na veke.
..	..	........... ■	i le* .-
Bojna.
Naša otfenziva proti Taljanom.
25. okt. Taljanski frout. Dvanajseto bitje ob So či (Isonzo) smo mi začnoIi.
V gojdno ob 7 vöri smo začnoli streljati s štükami. Za edno vőre vu vetri, deži i snegi so pešaki naši na-padali. Sovražnik se je žilavo brano, poldne smo že na več mestah med Rombon i Audza prekvdarili front.
Alpinski regimenti so pozajeli Flitsch.
Na Bainškoj visokoj planoti so Tal-jani našim nápadam moćno protistali.
Na gori sv. Gabrijela, pri Gorici iz obedve strani velko strelanje.
Že 10.000 možov smo vlovili.
Na Flandrskom velko strelanje, Od gošče Houthoulster do Paschendale bobneči ogenj. Pri kanali Oise-Aisne so Francozi napadali. Na krajini Ailette so se Nemci meknoli Francozom, svoje čete nazaj potegnoli za kanal Oise-Aisne.
26. okt. Taljansko bojišče. Na Bain-škoj visokoj planoti smo strli proti-stanje Taljanov. Sovražnik de mogó se sprazníti, ka je vu 11. bilji s žitkora jezero ljüdih zadobo.
Na k reši živahno bitje.
Vu dveh dnevah smo geneli Tal-
janski front na širi ni 50 kilometrev. — Taljanje neredno nazaj idejo. Dosta oddelkov, štere smo v kraj vrezali, na odpretom po!i deli deva orožje...
Do zdaj smo 30.000 možov vleviü, 300 štükov prešteli.
Na Blandrskom od gošče Houthoul-ster do Hollebeke bobneči ogenj. Fran-eozi i Angluši so napadali.
Francozi so notri vdrli na ravnieo Aillette.
Nemci so svoje dete pri Chargnon nazaj potegnoli.
27. okt. Taljansko bojišče. Alpinake čete, štajerski i tirolski lovei so jiri Rombon, Canin strli Taljane. Nemci so pozajeli Monte Mataju.
Zahodno od Tolmina že na Ta¾an-skoj zemli se bijemo.
Na Bainškoj visokoj planoti ne Tal-jani močno branijo. Nazaj smo vzeli Vodice i Sveto Goro.
60.000 vlovlenih že mamo, poroble-nih štükov pa 500.
Do zdaj smo .deli streIili 2S letalov.
Na Flandrskom so Francozi i Angluši nove moči vrgli vu bitje, nego vse zaman bilo. Sovražnik je mogo zado-voljen biti, da je ništerne vdrtiae po-zajeo.
Pri kanali Oise-Aisne velko strelanje.
28. okt. Na Krasí i pri Gorici smo napadali. Taljani so ne mogli proti stanoti.
Pri Gradiški je major Moesárj s kő-sečkimi 11. Reg. lovearai prek stopo Sočo (Isonzo) po goréčem mesti i pe-zajeo Moutefortin.
Gorico smo pozajeli.
Baiuška visoka planota, ½reg Kak je vu naših rokah.
Taljanje so do zdaj vu vlovlenih 80.000 možov zgübili, štükov 600.
29. okt. Vu petih dnevah sme vse nazaj dobili, ka je sovražnik vu 11 bitjah od nas v kraj vzeo.
Gerico smo vu bitji na ulieah oči-
2.
Kovete
1S17. novembra H.
stili od sovražnika. Nemške i naše čete stojijo pred Udine.
Pri Plave smo 118 štükov dobili. Edna naša divizija vu ništernih vörah je zgrabila 60 častnikov, 3.000 voja-kov, 60 štükov. Ka smo vu 12. brtji vu vojnih sredstváh zadobili, je više, dosta više od one množine, ka je leta 1915. pri našoj offenzivi v Galiciji v naše roke spadnolo.
Na Fiacdrskcm velko strelanje pri Diimuiden. Pri Böesinghe Stade za bobnečim ognjom so Angluši napadali. Pri Braye so Francozi napadali. Vse zaman.
Ad 22. so Angluši i Francozi zgü-bi!i 48 letal.
Na Macedonskom fronti boj s štü-kami.
30. okt. Taljane naši pred sebom tirajo. Prišli so ž¾ do vode Taljamento.
Seneralis Belov je pozajeo Taljanski varaš Udine.
Na Flandrskom med goščov Hout-heu1ster i kanalom Cominea^Vpern bobneči egenj.
Na Chemin des Dame* boj s štükami.
Nemci so pri Beconvaui vu Fran-cuške postojanke vdarila
Nemci so zgü¼ili ves Paschendaele. S preti napadom so nazaj vzeli.
31. ekt. Naši kre poteka Taljamento i na ½enetskoj ravniei napredüjejo. Pal-manevo so pozajeli. Vlovili smo do zdaj više 120.000 možov, štlkev pa više 1.000.
Naša offenziva hitro naprej ide. Tal-jani so polojno svojih štükov zgü½ili. I oni so se na offenzivo priprav)jali i štüke so na fronti meli, nego mi smo prvle na nje vdarila
Kral je v Gorici hodo. Na konji je jahao na glavni trg. Prebivalstvo je ne uazeii bilo pri sprejmstvi. Taljan je vužigáo, ropao prvle, kak so ga vö-stirali.
Na flandrskom so ½esni boji bili. Od gešče Houthoulster do kanala Co-mines-Tpern bobneči ógenj. Nemci so snovič zgübili ves Pasehaudael. S proti napadom so nazaj vzeli.
Pri gočči Ghaume nemški štüki so deli zavzeli Francoze, ki so šteli napadali.
Bom i svet — Glási.
Slovo vzemojo: Starko Mihal z Trnja, Lebar Anton z M. Polane, Pančor Franc z Domajinec, MihaUč Viktor z Perto5e, Žalman Jožef z Cankove, Viürőe Štefan z Kapce, Horvat Martin z Črensovce, Bohnec Jožef z Gomilic, Findec Jožef z Trnja topničarje pri 14. teških topovih., 1ferič Alojz, 18. d½e. od Sv. J6rja, G!jnran Stevan z Brezo-
rice, Barbarič Štefan i Gornjec Števan t Törnišča, Čeh Ignac z Nedelice, top-aičarjc pri 19. tp., Bundela Rudolf, Zrirn Šfé ya.il, Godar Matjaš, 9. hu-szárje od Grada; od svojih dühovnikov, iče, matere, dedeka, mamice, bratov, iéster, rodbine, sosedov, botrine, far-likov, pajdašov, od vrednika Novin, nile Slovenske krajine i drago domače ;erkvice, kje so si telikokrat düšo lahranili z Jezujovim s!adkira telom. Prosijo domače, naj ne jočejo za nje, lego molijo Boga, to, jedino to de ajim pomagalo. V Mariji je njihova Füpanja, štera je pripela v to Iepo lebo, z šteroga njim tak milo sija ?unce, sveti mesec i migljájo zvezdice. 2anašajo se na Angela čuvara pomoč tüdi, šteri de njim na strani stao, ka si düše ne zovlačijo. Milo prosijo jkrep-íilo slovenskoga čtenja, štero od srebra í zlata za bolše majo i vse lovijo za nje, kda pride. — Poslovi se nadale Lüdi Zrim Ferenc 19. dbc z J DoIičov od vseh svojih dragih, prost njihove molit?e zasé i dobrim ljüdém v obrambo zroči svojo drüžino sebé pa z popol-nim vüpanjom sv. Drüžini: Jezuši, Mariji, sv. Jožefi.
,Cütim, da že nakonci žlvljenja ho-
dim.“ »Pol me je k grobi pripelala...
Z mračnimi, tmičnimi pesotárai vidim prileteti zadnjo noč, račun sklenem z tem svetom j Bogom... Vsi Svetci ½ožje pom*gajte mi posebno ti draga mati moja Marija, me ne odvrži! An-gel čuvar, zagovarjaj mé. Ne bojim se groba! Pripravo sem se na dugi po-činek v njem, trpo sem zadosta... Meji do se suzíli za meuov... Ijübili so me... Jaz njim pa pr&vim, naj si zbrišejo suzé, njene več nikaj ne boli... Pomali me vsi pozabijo... Grob zapüščeni se mi porüši... Križ ž njega podere... nišče ne de znao, što počiva pod njim... pa tak je prav... minljivost na večnosí opomina prernišljavajočega“, — S. J. vojak.
750 metercentov petrela dobi Vaa-megye. To je 50 procentov več, kak na preminoči mesec. Po tom računi bi več mogli dobili, kak preminoči mesec. Ve pa li! Da bi dönok ednok nikši posvet vužgani bio vu pitanji petrola! Naš petrol se deli, pa mi ne-vemo, kak. Pa bi mogli znati, ve pa je naš.
Ne ga papjra. Ministerski predsednik Wekerle uameni iz Rumunskoga — Kimpolung — papirnato fabriko na Vogrsko preseliti. Mogoče je, da po-menjka papir, da časniki meuši ali pa celo ne do hodili en čas.
Vože od zvoncv vojaštvo odnese. Kda 76 11.
Na podpora Marijinoga Lista i !^)vin
je nabrao Horvat JanoŠ v Trnj1 le čoron. Darüvali so: gdč. Tskáes Irma 2 kor., Doma Jožef 3 kor., Sobočan Jožef, Kolenko Marija, Hozjan Števan Brgles, Jantel Števan, Š¾raáš Martin, Sozjan Štefan, vsaki 1 kor., Ijömt Janoš 1 kor. é0 fil., Copot Matjaš 1 kor. '40 f., Sarjaš Števan 60 fil., Krampai Jožef 40 fil.
— NaCankovi nabrao Vogriniič Leopold 82 kor. 30 fil. Darüvali so z Cankove: Kočir Janoš, Dravee Ana, vsaki 2 kor., Gut-man Stevan 1 kor. 20 fil., Sumilar Ana, Vogrinšič Tiktorija, Karolina, Méea, vsake 1 kor.; z Skakovee: P&vlinjek Marija 4 kor., Bic Vcrona, Dvorščak Matjaš, BttalaniČ Treza, vsaki 2 kor.; z črnec: Fieko Ana 4 kor., Benko Andraš 1 kor., Lük Koža 60 fil.; zTopolovee: Idiš Mihal 2 kor., Zi-lavec Franc 1 kor., Gedcr Bara 50 fil. —
Z Krašič: Kosednar Leopold 2 kor., Mako-vec Jožef, Küzmiš Mihal, vsaki 1 kor. —
V Gederovcih nabrao Gibičar Matjaš S6 kor. 20 fil. Darüvali so: Edšidt Štefan 10 kor., Cibičar Matjaš 4 kor., Edšidt Roaa, Jug Verenika, veaka 2 kor., Sisko Leopold, Gibi-čar Ferenc, Kofjaš Teronika, Híri Jožef, R4e Lujza, Seree Marija, Kerée Jozefa, Kranjec Koža, Gomboc Ferenca žena, vsaki 1 kor., Kűzma Treza 80, Skalič Jožef, Vučina Ferenc, vsaki 60, Jug Ivan 50, üonto!a Mihál 40, Edšidt'Ana 30 fllerev; Mariš Treza i Edšidt Lujza, vsake 4 ker. — Jezerokrat povrai vsaki najmenjii dar darovnikov i vsaki naj-, menjši trüd na½iraleov Sree Jezaeovo!
Vrednik.
0dked je telka papernatih peaez prišli? Austrijanski inanéki minister je vu kratkih redah razložo, da či se državno v¾davattje povekšava, povek-šava se tüdi broj, račun papirnatik penez. Či je pa več papimatih penez, tem menša je njihova mož, tem menje se za nje zna küpiti. Meverjetno je, nege tak je, s povekšaejom plaše dest-nikov samo bolje doli bijejo peneze ouim, ki iz štarih dohedkov morejo živeti.
Minister je pravo, da ka dežela veda, mer j se nazaj plačati s poreijov, s voj-nim posojilom. Ka pa više ostane, ka se me plača, se vzeme na dug od au-stri,lansko vogrske banke: to so papir-nati penezi.
Dežela dosta vSdavanja ma, notrije-manja pa malo, zato je pa telko pa-pirnatih penez med 1jüdstvom.
Prvo sredstvo bi bilo — kak pravijo, proti inflaciji najvekša šparavnosL
Drügo sredetvo bodejo vekše porcije.
Tretjo sredstvo proti inflansiji ban-kam je vojno posojilo. Dežela žele, da bi skrite, pa ti včasi ne skrile, nego zaman le6eie ¼anke znovič na svetlo, med roke pvi61e, da bi ne trbelo mesto njih drige znovič vödavati.
Pa penezah je tak, ki ne najhelje za njih ½oji pa je vktp spravlene skniva — on je sam sebi najvek6i ee-vražnik, en doli bije peneze sebi i drtbgin.
10SV. novembra 11.
Novine
3
či ščete, da bi ne telko bank bilo, dajte je na vejno posojilo, kak vi pra-vite, dajte je na orsag.
Veljava penez, Veljava penez je spadnola. Nika ne mamo, (ja bi vozili vu drüge države. Pred bojnov sna,o oda-vali pae*ico, sirove materije, les za oámprauje, dohan. To je vse gorstav-leno v jesen leta 1914. Vse moremo vojski dati: pšeuieo, dohan, sirovim materino. Vojska si na pol leta naprej napuni svoje magazine.
V novešem vremeni so naši penezi vdarce dobili od Bolgarov. Pol miljard vrednost! dohana ma, do zdaj smo pošilali na Nemško dohan, zdaj pa mo ga mogli sami za vejsko od Bol-garov k8piti.
Veljavo naših penez na en čas de zdigavalo vino. Tak računajo, da 400 miljon vrednosti vina bodemo izvažali vu drüge dežele. Zvüntoga 600 miljonov zadene izvaža lesa, stercga do posebno na Nemskom nicali.
Veljava penez po bojni de se zdi-gavala — sama od sebe —, či mo povali dosta kaj takšega, ka de se v6vo*ile.
Iz koj delajo nemške cigarete ? »Slovence* piše: Iz Sobetice poročajo, da, kak je znano, so nemški tobačni tvor-niéarji (fabrikant!) do zdaj raešali med tobak palmine liste. Da tej zdaj ne majo, so se vrgli na orehovo list je ino so agenti v okoli« Sobotice nakü-pili veliko mnelino erehovoga listja po SO keron.
Zgereia na peii. Potrovi6 Verenea — od Grada — 4 let stara hči Irma je na polji bila s pajdašicami. Ogenj so naležili pa so se pri njem segrevali. Na ednok je začno gvant male Irmice goreti i prvle, kak bi njoj štoj na pomoč prišo, je *gorela.
Ve Spliti na BalmatÍBskom 1 liter mleka 6 — 8 kor. Pa te ne ga nevole na sveti ?
Pive iz stams. Pravijo, da so sir-kove mekle zdaj zato tak drage, ar *abijo sirkovo sla*o. za kühanje piva (sür). Tak je. Minister vogrski za pre-hrano grof Hadik se je te dni na or-sa&om spravili leto, da vogrski para raj sirke začne povati, kak pše-aico. Pove, ka se njemi bolje plača.
Sam sela je epariras. V Austriji — Veissenbaeh — se je zgodilo. Franc Maller — nor¼sti je bio — vu kt-
hinji si je z nožieom gori vrezo črvo, dreva je djao na stel i okoli 4 metrov je iz njih vkraj vrezo. Po tem se je Spravo, da si črvo nasaj zašije, nego za volo zgübljene krvi je ne mogo dokončeti, prvle je mre.
Kecitrene žveg!e na erge!ah do ru-kivale. Na orgolah od zvünaj gori na-pravlene žvegle iz kesitra (cin) se prek vzemejo za vejastvo. Žvegle se tak morejo doli vzeti, da zato s orgo-lami se de dalo, či včasi tak ne, kak prvle, svirati (igrati). Zato z notrašnje žvegle i med zvünešnjirai one, štere se petrebne za igranje, se vövzeti ne smejo. Zato orgole poznajoči kantor more nazeči biti. Rešene do samo or-gole napravlene pred letom 1850, nego za te de še pesebim megIa notri dati prošnja. Za kilo vojaštvo da 15 koron.
Boj na Taljanskom,
Kamkoli ide človek, zdaj si vsepo-vsed od taljanskoga bitja guštje. Ne zaman je to ohžinsko spitavaaje. Tü se velka dela godijo, štera so včenja puna, za nas zvišena i morebiti na konec boj ne prevatna.
Zaistino je čtdne, ka v 11 groznih napadah se naši vojaki mogočni bili gori zadržati strašno moč sovražnika, šteri je misle, da na naš sprevod pride. Naš prijatel bi mogo biti taljan, pomagati nas proti neprijatelah. Tak je bila zveze med nami. Meeto te dužnost! je priliko iskal za srajo. Ki se šče svaditi, vsikdar aaide zrok. Dve leti nas napada, od stoaaja do stopaja naprej ide. Kda smo 11. so6no bitje opravili, te smo mislili, da lehkar je nemogoče še eden napad gori zadržati. Taljanje pa se pripraviali, da nas" po-terejo. Pripravlanje* na ebojem kraji. En čas tíhoia, kak v leti pred groznim viherom. Zo½ston je bila papečova opomem½a, da se naj proti?niki mi-rijo; zobston je nemški kancelar i naš izvenski minister svojo pripravnost na glas dao, da smo gotovi se miriti; zobston smo se prtili, da či se zdaj nemirije, pegodba de eledi že višišo eeno mela. Angluš je tem bole zakri-žao, da se on dale šče boriti, i vsi ovi so »a njim poaavlali.
Marijin mesec je bio. Sveto Čislo smo celi mesec raolili, v pokornosti i vipaaji. Do toga meo so nam ma-rijaneki meseci vMkdar tolažho i med prinesli. Slednje dni ektohnm se je grozno zaénolo na talijaBskom fronti streIili. Štaki so dondi tak strašno, da
so okoli Sobote éüti bili i okna so se zdreznole.
Po tom pa se naši i nemški vojaki kak oroslanje napadnoli, kak da bi njim od zgora moč dana bila. Dugi čas pripravleni, od vsega kraja potr-djeni taljanski front se začno gibatí. Kak da bi se zemla trosila. Ki so se prevüpali, kak Goliatje so vkBp kapali. Začnoli so bežatí, orožje deli de-vatí, ali pa potegnoli, i štüke, štere se proti nam v grozovitom Ste k iti vküp zvozilí, naj s njimi smrt delíjo, so našim prek nihali.
Čüdevíto delo je bilo. Od dneva do dneva se je povekšavale število zgva-blenih taljanov i osvejítíh štükov. Ob prvím 10 jjezér, potem 30 jezér, za mali čas 60 jezér, te 100 jezér, i tak dale, dnes že više 200 jezér zgrable-nih.
Stttki ravno tak, dnes že do 2000 smo zaplenoli. Sovražnik je že dugi éas na našoj zerali stao, najlepše me-sta i varaše osvojo, ali nam portišo. Zdaj pa je mogo vse povriti i mi daleč v Taljauskom orsagi hodimo. Tak nedovedno se je to vse zgodilo, da so .nesta taljanska niti nej spraz-noli. Prebivalci morejo vse nazaj ni-hatí i pobegaóti.
Boži bič je malo kda koga tak do-segne, kak taljana. Za prelomleuo vernost more kaštígo trpetí.
Mevemo, kak de dale šlo. Velka dela se pripravlaje. Morebiti ga naša vejska od dva kraja stisne, kak klešče. Zadnje dni nam naznanijo, da od zgorah, od tirel*koga kraja t8dí težimo taljana, ki de moge te front tüdi spra-zníti i se nazaj vlečti.
Či de nam Bog pemagao, toga naj-½o!e zaníkojnoga sovražnika, ki nam je iz prijateli neprotívník postano, pomali poteremo. Vsi ki nepravično meč vzemejo, s mečom preidejo. Srbija je zaničena, Rumenia potreta, Rusu-sko je v medsebojnov domačov bojnov i revolucijov samo sebe pobilo.
Mi pa stojímo, či ravno je celi svet proti nam stano. Zaistino Iehko pravili) s psalmistom, da je milost božja, ka so nas nej zaničili.
Hvalo čütímo do smilencga B ga i vüpanje mamo, da nas ne povrže.
Pa milo si mis!ímo na naše ba-trívne vojake, med njimi na Slovenske junake, ki se v teških bitkah borijo. Božja previdnost je čuva i naša skrb-liva 16bezen je sprevaja na tűhia.ki ravninah ...
4.
NOVlN*
1917, novembra 11.
Listek.
Na Vsiavecovo mi rože napravi©
■a prah...
Na lepom bregi je gori rasla. Tam je dugši den, k v dolini. Sunee rane pošlje svoje trnke prek okno, gor bodi stanovnike. Zdrav je zrak i čisti. Pa tü tüdi lada bolezen na plüčah. To že s Siromaškim kraetskim stališe* bodi. Kmet se boriti more s dostimi delami, tak i s vetrom, s lagojim vremenom, s dežom. Vu deli, vu borenji dobi svojo bolezen, dostakrat na smrt.
Jesen je. Dež začne iti, celi tjeden ide. Pride povoden, ta neso idinske snope. Kmet vu deži. vu vetri ve nosi iz ve de snopje — trüde svojega dela. Pa betežen grata, v postel vleže. •
Leto je. S cepami mlatijo. Slame je vöni pred jümloa. Megla se zavrie, začne dež iti. Slamo hitro ščejo pod streho spravili. Vu deli se shicajo, po plečah pa pokajo mrzle kaplje. Pa te či bi se ešče siromak s kakšov sühov ganjov odeno i bi stopo za zavitje ali v hišo šo, — ne, na jümli ostane pa če hladi, dobro njemi spadne i se rashladi. Prej, kak bi njemi mravle hodile po leti.
Siromak kmet, milüjem te. Kak vojak vu bitji, tak ti vu deli, vu bo-renji za vsakdanešnji krüh dobiš tvojo bolezen, dostakrat na smrt.
Vreden si vse česti.
Kak pravila, naša Maričika na lepom bregi, je tüdi dobila bolezen na plüdah. Kak, kak ne, — što bi to zdaj že znao povedati.
Kda so v pamet vzeli, je že kesno bilo. Hedla je k doktorara na vse kraje, hodla je v Gradec, — vse zaman bilo.
Po mali je ta vehnola. Ednok je samo od toga začnola gučati, da se spove. Ne so njoj za prva vervali. Nego kda je večkrat želela, so joj pri-zvali dühovnika.
Spovedala sa je. Lehka spoved je bila. Nego žalostna spoved. Rože doli vtrgnoti, štera še zdaj razvija, se vsa-komi mili. Petnajset let je samo stara bila, njo na smrt opominati, je žalostno i težko delo.
Pa se je ne bojala smrti.
Velki i dugi beteg jo je ozoro. Celo leto je sama bila vu hiši, mati so se na poti skrbeli za krüh, oča pa — Bog zna daleč pod oro¾jom stali, — mela čas si dosta premišljavati. Tak je gučala, kak kakši starec.
Cütila je, da merje. Materi je večkrat pravila, kda se je njim za šinjek obesila: Mati, jas merjem.
Mati so njoj žalostno djali:
— Ne, ne merješ.
— Kaj ne, mati, jas merjem, jas čütim vu mojih prsah.
Eden večer je k sebi zvala mala bračeke pa njim pravla:
— Mater bogajte, lepo paste krave...
Kda so njoj toga najmenšega v ro-kah prinesli k posteli, žalost se raz-lejala na njeno düšo i pravila:
— Mati, toga sam štela vam pomagati gori rediti. To mi naj½olje žmetno spadue ...
Očo je večkrat spominalt, da bi doma bili, da bi jo vu betegi varvali.
Prišle so pajdašiee jo gledat i tre-štat. Na srce je njim zvesala. Na jVsi-svecovo mi rože napravte na grob...
Pa tak se je zgodilo.'
Prišli so stric. Mati so pri posteli sedeli. Mariiika je v postelji mimo spala.
Stric so svešo vuigali.
Mati so pravli, ne ešče.
Strie so Maričiki v roke djali štele pa pravli:
— Ne vidiš, ka ti še mira.
Zaspala je, liki malo dale.
Pošta.
P. J. 14.—5. Bog lepo plati, dobo sem vaš dar. — Vlč. g. Ki bar Alojz, pleb. Nedela. Tvoj vrli farnik, Simon Stevan z Sülinee, je lani sept. 23. vlevljen i se na-haja v Rusiji: Posselok, Jenakieve, Gouv.: J e ka t e r in o si a w. Hvala na podpora — Kisilak Ferenca oča. Va-darci. Vaš sin je ravno tl. — f>. g. Žerdin Jožef. Slani nesmo stavili Novin. Po-mota je odted, ka je njena naročnina dana za podporo. Pozdrav! — Vindič Štefan, d e s e t n i k, naznanja pajdašom, ka je njegov naslov zdaj M. k. 20/111. nópf, gy. zlj. 4. iz. t.-pósta 617.
vkrepčevalne, téč-ne in íejo gaséče si more vsaki sam napraviti za malo stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, ma!ine, muškatelka, mela, pomaranie strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrz!o po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 poit-nine prosto proti povzetji. Za kraetijstva, vekša hišaa gospodarska, delavniee, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednost^ ker se delavei s tov pijaéov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgtbili na delavekoj zmo½nosti
Janaz Grelich, dragerlja »pri angelju" Brno Štev. 85. Meravsko.
cena postnine prosto4K40f..
Pri potrebno) i vtegne-reči se me pita »a oene-Dvojne mamo pa veseli če poeeni prideme de h»a novite i neobhodae potrebe stvari. Ta k te so iz-lodec krepčajoče i mi!# poganjajo*e FeUeaeve Ba-barbara „Elaa-krogŠpee.“ Netečoost, m*kjR do dela, počaenoet,. sfeb iz-gled, slabo volo, večksetni glavobol, neaneáoot i drüge slabe lastnosti navadno shajajo od slabe pvoNrve. PreM tem zmotnlavam i teškcčam pomagajo Fellerove „Elsa Kraj Ime. “ Fellerove ,,Elsa-krogljice* so narejeae a* rastlin, narabi poganjajo, ne škedijo, so mmee-Ijivo, žalodee krepčajoče vrastvo. Pred*et majo zato pred močnimi poganjajoOmi sredstvo štera halodei i irevam fco(hje. Posebno za deeo i ženske so pripravne ,Elsa-Krogljice.” Ceno predbojna½e. 6 9kat-Ijie franko 4 K 40 iti., 11 škatljie franko samo 8 K 40 fil.
Iz lastni poskašoje priporeeamo nadale beleobee vtisajoei Fellerov ,Elsa-flmd.* Pomaga pzetí Irganji, protini, šinjeka i praiboM i proti peaie-dicam prepiha i prehlajenja; da zdrav aen, moene kite, Svce. Predbojnske eéne. 12 maMO O dvojmh ali 2 specialnivi kanliei franko S K., 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 speeialne ½au*e *anko 10 K 60 fil., 48 malih ali 34 dvoje* ali 8 specialnih kant SO K.
Ki te reči šče meti, naj je naroči pa
Feller V. Bngen lekaralkl,
Stubica, Centrala 146. (Zagreb žap.)
Redko kdaj se	tak redno padv.,kak lejl.FellerV.Eug
RazpoŠilanje se godi, če se penezi naprej-poiljejo ali po povzetji. Priporača se pemaeze naprejposlati po poltnoj izkaznici, da ovak Pošta 12 fil. pristojnim račnna pri pometfi.
HRANIM0 SE BOLE
i ozdravimo svojo deco pa oslabljene, be½6ae svoje domače, povekiajmo njuvo livotae neoč po dobroj hrani. Zdravoga, močnoga človeka ešče sühi krüh krepi. Ali mala deea, ehb-okrvni, slabi nadajoječe matere, oslabbeom, be-težni, trpeči, starejši, ki so beteg ali drago vekšo nevolo prestali, deea mozolna¼, sobe metajoŠi, porodniee i drügi slabi ljüde ne morejo navadno hrane vživati ar nemajo moči za prebavo. Tei moro zato lehko prebav¾ivo i jáko hrano meti i to najdejo v pnerom Fellerovom ribjem olji. Nema ni(i slaböga S-šeca, niti božnoga žmaja, i je tak prijetao, da je tüdi deca radi vzemejo. Ribje olje vnogo profesorov i dravnikov priporoča, krv i mi-Šišje raste ponjem, pri deci da" zraa hostem i njim dihalnice dobrodejno ofriši kakü gut, prsi i plüča. Telo okrepi, povepeši ozérav-ljenje, okrepčanje, telo ojunači proti betegom, da tek, prebavo tira, oslabljenost, slabokrvnost, slabo hranjenje odstrani i poIeg toga je li zadosta poeeni. Brezpogojno je več vredne kak vsaki inozómski 3meš emulzio, pralek i »po-dobne reči. Oene predbojnske 2 kaati fcaake pošlje za 5 kot. v pravoj kakovosti
Feller V. Inači lekanmr
Stubica, Centrala 146. (Zagreb So.)
N¾vnnaáoSÍ na Egyh4*megyel E9ogruvemŠa gyv>rs*ajtÖj&i, S*md½*e¾rem.