PHMOBSKI DHjVNjK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE kgto V • Cena 15 lir - 10 jugolir • 2.50 din TRST torek 29. marca 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Dtev. 74 (1164) Druga skupščina predstavnikov tržaških demokratičnih organizacij Demokratične množice se bodo enotno udeležile upravnih volitev pod okriljem Siovansko-italijanske ljudske fronte Na skupščini je bil soglasno sprejet osnutek votivnega programa, ki ga bo votivni odbor Slov.-it. ljudske fronte predložil v preučevanje in diskusijo vsemu prebivalstvu * Skupščina poziva vse prebivalstvo v borbo proti vključitvi Trsta v atlantski pakt in pozdravlja konferenco intelektualcev zn mir v New Yorku RESOLUCIJA ,v ... ^ključku svojega dela v nedeljo 27. marca 1949 je skupščina “Odborov; Komunistične partije za Tržaško ozemlje, SIAU, bivVh ZAM, Zveze partizanov Tržaškega ozemlja in Združenja JANvtd~,°liUenih PreSaniaucev, ki sestavljajo SLOVANSKO - ITALI-LJUDSKO FRONTO, soglasno izglasovala sledečo resolucijo: Irt- *p*fuPščina izvršilnih odborov demokratičnih organizacij, ki seznani J° ^lova!lilco"*tal'jan'ko ljudsko fronto, potem ko je sprejela na la in nrt°r*'10 votivnega odbora, preučila, prediskutirala, izpopolni-orih« Pobrila načrt programa za upravne volitve, ki ga je volivni QDOr Predložil, POTRJUJE Potrebo, da se demokratične množice enotno udeležijo bodočih uprav-FRONTE V P°d 0kriljem SLOVANSKO - ITALIJANSKE LJUDSKE V to svrho skupščina POOBLAŠČA Bredi ^ 0(i,,0r> da načrt programa, ki ga je skupščina odobrila, Bo m°21 Da Preuč®vanje in diskusijo vsemu prebivalstvu, tako da bo in n 0rebitnih dodatkih postal dokončni program, ki ga bo podprla resnicila volja vsega demokratičnega prebivalstva. Končno skupščina PONOVNO POTRJUJE °rPan zaupan'e v sedanji volivni odbor, katerega so demokratične izacije Tržaškega ozemlja svoječasno imenovale. RISOLUZIONE delle A conclusione dei suoi lavori, 1’assemblea dei Comitati direttivi del p~r°an'zzal:icint che fanno par te del Fronte Popolare Italo-Slavo, dei CTLT> dellTJAIS, delFOF, dellTJDAIS, dellTJGA, dell’APTLT e Perseguitati politici, tenutasi domenica 27 maržo 1949, ha votalo nnnimita, la seguente risoluziane; tiche,fjlSSeirrt)lea de' Comitati direttivi delle organizzazioni democra-jijo 'a‘-en,i parte del Fronte Popolare Italo-Slavo, dopo aver p tBgrat -•» relazione d d Comitato elettorale, esaminato, discusso, 'dnistrative eti approvato il prešo in- progetto di programma per le elezioni ara- Proposto dal Comitato stesso. CONFERMA <«»«* per le masse democratiche di partecipare unite alle pros-W#lo-*i-!*-*0n* amministrative sotto l’egida di un Fronte popolare uo-siavo. A tale scopo 1’assemblea DA MANDATO s'onf>r0rf^'°. ComilaA>CT£-........................ mati, * kakor sta se pisala oče Sgled0 -** 'aB! Z npnoti.iz • Os '»ht nia ogromen kamen, ki je priletel najbrž iz četrtega nadstropja (ali pn morda Z. drugega) poslopja Ul. Montecchi 8, ki pa lov. Petronia k sreči ni zadel, temveč mu je padel pred noge. Po napadu na tov. Petronia istega dne popoldne, ki ga je uodtl kot rečeno Raggero Spadaro, meni mo. C.a je precej jasno, kdo je iui našega tovariša kamen vrgel. Terorist Spadat o in njegovi pajdaši naj si dobro zapomnijo, da z nasiljem in terorjem o pomanjkanju argumentov ne bodo prav nič opravili! Dosegli bodo namreč rav-j no nasprotno! Najmanj bodo pa zavzeli odločno sta-1 doseOli t0> kar si telijo, da bi bi se sme- namree zamašili usta našemu de. resnici p-.se- mokratiinem tisku, ki Z objavljanjem resničnil< in dokazanih dejstev raZkrinkuje njihovo klevetanje, njihove laži in njihovo razdiralno delo in teror! , "* Uka, .. . »poročil, da je p b^ttabo n, 3' k‘ *daJe m°žnost za nom- i;ater]JP a v»em tistim ose-s °a neon S° *a ,eta 1S2S sPr *!nslfi po-’ l>v?-_Sprenie,Dbo priimka obliko c " se 1)0 conskemu preč. >V0!ii vredno _ Sistični nuJL??0*®*« nasiloo sprc-snicl ponovno p?» m J. / no- v * valim UiSC* se t|,sP.0,,aie’limi priimki. To >1*1'^bl d\nP«*V*i br«rp«l !n ir. j r* vti j.ig ZVrne ™ 'se ’rt5, k«erim £0'?m*rišk* VU izda "ati 'kre*e, s kl, fs razveljaviti Vsak« *nki POrae« SO nam b,|l Butni0 Bocpis, . ,n da se mora lt?. val kakor UltZ. Pred je ,r*ni ki b<> uk?n ‘, zakonom. - vselej govi^Brcte/Ti' *kl.aj?ev* dekret* ... V'W,°V|’ *cr nredrlsa^rt"1 “a "Je' B°dptsn Blsoviti ’ da se mera °t>ie»? al Bred tako. kakor »e Je B». ki*,®*** kralicVvet0P°m V ve|l*vo Usti e ue bo ni. ** dekreta. Tisi Prosi - 01.,ako Podpisovali ki s0 „* "5 Ba da mu fašisti Podpisovati, e A* Predsednika mora prositi ime popačim ■■ A.HKS? onia *Xdumn poyoiH“ ®.a Je ~ tov- R. ^iega O so- ""'"Zirni i«,v* * evroma ki itz'1* rJj^Po-nsobiie*'0 v L *vi<* di-Ule,;, ‘lt/0;,^.. „ C” Vida IN'... >!!■ • - J* .i Or U( til našega Petronia, n el- levega nismo o- !«'«ega dne ’l-° °' vri° vrgel tl Ie UJ Prcd 0(1 na tov, Petro Katoliška cerkev ; v korist luiiok resteijc MOSKVA, 28. - Sovjetska revija ((Truda je objavila članek, ki se ba vi s položajem katoliške cerkve v kapitalističnih državah. List piše, da se cerkev čedalje bolj vmešava v politično in gospodarsko življenje kapitalističnih držav ter da posveča znatne denarne vsote ideološki propagandi na korist mednarodne reakcije. Tako je samo v letu 1947 prejel nadškof iz Koelna v Nemčiji 1 milijona dolarjev za «vernike» za-padnth con. VVashington prav dobro vc, nadaljuje sovjetski list, da nemški katoličani delujejo za ustanovitev države zapadne Nemčije, kateri na čelu bi bil katolik Bruenning, tisti, ki je pokopal vveimarsko republiko in ki je sedaj v združenih državah. Podporo za svoje načrte prejemajo ti ljudje iz Vatikana In od reakcije, ki jo predstavljata Dul-les in Hoover. Preteklo nedeljo se je vršila skupščina predstavnikov demokratičnih organizacij, ki sestavljajo Slovansko-italijansko ljudsko fronto. Tov. Stoka je otvoril zborovanje, pozdravi! navzoče in v kratkih besedah označil pomen zborovanja. Predlagal je sledeči dnevni red, ki so ga navzoči enoglasno odobrili: I- Politično poročilo (tov. Babič), 2. Volivni program (tov. Lau. renti), 3. Diskusija, 4. Potrdilo že izvoljenega volivnega odbora, 5. Diskusija o atlantskem paktu in izvolitev odbora, ki naj vodi akcijo proti atlantskemu paktu v okviru splošne borbe za mir, 6. Slučajnosti. tov. Babiča Nato je tov- Kenda prečital poročilo tov. Branka Babiča, ki je bil zaradi bolezni odsoten V svojem poročilu poudarja tov. Babič izredno važnost skupščine ne samo z vidika bližajočih se upravnih volitev, temveč tudi zaradi njenega globljega političnega pomena spričo trenutne krize, v kateri se tržaško demokratično gibanje nahaja. Skupščina sama pa je znak, da smo osnovne težave te krize že premagali, tako da se bo naše demokratično gibanje zopet konsolidiralo in ponovno okrepilo. Poudaril je. da bo nadaljnji razvoj še v večji in konkretnejši meri poka zal vso politično važnost ustanovitve Slovansko - italijanske ljudske fronte, ki je sicer ustanovljena kot volivni blok vseh resnično demokratičnih ljudskih množic, kar pa nam volivna borba ne sme onemogočiti, da ne bi videjj daljše perspektive celotne borbe, ki jo mora voditi tržaško demokratično gibanje. Nato tov. Babič poudaril trenutek, katerega je anglo-ameriška uprava izbrala za razpis volitev ter da skuša sedaj ta uprava trenutno krizo tržaškega demokratičnega gibanja izkoristiti, da bi demokratične množice opeharila in omogočila krajevni in mednarodni reakciji sankcioniranje svoje dosedanje reakcionarne in imperialistične politike. Volitve same pa, ki jih pripravlja, bodo takšne, da predstavljajo kršitev, osnovnih demokratičnih principov. Poudaril je, da je odredba o volivni pravici v nasprotju z določbo mirovne pogodbe ter daje volivno pravico deset tisočem volivcem, ki volivne pravice ne bi smeli imeti in ki predstavljajo v glavnem volivno množico reakcionarnih strank. Po drugi strani pa hočejo nepošteno Izrabljati določbe mirovne pogodbe in odvzeti volivno pravico tisočem volivcev iz demokratičnih vrst. Sam volivnj zakon ne daje dovolj jamstva za onemogočanje raznih možnosti falzifikacije volivnih rezultatov, ker ni jasno določena absolutna kontrola vseh sodelujočih strank pri štetju glasov. Pri volivni kampanji bo dovoljeno sodelovanje predstavnikom raznih strank tudi izven našega teritorija, kar praktično pomeni, da se hoče dati možnost predvsem italijanski reakciji, da se neposredno vmešava v tržaško politično življenje ter se s tem krajevna reakcija podpre. Po eni strani izjavljajo, da bo pri volivni borbi omogočena najširša svoboda, po drugi strani pa se že danes kot prva priprava na volivno kampanjo začenjajo procesi proti antifašističnim borcem na osnovi tako imenovane gonje o fojbah, medtem ko se dopušča dejansko svobodna aktivnost vsem mogočim fašističnim skupinam. Vsa ta dejstva že danes kažejo, kakšno volivno svobodo si zamišljajo imperialisti in krajevna reakcija: teroriziranje demokratičnih množic, po drugi strani pa dajanje poguma vsem mogočim reakcionarnim in fašističnim skupinam. «Prav gotovo si je marsikdo pri vsem tem postavil vprašanje«, nadaljuje poročilo, «ali je možno iti pod takšnimi pogoji na volitve. Mislim, da je kljub vsemu naša na. loga sprejeti volivno borbo tudi pod takšnimi pogoji- Na ta način bomo javno pred vsem svetom raz-krinkovali vso nedemokratičnost ((demokracije* vojaške uprave ter preprečili, da bj domača reakcija s pomočjo imperialističnega okupatorja v celotj uveljavila svoj pro-tiljudski načrt, kajti naša udeležba na volitvah predstavlja precej važen del borbe proti imperialistom in reakciji na naših tleh v sklopu celotne borbe, ki jo tržaško proti-imperialistično gibanje vodi*. Nato je govornik poudaril, da mora biti; hastop našega demokratičnega gibanja enoten. In ravno Slovansko-italijanska ljudska fronta nudi najširši okvir enotnega volivnega nastopa Za vse demokratične organizacije in stranke kakor tudi za vse resnično demokratične ljudi. Ta fronta pa nudi hkrati mož nutno krizo in vzpostavimo prejšnjo enotnost in borbenost. Omenil je nato tako imenovano Vidalijevo skupino, katero smo na zadnji skupščini pozvali na skupni volivni nastop ter poudarili, da nam trenutno razlike v odnosu do resolucije Informbiroja ne smejo preprečiti, da ne bi enotno nastopili na volitvah. Zal pa smo prejeli negativen odgovor, ker so Vidali in njegovi ljudje skupne interese tržaškega demokratičnega gibanja podredili svojim ozkirti grupaškim interesom in nadaljujejo z razbijanjem enotnosti demokratičnega gibanja. To Vidalijevo razbijaško početje seveda reakcija in imperializem izkoriščata in bijeta po demokratičnem gibanju s kršitvami osnovnih demokratičnih principov, z vključevanjem cone A v vojni blok atlantskega pakta, z obsojanjem antifaši stičnih borcev in oprostitvami fašistov. Uprizoriti hočejo proces celokupni herojski narodno osvobodilni in protifašistični borbi ter nadalju. jejo s kršitvami vseh določb mirovne pogodbe začenši s preprečevanjem imenovanja guvernerja. Vse to Vidalija ne moti, da ne bi nadaljeval s svojo politiko rušenja demokratičnega gibanja, blatenja njegovih resničnih predstavnikov in pljuval na vso herojsko preteklost narodno osvobodilne in antifašistične vojne, pri čemer se proti tržaškemu demokratičnemu gibanju poslužuje celo policijskih in drugih organov anglo-ameriške VU. Vse to početje Vidalija in njegovih ljudi pa je postalo danes vidno tudi najširšim ljudskim množicam, predvsem pa tržaškemu proletariatu, ki mnpžično obsoja takšno politiko, ta-go da ostajajo Vidali in njegovi ljudje vedno bolj osamljeni kot skupina razbijačev demokratičnega gibanja. Zaradi tega predstavlja Slovansko-italijanska ljudska fronta za vse demokratične množice Trsta vedno bolj edini možni okvir enotnega in borbenega nastopa vseh demokratičnih množic Tržaškega ozemlja. Zato ob tej priliki pozivamo še enkrat vse tiste, ki jim je pri srcu naša enotnost in dosledna borba proti reakciji in imperializmu in ki jih Vidalijevo razbijaško početje še ni popolnoma pokvarilo, da se pridružijo enotnemu bloku vseh demokratičnih sil: SLOVANSKO - ITALIJANSKI LJUDSKI FRONTI. Edino tako bodo doprinesli svoj delež v borbi proti reakciji in imperializmu ter za demokratične pravice našega ljudstva. 0 volivi« programu je poročal tov. laurentl Nato je govoril tov. Laurenti o volivnem programu. Poudaril je, da gre le za osnutek volivnega programa, kjer so vsa vprašanja postavljena le načelno in v splošnem. Zborovanje predstavnikov demokratičnih organizacij je I bilo sklicano predvsem zato, da predstavniki prispevajo s svojimi pripombami k izpopolnitvi osnutka in pooblastijo volivnj odbor, da da osnutku dokončno obliko, na kar bodo o njem diskutirale množične organizacije. To je potrebno predvsem zaradi tega, da bo z javno diskusijo o volivnem programu ljudstvo znalo pravilno postavljati razne probleme in se udeležiti volitev s tistim borbenim duhom, ki mora znova zrasti v najširših ljudskih množicah, da bomo ponovno vzpostavili enotnost, strnjenost in borbenost našega demokratičnega gibanja, ki ga je v preteklosti občudovalo delovno ljudstvo vsega sveta. Tov. -.zurgriti je poudaril, da so bodoče upravne volitve izrazito političnega značaja, kar postavlja vp.rašanje gospodarske osnove tržaškega življenja. Osnutek volivnega programa ugotavlja naš težak gospodarski položaj, ki izvira iz na. še izključne povezanosti na italijansko gospodarstvo in podčrtuje potrebo po gospodarski povezavi z našim zaledjem. Osnutek govori dalje o zaščiti delavskega razreda, male in srednje industrije, male ii srednje trgovine ter malega in srednjega kjneta. Zahteva reformo Zbornice za trgovino in industrijo, kjer danes prevladujejo velekapitalisti. Osnutek postavlja zahtevo po ustanovitvi posebne zbornice za kmetijstvo in ribolov. Osnutek je sicer splošen, a se tiče v glavnem tržaške občine. Na osnovi tega programa bo treba sestaviti posebne programe za vsako občino posebej. V osnutku se poudarja vprašanje upokojencev, ki danes žive v obupnem položaju, kljub temu , impegno Ote utola anche il trattato di pace. DalVazione di ogni singolo cittadino, dal suo atteogiimento ri-sjjetto il upatto atlantico», dalla sua manifesta volontd di pace dipemte la vita di ognimo, la v,ta e Vavpenire di tutta la collettivitd cittadbia. Cittadini, democratici dl Trieste e del Territoiiol Manifestate in ogni circostanza la vvstra avversin,ni o, ,■ di guerra di cui il epatto atianticcu rappresenta il piu pericolo* pusso verso il nuovo conflitto. pentolos LOTTATE PER IL RISPETTO DEL TRATTATO nr D. _ PER LA SUA IMMEDIATA APPLICAZIONE. * »Italijanska" vas Draguče in «Voce iibera» »Voce liberan je objavila dne 19.3.1949 pod naslovom ali bitim guismo superato nell’lstria annes-sa alla Jugoslavias člančič, v katerem skuša s potvorjenimi podatki ustvariti med svojimi čita-telji še večjo mržnjo proti ljudski oblasti v Istri, ki bi naj s svojo politiko ^raznarodovanja« spremenila italijansko obeležje Istre«. Kot dokaz za to navaja, da so ljudske oblasti ukazale odstraniti v vsem cerkvenem okolišu in v cerkvi v Dragučah v Istri vse italijanske napise ter jih zamenjale s hrvat-skimi«. Članek nadaljuje: «V Dragučah so prebivalci v pretežni večini sami Italijani». Kot so pred nedavnim razni «znanstveniki» skušali dokazati v italijanskem šovinističnem časopisju, da je Trst popolnoma italijansko mesto, ki je skozi .stoletja dobivalo priliv iz Italije in Furlanije ter da so Slovani v njem le slučaj-nostni priseljenci, ki pa so se morali zaradi asimilacije nujno utopiti v morju italijonstva, ter iz tega izvajali zaključke, da predstavljamo Slovani v Trstu neznatno manjšino, ki ni niti omembe vredna ter kot taki nimamo pravice do svojega kulturnega, gospodarskega in političnega izživljanja, tako skušajo sedaj z istimi potvorjenimi dokgzi prepričati javnost, da je Istra italijanska in da je bil o nasilno sgdtrgana» od svoje umate-rine» zemlje. V svoji kratkovidnosti pa so ti nevedneži okoli ttVoce liberas navedli kot dokaz čisto hrvolsko vas Draguče, kjer so prebivalci v veliki večini Hrvatje in tvorijo Italijani le majhen odstotek vsega prebivalstva, ki pa ima po zakonu o zaščiti manjšin v ustavi FLRJ, vse pravice do svojega kulturnega, političnega in gospodarskega delovanja. Na podlagi statističnih podatkov, ki jih je izdal uCadastre National de VIstrie» in na podlagi statistike Jadranskega inštituta na Sušaku iz leta 1946, je razvidno, da je bilo v tej vasi 1910. leta 249 prebivalcev, med katerimi je bilo 201 Hrvatov, (80,72%), eden Slovenec (0,4%) in 47 Italijanov t, j. 18,88% vsega prebivalstva. Leta 1943 pa je bilo v Dragučah 190 ljudi, od (eh 175 Hrvatov (92,11%) in 15 Italijanov (7,89%). Istega leta je bilo vpisanih na občini 43 družin; vseh družinskih priimkov pa je bilo 44, od teh 28 hrvaških, štirje furlanski in 12 priimkov različnih narodnosti. Na-» ji en me sta, toda o strelih ni vedel nihče ničesar. Tudi v soboto je gorela suha trava med Nabrežino in Seslja-nom, V petih urah je bil ogenj obvladan. Istočasno, ko so še tu gasili, so morali gasilci teči v bii-žjno openske Železniške postaje, kjer so povzročile ogenj iskre iz = Mario Cantisani je bil trgovski zastopnik neke' tržaške družbe. Da bi zaokrožil svoje prejemke, se je vrgel v pustolovščine. Najprej si je z nečednimi operacijami prisvojil 70 tisoč lir. Ker pa se je bal, da bj bila zadeva odkrita in s tem tudi on pokopan, je iskal priložnosti, da bi prišel do denarja in pokril primanjkljaj. Prilika je nanesla, da je šel nekega večera v kino Ode o«, kjer je sedel poleg parčka. Ker pa je bolj strigel z ušesi kot pa giedat z očmi, je takoj posnel iz pogovora obeh golobčkov, da gre za zaljubljenca, ki se skrivata pred tretjim ali bolje rečeno pred možem ženske. Cantisaniju se jg takoj zabliskalo v možganih. V trgovini izurjena glava je takoj spoznala, da iz tega položaja zaljubljencev lahko potegne še kaj dobička. Zato je takoj začel slediti ljubimko, čim je zapustila kino. Zasledoval jo je do doma, in mu tako uspelo, da je ugotovil njeno ima in naslov Policijski nos pa ga je gnal še naprej, dokler ni ugotovil tudi imena in naslov moškega. Ko je imel točne podatke nbeh zaljubljencev, je Cantisani sestavi) grozilno pismo, ki jima ga jn poslal. Obenja grešnikoma je sporočil, naj mu takoj prineseta V neki urad 150 tisoč lir, sicer da bo v nasprotnem primeru napravil potrebne korake in obvestil prevara-j nega zakonca. Oba zaljubljenca sta navidezno I ^prejela grožnjo, toda istočasno sla | seveda šla na policijo in tam ja. vila zadevo. Policijski organi so takoj napravili načrt, kako bodo fanta ujeli. To nalogo je prevzel, inšpektor Stefani, pomagali pa so mu policisti Lunardelli Corsino Felici, Maiola, D’Arienzo jn Gub-bini, ki so napravili zasedo pred krajem, kjer je bilo domenjeno, da se bodo dobili izsiljevalec in za- ljubljenca. Gbe stranki rta res prišli. Cantisani je res dobil v 10 ke neko pismo, toda istočasno so ga aretirali policijski agenti in ga odpeljali na policijo. Na zas'iša n ju je fant priznal vse.lzjavit je, da je debij navdih za taka dejan'a iz raznih tednikov med temi «So tutto« in «Cronaca nera«. Tak je pač sad zgoraj oplenje- nih tednikov, ki so le del onega tiska, ki že dolgo časa od tega poplavlja Trst in posebno na mla. dino vpliva vse kaj drugače kot v pozitivnem smislu. Vsekakor je to vprašanje, s katerim bi se merodajne oblasti morale baviti in napraviti konec tej vrsti literature. S kamnom jo je tolkel po glavi Na ambulanti giavne bolnice je včeraj iskala pomoč 54-letna gospodinja Zlobec Amalija, poročena Červine iz Gornje Sv. Marije Mas dalene 756'. Obvezali so ji praske na levem sencu, na desnem kolenu in ng despj roki- ZJobčgva je povedala. da jo je v nedeljo zvečer n.apade) bjjzu njenp hiše nek) neznanec, ki jo je začel tolči s kamnom. Pri tem napadu je Zlopčeva iz gubila ročno torbico z vsemi dokumenti. iokopiptive. Sele ponoči so gasilci zadušiti ogenj S tem pa Še ni končana vrsta požarov. Včeraj zjutraj je zopet začelo goreti v bližini Saleža ter vzdolž železniške proge pri Grlja-nu, kjer je tudi gorela suha trava. Zgorelo je 15 tisoč kvadratnih metrov grmičja in trave. Nočna služba lekarn Kedeuzione, Garibaldijev trg 5, Benussi, Ul. Cavana 11; Biasoletto, Ul. Roma 16; Alla Salute, Ul. Giu-lia 1; Hurabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imajo »talno nočno službo. Miha Marinko, POLITIČNO POROČILO, Stane Kavčič, ORGANIZACIJSKO ROROCIKO na II. kongresu KPS. Cankarjeva založba v Ljubljani. 1949. NOV JJ MIR. Literaturno-hudo-žestvarinij i obščeslvenno političe-skij žurnal. God. GXV, N. 1. Moskva. OKTJABR. Literaturno - hudože- stvennij i obščestvenno po)itičeskij žurnal. God. XXVI, 2. knjiga. -Moskva. 8. MAREC 1949. Izdal glavni odbor AFZ Slovenije. SLAVISTIČNA REVIJA. Časopis za literarno zgodovino in jezik. Lct-pik I.. 3-4. Ljubljana, 1949. Orožje in strelivo na dnevnem redu j Med raznimi uram, včerajšnjega dne so na različnih krajih našli bodisi orožje ali vazstreljivo. Tako je nekaj pred 12 neki civilist v bližini Sv. Sobote našel ročno bombo. Delavec Sporero Peter iz Ul. Gatteri 60, ki dela na račun skladišč bolniške blagajne y UL Massi mo d’Azeglio 8, je pri izkopavanju zemlje naletel na 14 ročnih bomb znamke «Brera», ki so bile še v dobro ohranjenem stanju. Čistilci min so nevarno orožje spravili na varno. Drugo razslreljivo so našli v bližini Devina, in sicer bombo kalibra 194 mm in izstrelek kalibra 152. Med Devinom in Sesljanr-m Ra so našli granato za minomet, ročno bombo znamke «Oto», angleško ročno bombo in 30 vžigalnikov. Vse orožje so tudi tukaj spravili čistilci min na varno. vičeae zahteve; odločno zahtevajo od odgovornih oblasti, da rešijo končno vse te njiiiove zahteve, ki bi lahko v mnogocem pripomogle k izboljšanju življenjskega položaja vseh tržaških upokojencev, ki so do sedaj prejemali tako nizko pokojnino, da z njo niso mogli kriti niti stroškov za nakup najnujnejših potrebščin. Zato zahtevajo, da odgovorne oblasti ugodijo njihovim zahtevam, ki so jih sindikalne organizacije predložile v odobritev predsedstvu cone, ki jih je potem poslalo v odobritev vojaški upravi, ki pa do sedaj ni dala svojega odgovora. Tržaški upokojenci vztrajajo pri svoji zahtevi, da povišajo odgovorne oblasti njihove pokojnine na vsoto 10.000 lir mesečno, s katere sc bodo lahko vsaj skromno preživljali, prav tako pa seveda zahtevajo, da obenem s tem rešijo tudi vse ostale zahteve v zvezi s vprašanjem upokojencev L!oyda, občinskih upokojencev, delavcev odpuščenih z dela žari . političnih razlo: ov itd. V primeru da bi se rešitev vseh teh zahtev še zavlekla, bodo nosile za poostritev položaja najv.ečjo odgovornost prav odgovorne oblasti, ki niso to pravočasno preprečile. Ce bi bilo končno rešeno vprašanje tržaških upokojencev, bi bilo lahko vsaj delno rešeno tudi vprašanje brezposelnosti kakor tudi vprašanje pravilne zaposlitve vseh mladih delavcev, ki do danes zaman iščejo sebi primerno delo. Razen tega zahtevajo tržaški upokojenci, da skliče urad za delo n.a izrecno zahtevo sindikalnih organizacij sestanek, katerega se bodo udeležili predstavniki odgovornih oblasti, odseka za delo vojaške uprave, predstavniki delodajalcev in sindikalnih organizacij in na katerem bodo lahko razpravljali o celotnem vprašanju upokojencev ter skušali najti rešitev, ki bi preprečila še poslabšanje, že tako kritičnega položaja te skupine delavcev. Nekateri upokojenci, ki so se skupščine udeležili, a še niso bili vpisani v Zvezi Enotnih sindikatov za upokojence, so takoj privolili, da jih v zvezo včlanijo, ker so hoteli s svojim vpisom dokazati, da bodo s konkretno borbo prispevali h končni, rešitvi tega vprašanja, ki se zaradi nerazumevanja odgovornih oblasti kot tudi zaradi nerazumevanja gospodarjev še vedno zavlačuje. Vsega skupaj je bilo na novo vpisanih 70 upokojencev, ki so se prostovoljno obvezali, da bodo obrazložili namen borbe tržaških upokojencev tudi ostalim upokojencem, ki se skupščine niso mogli udeležiti. Naravna smrt ali samomor? Včeraj ponoči je umrla 40-letr.a Cldia Mopp, poročena Palma v Vicolo Scaglioni 13. Ker d.ežurnj zdravnik RK ni mo. gel takoj ugotoviji, ali je pokojnica umrla upravne siprti ali pa zaradi zaužitja kakšnega uspavalnega sredstva, so truplo prepeljali v mrtvašnico, kjer bo na zahtevo oblasti izvršena sodna obdukcija. Trobcu se je vršil pred tukajšnjim porotnim sodiščem že 28.6 lanskega le ta Tedaj se je isto sodišče izreklo za nepristojno, ker je bilo izvršeno kaznivo dejanje v neposredni bližini Brestovice, ki spada v smislu mirovne pogodbe z Itajijo po 15.9.1947 pod Jugoslavijo. Proti tej razsodbi sodišča je vložil priziv višji državni tožilec na kasacijsko sodišče, ki je s svojo sodbo od 17.11.1948 izreklo, da je pristojno za razsojo. To odločbo je utemeljilo s tem, da se je kaznivo dejanje začelo na ozemlju STO-ja. Vsak naivnež bo iz tega postopanja uvjdel, da gre le za en cilj, in sicer vztrajno in dosledno blatenje narodno-osvobodilne borbe in boroe proti nacifašizmu sploh, ter vseh onih, ki so tedaj žrtvovali vse za ideale svobode. V okviru zakonitosti, in to prav v okviru «e vedno onih zakonov, s katerimi so sodniki sodili pod pokojnim ducejem, skušajo danes soditi borce za svobodo: celo za dejanja, ki so bila izv 'šena v narodno-osvobodilni borbi. V našem primeru tov. Trobca celo za dejanje izveršerjo 5. oktobra 1944 leta, torej v najhujši borbi našega ljudstva za svojo osvoboditev. Imperialistični režiserji, ki tu vlečejo niti, imajo pač le ta namen, da prav sedaj, ko se pripravljajo volitve, še bolj podžigajo narodnostno mržnjo šovinistov proti našemu ljudstvu in demokratičnemu gibanju sploh. S to gonjo protj demokratičnemu gibanju in predstavnikom hočejo pred sodiščem dokazati, da njeni člani predstavljajo le navadne zločince, oblatiti celotno demokratično gibanje ter ga spraviti ob ugled pred ljudskimi množicami, in to prav sedaj pred volitvami. Igra je prozorna, toda demokratično ljudstvo je prav zato še toliko bolj povezano s tovariši, ki so mu priborili svobodo. Delavci v ILVI in Videri sfavkajo Delavstvo v ILVI je pričelo s stavkovnim gioanjem, ki se ne bo končalo prej, dokler ne bo vodstvo tovarne ugodilo upravičenim zahtevam svojih uslužbencev za zvišanje mezd.. Čeprav so delavci z raznimi podatki že večkrat dokazali vodstvu tovarne, da prejemajo delavci v drugih podjetjih iste družbe v Italiji višjo plačo, je vodstvo do sedaj odbilo vse njihove zahteve ter ni hotelo pristati na pričetek pogajanj, ki bi morda privedla do ztičTštič rešitvg tega problema. Zato so delavci V ILVI stopili v soboto v enourno stavko, ki pa je bila zadosien dokaz, da so sedaj pripravljeni doseči uresničitev svojih žalitev ati pa v nasprotnem primeru razširiti svoje stavkovno gibanje na splošno stavko. Prav tako so stopili v stavko tu. di delavci družbe Videri, ki ni hotela ugoditi njihovim zahtevam za zvišanje mezd. Predstavniki delavcev so sicer takoj odšli k vodstvu, s katerim so pričeli pogajanja, a zaradi neuspeha pogajanj so bili prisiljeni prenehati z delom. Zahtevali pa so, da se vodstvo izjav) o rešitvi tega vprašanja najkasneje do četrtka; vse dotlej pa se bo stavka nadaljevala in v primeru da bi vodstvo tudi do tedaj ne bilo pripravljeno ugodno rešiti njihovih zahtev, bodo delavci družbe Videri stavko nadaljevali. V podjetju RIDEMA je prejelo obvestilo o odpustu z dela ponovno 30 uslužbencev. Včeraj zjutraj je odšla k vojaški upravi delegacija uslužbencev RIDEMA, ki je prikazala ves svoj položaj ter je odločno zahtevala, da vojaška uprava prepreči likvidacijo podjetja, ki bi povzročila odpust z dela še ostalih tam zaposlenih delavcev. Odgovor vojaške uprave bomo objavili v eni inmed naših prihodnjih številk. SPOMINSKI DNEVI 1900 se je rodil Jiri VVolker, češki pesnik. Umrl je leta 1942. Okrajna skupščina upokojencev pri Sv. ivanu Vsi upo-Ojenei katere koli kategorije iz okraja Sv. Ivan so vabljeni na okrajno skupščino, ki bo v sredo 30. t. m. ob 18.39 v dvorani prosvetnega društva »Škamperle«. Na skupščini bo govoril tajnik Zveze Enotnih sindikatov za upokojence dr. Žbogar Brocchi, ki bo obravnaval sledeče probleme: položaj tržaških upokojencev, vprašanje rešitve zahtev, ki so jih sindikalne organizacije predložile vojaški upravi, in vprašanje tržaških upokojencev ter brezposelnosti in zaposlitev mladih delavcev. Vsi upokojenci kakor tudi ostali zainteresirani so vabljeni, da se skupščine v čim večjem številu udeleže. Torek 29. marca Bertold, Uma Sonce vzhaja ob 5.53. zahaja ob 18.29. Dolžina dneva 12.36. Luna (mlaj) vzhaja ob 5.58, zahaja ob 18.25. Jutri sreda 39. marca Janez, Branivoj RODITELJSKI SESTANEK Uprava Dijaškega doma vabi starše svojih gojencev m ST jenk, kakor tudi starše otrok, 1 -........... 'j ucnin iestanek, prihajajo v Dijaški dom k ^ učnim 31. T. M. ZAPADE ROK ZA PRIJAVO DOHODNINSKEGA DAVKA Zveza trgovcev opozarja vse člane, da je 31. t .m. zadnji dan za prijavo dohodninskega davka. PLEZALNI TEČAJ PDT IN IZLET V C-LINSCICO V nedeljo 3. aprila se bo začel plezalni tečaj, ki ga priredi PDT v Glinščici. Vabljeni vsi mladinci, ki se za to čutijo sposobni, četudi zaenkrat niso člani PDT. Ob otvoritvi plezalnega tečaja bo izlet članov in prijateljev v Glinščico. Odhod ob 8 uri zjutraj izpred zadnje tramvajske postaje štev. 11. Popoldne pa z vlakom s postaje Sv. Andreja ob 12.30. uram, na 11. roditeljski se ki bo v nedepo 3. aprila ob a • prostorih Dijaškega doma. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 27. in 28. marca se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 20 oseb, P roke pa so bile 4. „ t Cerkvene poroke: mehanik c Ivan in delavka Zlatic Nives, ® rilec Crisanaz Jakob in 8osO° !?,: Antonelli Eieonora, vojak a016116 vojske Shavel Edvard in gospnai nja Bettera Esterina, meha:mk lani Galliano in gospodinja Le Laura. Umrli so: 79-letna Mergon Frančiška, vd. Sedmak, 83-letm Lio Conduri Nikolaj, 46-letm VattavO-vec Giorgio. 89-letna Russ Marna, vd. Zorn, 76-Jetni Blažek Matteo, 86-letna Černe Tereza, yd. tre san, 62-letni Verban Sebastian°-43-lfitna Stradi Lina, 61-letni U li Umberto. 26-letna Petrini Lis«. 40-letni Bossi Marij, 66-letna benz Ema, por. Baldas 78-letoa Gulič Marija, por. Vepirlo. ^ ž Zorzini Euf.enio, 69-letni Kov _ Albert. 9 dni stari Bosico Br 6 mesecev stari Sulič Stojan. 7 . stara Ghermaz Grazia, 72-letni zoletti Josip. ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? 1 PLANINSKI IZLET NA NANOS s prostovoljnim udarniškim delom za Vojkovo planinsko kočo priredi PDT v nedeljo 10. aprila. — Vpisovanje do vključno jutri 30. t. m. Družabni večer članov slovenskega gospodarskega združenja Slovensko gospodarsko združenje priredi za četrtek 31. marca 1949 družabni večer v prostorih gostilne Suban «Na višavi« pri Sv. Ivanu. Spored: Prosta zabava, ples in srečolov. Začetek ob 20 uri. Vabljeni so vsi člani in družine. Rezerviranje prostorov - miz na sedežu združenja Ul. F. Filzi 10. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9000, papirnati šter-ling 2000, telegrafski dolar 6,66, dolar 660, švicarski frank 176, 100 francoskih frankov 175, avstrijski šiling 23. OD- —= Krna =^ KiNO OB MORJU. 15: ((Mikluho M«* klaj«. Sovjetski film. ROSSETTI. 16: «Raje imam kra < Denny Kaye, V. Mayo. ,, 6: «Za vedno m » okrog ENCELSIOR. 16: en dan«. FENICE. 16: «Toto na dirki Italije«, }sa Barzizza. FILODRAMMATICO. 16: «pust° ščina prihaja od morja«, J°an taine, A. De Cordova. ITAL1A. 15.30: ((Ali Baba in 46 bojnikov«. Film v barvah. ALABABDA. 15. »Dvoboj na cu», Georg Pečk in Jennifer J IMPERO: 15.1-5: «Mama, spominjam te«, Irene Dunne. niivi», NOVO CINE. 18: «NeukroiU‘ P.andolph Scott. GARIBALDI. 14.30: «Noč na Brd“ yu», M. 0’Hara, G. Montgomern MASSIMO. 16: «Petje v puščavi«, niš Morgan, J Manning. ,0> IDEALE. 16: ((Življenje je čudov J. Stevvart. ARMONIA. 15.30: «Napis V vete’aIi. ODEON. 16: «Mi smo cigančki«, » ho, Onlio. - b«zni*- Moi>* lavna knjižnica na Irgu Horlis TRST, 28. (PIO) — Mestna javna knjižnica na trgu Hortis šteje danes okrog 200.000 del, nied katerimi nekatere sila dragocene dokumente o tržaški zgodovini-Knjižnico so ustanovili v okolici Gorice leta 1795. Naslednje leto so jo prenesli v Trst. kjer je ostala do danes. V njeni zbirki starinskih knjig so dela grofa Domenica Ros-settija, celotna dela italijanskega pesnika Petrarci' in PUPeŽa Pija ll. ter seznam tržaških prebivalcev iz leta 1600. RAZPRODAJALCEM NAŠEGA ČASOPISA ! Opozarjamo razprodajale našega lista, k> še niso poravnali računov kljub našim opominom, da jim bomo ukinili pošiljanje lista s L aprilom. UPRAVA Ali h Ana spodrinila Škedeiii? Nedeljska nogometna tekma med Auroro in Skednjem je povzročala precej skrbi navijačem, ki so ugibali o zmagi onega ali drugega moštva. Z zmago Aurore (2:0) nad Skednjem se slednja ekipa ne čuti več tako varno na prvem mestu lestvice. Ostali izidi: Ponziana - Tovarna strojev 1:1; Meduza - Piran 2:0 (forfait); Arrigoni - Umag 4:0; Milje - Magdalena 2:1. Okrožno prvenstvo: Trebče - Rn-col 2:0; Nabrežina - Montebello 4:1; Arzenal - Vesna 2:2; Primorje -Sv. Marko 2:0. Ce; din In slin za GetHev peka! Prvi dve mesti v tem teku sta odnesla Nabrežina in Piran. Calrii (Nabrežina) je prispel prvi na cilj TEHNIČNO GOSPODARSKI BOR ERP V TRSTU Pod vodstvom g. J. J. Caputa.so osnovali v Trstu tehnično gospodarski odbor kot svetovalni organ pri izvajanju Marshallovega plana. Odbor sestavlja 12 članove, ki so deloma tržaški gospodarstveniki deloma pa funkcionarji VU. Na prvi seji so določili program dela in ustanovili pet odsekov: odsek za delo, za industrijo, trgovino, poljedelstvo in ribištvo ter finanč-no-ekonomski odsek. Minimalne me;de za nameščence iasuljarskih in brivskih obrtnikov, ki niso člani strokovnih društev TRST, 28. (PIO) — Nedavno je razsodišče za minimalne mezde z odobritvijo oddelka Zavezniške vojaške uprave za delo določilo minimalne tedenske mezde za nastav-ljenee Iasuljarskih in brivskih o-brtnikov. Obvestilo štev. 5 se bavi z na-stavljenci lasuljarjev, ki niso člani strokovnih društev, odvestilo štev. 6 pa z nastavljenci brivskih obrtnikov, ki niso člani strokovnih društev. Obe obvestili bosta objavljeni v prihodnji štev. Uradnega lista Zavezniške vojaške uprave, ki bo predvidoma izšla 1. apri!a. Uig se ne suominja, kje je bil ranjen Z rešilnim avtom so včeraj opoldne pripeljali v bolnico 27-letnega Natalia Luciana iz UJ. Molin a vento, Fant ima rano na glavi in na desni roki. Poleg tega pa so zdravniki ugotovili, da ima močno zastrupljenje z alkoholom. Natali ni vedel ničesar povedati, kako je dobil rane. Uslužbenci RK, ki so ga pripeljal; z avtom, so povedali, da so ga v takem stanju pijanega in ranjenega pobrali v Barkovljah v neki lekarni. s časom 21,03 5/10; drugi je bil Za-maro (Piran) 21.21 5/10. Sledijo Abram, Koren, Bazandela itd. Kolesarska dirka v Kopru V krožni kolesarski dirki Koper-Semedela, na progi v dolžini 105 km, je zmagal Donadei G- iz Milj (Frausin). PODROBNEJE O ŠPORTU GLEJ JUTRI NA NASI ŠPORTNI STRANI. Košarka Edino srečanje dneva za prvenstvo ozemlja je bila tekma meri | ekipama Col Ilva in Tovarno stro j jev, ki se je končala z rezultatom ! 48:19. I V okrožnem moškem prvenstvu je Tomažič B premagal Barriero s 42:27. Do srečanja ni prišlo med ekipami ECA in Vesna ter Skorklja in Rinaldi. Unjitj! Kako aetuje jo «nevidni čuvaji« - fotocevke za čuvanje bank, trezorjev, stanovanj in v industriji za preprečevanje nezgod in smrtnih primerov, vse to vam v preprosti obliki razloži knjiga »KOVINE. BUDOCNO-STI», ki stane samo lir 100. O gibanju zemeljske skorje, nastanku dolin, jam ter rudniških žil; kako izginjajo otoki, o potresih, o tem vam pa v poljudni besedi razklada knjiga «PLANET - ZEMLJA» tudi za lir 100. MARCONI. 16: ((Suzanine llut> Zabavno. VIALE. 16: ((Kobra«, Maria tez In Sabu. . parj< AZZURRO. 18: «Nevihta na& * Zbrti«.1 3. RADIO. 16: »Preden me ob«s,J Karioff. „n(B>a*‘ VITTP.RIA- I8; ((Ljubezenska ,oB0. RELVEDERE. 16: «Osveta h3’ vih», R. Scott. . , p. SAVONA. 15.30: «Za vedno tvoj- > Durbin. ., v0Ji VENEZIA. 15: «Kako sem izguD“ no«, Macario. groil ADUA. 15: «Morski jastreb«, Flvnn. Hood0v» KINO V SKEDNJU. ((Robin klubovanje». RADIO i TRST II. Torek 29. marca 1949. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja ** ba. 7.45: Napoved časa, .P m.oO: 11.30: Simfonična antologija- -na Novi svet. 12.10: Lahka_ s° „0ro-glasba. 12.45: Napoved časa, v ^ čila. 13.00: Češka narodna 8 ^5; 13.20: Iz orkestralnih suh- ..rila. Violinski virtuozi. 14.00: Por 14.15: Dnevni pregled sve\° ,-neg8 tiska. 14.28: Citanje vece sporeda. 17.30: Plesna glasba, rij; Italijanska komorna glasba, o05 Arije iz Cajkovskijevih °PelAiasbe' Angleščina po radiu. 19-30: ^ aV0p na medigra. 20.00: Orkester jp le. 20.30: Iz domače .miki- ce. 20.45: Melodije na har j^ica 21.00: Vzori mladini. JV L-ria & glasba. 22.00: Dvorak: beren« godalni orkester. 22.28: ,nelo- Fred Barkley. 22.50. Večern r0čk di je. 23.15: Napoved časa, v»ri|pji la. 23.30: Kaj vam nudi Iu spored? 23.35: Plesna glasoa- TRST I, Torek 29. marca 19 rilaSt)S. 7.15: Koledar, in jutranja* s,3S-7.30: Poročila. 7.45: .JutranJ^^jja-ba. 11.30: Simfonična am ^t$- 12.10: Glasba po željah. }?■ ' norP" nje sporeda. 13.00: di' čila. 13.23: Igra orkester |VP' rigira Pippo Barzizza- {^"orPS'T šana glasba. 14.30: .. glPs' ma. 17.30; Popoldanska PjG>h. Koliba. 18.30: Glas Amerike-uert kvarteta Siminija- *;p'Va(jijf«* coščina, nato jazz. 20.00. ki UUiUUl«, I1C16GI JCIL*.. --- ctPl' ^ A porpčjia. 20.20; Igra mjkč K0pce” vodi Guido Cer gol j-harfistke Jlijane tbpssa • Giani Stuparich: »Picrmf ... poh); gio« - Obalna plovba. n.ieS0v,„ zetti: »Lucia di Larppr TIarry James in 23.10: Radijska Po:°' Plesna glsba. ils- t Nenadno smo dra o a sinčka izgubili >^se 10url l Pogreb bo danes 0» pok«* Trstu iz glavne bolnice lišče pri Sv. Ani-Koper 29- marca . glflJ AVGUST in JUL*4 ll ■ "g* nepozabnega očeta ta- ta ded' Izgubili sinu in in pradeda Franca DemarS^ železničarja v pokoju, kt je umrl v starost) 91 let. Pogreb nepozabnega V bo danes ob 17.30 iz hiše žalosti v Ricmanjih (BalC>e Ricmanje, Kranj, Zagreb 27. marca 1949. 2a)ujoče družine DEMAR in sorodstvo «koj»ika 29. marca 1949 Q..O R I Š K I DNEVNIK tggftUjgSCA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOOOttSKA OlICA I r 42 - TEL. 749 Zastopnikii vneli slojev in vseli slovenskih krajev |mmI Italijo na konferenci eniokratiene fronte Sloveucev v ()erU> za njihov spre In , ?!? ,prosvetnim odrom je sta- eesL p1"1* črkami zapisano naše ohof<Iošnep V Katerem je podal sliko t)Fg 0 .a ,P°ložaja In delpvapja ki 2a . ^lenega nrvega kongresa. Gori,.; lmela 10. avgusta 1947 v *©rici n • h 'a --------- ’ Zaradi današnje konference. Prinesli ^esove obStrnosti bomo boli n,'m'zvleček tevn poročila v ‘ Prihodnji številki. O Izavv v bika ip ?apem poročilu predsedni-zporočii ,™k izvršilnega odbora b-čelai n ® gatom- dn je odbor rnleijt ' ° , n° spomenico, s katero *'ve Sim* čitl rimski vlad,- zah-^ krafifnCeV' ^ ^omenici je br«g6n. ,° navedena zgodovina linrt.?Ja ln zatiranja slovenske-brvc Va P°d Italijo od konca ^ Pjei I °vnc vojne pa do danes. ki So i„ E zahteva povrnitev škode, Vseip fB,. vzročil Slovencem pred-ženjg ' !zpm in povrnitev premo °dvze) 1 J|m ga je prav tako <'bseo^lei?!t’a je precej obširna in ^zdeljpr,. Poglavij, ki so takole fravpostj k Uvod, 2) O enako-,anstvu orčavljanov, 3) O držav-jOvenjkiu ® Poftaliiančeveniu 2°^' 6) bhiimkov, 5) Ljudski °Ven.skn Prosvetne razmere, 7) ^ *oiKtvo, 8) Go^nodar- heški ^V^odaja, 91 rr .........■ ' Kanalska dolina. Slovenci in II) 10) Be-Manjšinska Rlorl-li - 'v“K.ui črtili- lp0fnerieJ m c,tsn5u predi o?a za firek tk 'enico 'Pili *u in tam so odobravajočim čitanje ploska- y«L po za spomenico rt1*0'00 stlta^,predl0«e Za SP° ‘očki tn Pr‘ na vrsto zadnji Pregld'*kusija k sploj. l^aj«osti TdU epomenici ter • *lo v«.«;' niskusiif* sp ip irne.,.Vecj usije se je ude *•*' svnje’i|n de‘čgatov, ki so Ci 1,1 Ptm.'1* pr*P°mbe .. ..... pr-d tl, />?e ru njeno dopolnitev. k spomeniki‘V1 *<■ i^ „ r dopolnitev. *’ ki je i»? n k hrsedi dr- Bo. ;e zjovil, da sta oba refe- rata, katerih čitanje je trajalo 2 • ri in 20 minut, zelo izčrpna in da pričata, kako je izvršilni odbor prav dobro izvedel zaupano mu nalogo. Predlagal je, naj bi spomenico opilili-in izpopolnil; ter jo natisnili v posebni brošuri, ker so v njej iznesene važne stvari iz naše sedanje zgodovine, ki bi jih morali poznati vsi Slovenci pod Italijo. Predlagal je tudi, naj bi se poslal vladi krajši izvleček, k; bi ji prihranil delo, pa bi bil vseeno dovolj izčrpen, da bi jih podal jasno sliko o našem položaju. V svojem nadaljnjem izvajanju je dr. Bobič predlagal, da b; bilo treba imenovati v izvršilnem odboru poseben odsek za stike z odborom, ki se bavi z vprašanjem sta. tuta. Prav tako bi moral biti ta odsek stalno v zvezi s poslane; v rimskem parlamentu, ki se za nas zanimajo, ali ki so obljubili, da se bodo za nas zanimali, kakor n. pr. Beltrame. Prav tako je predlagal, naj bi v spomenico vstavili še zahtevo po ustanovitv; slovenskih občin v So vodnjak, Stevcrjnnu in drugod, kai se doslej še ni zgodiio, čeprav smo že 18 mesecev vnovič pod Italijo. Z ustanovitvijo lastnih občin in slovenskih županstev ne bi bilo treba našim ljudem več prosjačiti pri tujih nameščencih, ki ne razumejo našega jezika in naših teženj. Ob koncu je dr- Bobič še omenil da smo imeli pod Avstrijo Slovenci več pravic kot pod demokratično Italijo in ob zaključku še enkrat izrekel pohvalo izvršilnemu odboru za njegovo delo. Nato se je oglasil k besedi zastopnik iz Slovenske Benečije, ki je predlagal, naj ne bi imenovali več tamkajšnje Slovence Benečane, ampak Slovence iz videmske pokrajine. S tem je hotel poudariti, da so Slovenc; v tej deželi nekaj popolnoma drugega, kakor pa ostali prebivalci, kar se tiče jezika. Zastopnik mladine je predlagal, naj bi v spomenici še bolj krepko poudaril zahtevo po prosvetnih dvoranah in zlasti po Ljudskem domu v Gorici, ker je to osnovnega pomena za razvoj naše kulture v teh krajih. Ovacije beneškim Slovencem Burno pozdravljen od vseh prisotnih se je nato priglasil k besedi še en zastopnik beneških Slovencev, potem ko je prosil zbrane, naj oproste njegovim jezikovnim napakam, ker so Slovenci v videmski pokrajini že 80 let brez lastnih šol materinščini. Predlagal je, naj bi tisti del resolucije, ki obravnava Slovensko Be nečijo, še bolj razširili z novimi navedbami, k; jih je treba še pristaviti. V imenu DFS je njen tajnik obljubil, da bodo upoštevali njihove želje, in opozoril delegate, kako da nes tukaj beneški Slovenci govorijo v slovenščini in kako bi lahko le malo dobre volje s strani italijanske vlade privedlo do velike preobrazbe v Slovenski Benečiji. V kratkem času so se tamkajšnji Slovenci lesno povezali s Slovenci na Goriškem in skupaj z njim; se bodo borili za skupne pravice Zastopnik beneških Slovencev je svojem govoru izjavil, da je v videmski pokrajini okrog 70.000 Slovencev, ki jih Italija ne bo mogla vec dolgo ignorirati posebno e, ker so trdno odločeni, da noče jo biti drugo kakor Slovenci Problemi šolske mladine Debata je prešla potem na slovenske učne knjige. Ze angloame-iška ZVU ni hotela priznati naših knjig in je dala tiskati posebne knjige v slovenskem jeziku, ki so jih morali potem otroei drago kupovati. Vprašanje šolskih knjig je za nas zelo važno, ker bi bila naklada za njihov tisk premajhna, ako bi jih tiskali samo za lole, ki jih sedai imamo. Italijanska vlada nato doslej še n.; mislila. Na srednjih šolah so učenci brez knjig in profesorji morajo poučevati iz rokopisov, kj jih sami sestavljajo Zato je bilo sklenjeno, da se vstavi v spomenico tudi zahtevo po rešit vi vprašanja učbenikov in da naj se prizna raba nepolitičnih učbe- ikov iz Slovenije, ki naj jih pregleda ip odobri profesorski zbor in prosvetno ministrstvo. S tem v zvezi so potem delegatje sprožili tudi vprašanje organizacije Dijaške matice in Dijaškega doma, kjer se vzgaja naša inteligenca- Zato je treba postaviti tudi predlog, da se omogoči slovenskemu Dijaškemu domu v Gorici dostojen sedež, ker tisti zasilni prostori, k; jih ;ma sedaj na razpolago na sedežu DFS, niti najmanj ne odgovarjajo potrebam slovenske mladine. Oblasti doslej niso še ničesar ukrenile v tem pravcu in za. to je treba zahtevo odločno postaviti posebno ker je med naš’mi dijaki mnogo revnih in sirot padlih partizanov. Piav tako moramo podpreti Dijaško matico, ki nam bo pripomogla, da si bomo ustvarili lastno inteligenco, ki bo bila iz ljudstva jn bo y resnici delala di za ljudstvo. Ujede Dijaškega doma je omenil tajnik DFS, da smo imel; pod ZVU blizu južne postaje poslopje, iz katerega so pozneje slovenske dijake izrinili jn tudi preprečili, da bi kupili primemo stavbo v ta namen. Med mnogimi drugim; se je ogla. sila k besedi tudi zastopnica žena iz Slovenske Benečije, ki je na kratko povedala, da slovenske žene v videmski pokrajin; zahtevajo spoštovanje svojega jezika in slovenske šole za svoje otroke. Zastopnik partizanov je poudaril, da so partizani tudi v DFS v prvih vrstah in da je treba, da vsi sodelujejo nrav tako v svoji organizaciji ANPI. ki jim bo pomagala pri dosegi pokojnin in v drugih potrebah. Po nekaterih italijanskih pokrajinah so začeli nasprotniki z ogorčeno gonjo proti partizanom in bodo verjetno začeli s tako gonjo tudi pri nas, zato je potrebno, da se strnemo okrog svojih organizacij, ker le tako bomo lahko uspeš no kljubovali vsem takim napadom. Omenil je tud.i atlantski pakt in dejal, da se partizani, kakor vse ostalo demokratično ljudstvo, ne bo borilo za koristi svojih izkoriščevalcev proti tistim deželam, v katerih se gradi socializem. Glede mladine je priporočal, naj bi se še bolj udejstvovala v športu, kakor je že letos dobro začela pri tekmah čez drn in strn. Tudi v Benečiji so napravili na tem polju že lep korak ;n so ustanovili že svojo lastno ekipo. Profesf proti atlantskemu paktu Potem, ko so se oglasil; k debati še nekateri drugi, je dr. Bobič predlagal, naj se pristavi v spomenico tudi protest proti pripravi nove vojne. Neka predstavnica že na je izjavila, da slovenske matere nočejo več vzgajati svojih otrok za vojno, ampak za delo in mir. Prav tako je dejal zastopnik beneških Slovencev, da se tudi oni pri. družujejo takem protestu. Zato je izvršilni odbor izdelal naslednji protest, ki je bil soglasni sprejet in so ga priključili predlogu za spomenico. »Predstavniki Slovencev v Italiji, ki so se v svrho proučevanja aktualnih političnih in narodnostnih problemov zbrali na izredni konferenci, so soglasno izjavili, da so proti vrem napadalnim paktom, k> so samo priprava na vojno po zgledu atlantskega pakta, ker slovenska mati noče več vzgajati svojih otrok za vojno, ampak za mir in delo». S tem je bila konferenca pri kraju in potem, ko je bilo sklenjeno, da se vnesejo v spomenico vsa predlagana dopolnila, se je predsednik dr. Mermolja zahvalil vsem prisotnim za udeležbo, za njihovo veliko zanimanje in sodelovanje. Obljubil je, da bo izvršilni odbor nadalje val s svojim delom še bolj intenzivno kot doslej. Delegati so se raz. šli okrog 13.30 ob petju partizanskih pesmi. Vsebino spomenice bomo v našem listu postopoma objavili, čim bo izgotovljena v njeni dokončni obliki in predložena vladi v Rimu. Prometna nesreča na korzu V nedeljo ponoči okrog 23.15 je na Korzu Verdi pred barom D’atri manjši tovorni avtomobil, ki je privozil po Ul. Crispi, trčit v motorno kolo. Ob udarcu je motor zletel na drugo stran ceste, z nje-ga pa zletela 38-letni Mian; Bruno jz Vidma in njegov sovozae. Medtem ko se je Miani pri padcu teže ranil v nogo, roko in glavo, se je njegov sopotnik srečno prekopicnil na tla, se oprl na obe roki in se tako obvaroval vsake poškodbe. Mianija so z avtom Žele-nega križa, takoj odpeljali v bolnico. Kmalu za tem je prišla na mesto nesreče preiskovalna komisija, da ugotovi vzroke nesreče. Policijska preiskava ob meji Včeraj js goriška policija preiskala stanovanje Stojana Kodriča na Solkanski cesti št. 141 tik ob državni meji. Našli so 4150 jugoslovanskih cigaret in 50 inozemskih cigar. Poleg tega so Kodriču zaplenjlj tudi nekaj usnjenih aktovk in kovčegov. Kodriča so aretirali, Mili „soče“ izgnan Pod pretvezo, da ne more ostati še naprej v Gorici, ker je jugoslovanski državljan, so goriški var. nostnj organi izgnali urednika soriškega tednika «Soče» tov. Udoviča Rudija. Pretekli petek so ga poklicali na kvesturo, kjer so mu napravil; iz-gonski list za Jugoslavijo ter ukazali, da mora v treh dneh zapustit; Gorico. Vsako podaljšanje tega roka so odbili. Tov. Rudi Udovič je včeraj popoidne okrog 16. ure odšel preko bloka pri Rdeči hiši v Jugoslavijo. Pred nekaj meseci je kvestura z enakim izgovorom izgnala goriško sotrudnico našega Usta tov. Roži Kandus, Ta dva primera sta zgovoren dokaz, kako skušajo oblasti z vsemi silami ovirati delovanje nagega slovenskega tiska. m Pumoulii dmimihl seegessseseessesseeessssgseess Seja občinskega odbora Obrtnice za taksije in garaže Poulična razsvetljava v Ločniku • Trije novi mestni stražniki Kakor običajno je bila tudi prejšnji teden redna tedenska seja občinskega odbora pod županovim predsedstvom. Med poročili, ki jih je prebral župan v začetku seje, je bilo tudi zahvalno pismo pokrajinskega odbora Rdečega kri-ža, v katerem ae ta zahvaljuje goriški občini za njen dar centru za streptomicin in za moralno pomoč, ki jo je dal občinski odbor s svojim povabilom za pomoč naslovljenim na podjetja, ustanove in privatnike. Zupan iz Brescie je povabil goriško občino, naj bi se uradno u-aeležila desetdnevnih proslav, ki se pripravljajo v Brescii z začetkom 3. aprila. Občinski odbor je sprejel vabilo in določil, da se bo udeležita proslav posebna delegacija goriške občine z mestnim praporom. Pri svojem nadaljnjem delu je občinski odbor izglasoval izredno podporo 10.000 lir za državno zvezo za Oglej, ki že preko 20 let deluje na polju umetnosti in kultu, re. Nato so določili posebno podporo 100.000 lir za cerkven; pevski zbor v stolnici, kot priznanje za tiste verske aktivnosti, ki vzdržujejo živo fladicijo mestnih zbo- rov in glasbe v korist ljudske izobrazbe. Prav tako so določili letni prispevek 6000 lir z* TE L VE za vzdrževanje obeh javnih telefonov v Ločniku in Podgori. Sprejeli so tudi sklep, da se napelje in uredi poulična razsvetljava na državni cesti pr; Ločniku, in sicer od soškega mostu do mostiča preko potoka Ločnika. Načrt za to razsvetljavo je bil sprejet skoraj brez vsakršnih sprememb in je zato delo predviden strošek okrog pol milijona lir. Pri tej priliki so se tudi pogovarjali o položaju taksijev in drugih javnih avtomobilov. Poseben občinski pravilnik urejuje tudi njihovo delovanje. Za časa vojne in v prvih letih po vojni so bile zaradi posebnih razmer razne nered-nosti, ki pa jim je treba sedaj napraviti konec in urediti tudi ta del javnega delovanja ter ga vskladi-ti z občinskimi predpisi. Zato je občinski odbor deločil za 30, junija t.l. zadnji rok, v katerem morejo biti zadevne obrtnice urejene. Po tem roku ne bodo več smatrali za veljavne obrtnice, ki ne bodo v skladu z občinskimi predpisi. Na koncu so odborniki sklenili, da bodo na prihodnjem zasedanju občinskega sveta predložili zviša-nje števila mestnih stražnikov za trj nove člane, ker je njihovo do. sedanje število premajhno, da bi mogli uspešno vršiti svojo službo. Prav tako so odobrili sklep, po katerem se pooblašča občina, da spremeni občinsko užitninsko pristojbino za tisti špirit in alkohol, ki je namenjen za izdelavo zganja. Uradna otvoritev pekarne Včeraj popoidne so priile na Solkansko cesto v novo Gaierjevo pekarno občinske in pokrajinske oblasti. V svojem avtomobilu se je za njimi pripeljal tudi goriški škof v spremstvu svojega tajnika. Par minut po 15. uri so pekarno, ki jo je lastnik v notranjosti lepo predelal in opremil z novimi modernimi stroji, uradno otvorili. Skof mons. Margotti je po splošnem pregledu vseh piMstorov blagoslovil vsak posamezen stroj in tudi veliko mizo, obloženo z najlepšimi in gotovo tudi najokusnejšimi slaščicami, ki so na široko razprle oči revnih otrok, ki so prisostvovali otvoritvi in na debelo poznali sline. k mo VERDI. 17: ((Družina Bakers» in varjete. VITTORIA. 17: Nov program. CENTRALE. 17: «Misissipi», R. Hayworth. MODERNO. 17: »Dogodivščina v Maroku«, B. Crosby, D. Lamour. EDEN. 17: «Dakota». ODEON. 17: «Vojna proti vojni«! I S X R S K I D NEVNI K g=tf- -.. - ~— . . , , , . , . . _ _____ PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTIS Tl 301/a PRITL. - TEL. 70 Kmetijska gospodarstva kmečkih nabavno-prodainih zadrug V svojem razvoju iz navadne oblike zadrug v višjo obliko je pri kmetnaprozah najvažnejše ustanovitev kmetijskih gospodarstev v zvezi s plemenskimi, strojnimi, semenskimi postajami itd- Velika prožnost, ki je bistvo kme. tijskih nabavno-prodajnih zadrug, nudi možnost tem zadrugam, da uvedejo v svojem okrilju vse mogoče vrste zadružnih gospodarstev. Oblika kmetijskih gospodarstev je različna, toda cilj je vedno isti - zadružna svojina. Zadruga, ki je ustanovila zadružno kmetijsko gospodarstvo s tem, da si je sama preskrbela zemljo z lastnimi sredstvi ali pa da je prejela to ze. '4.0 v obdelavo od strani KLO aii od drugod, upravlja in oodeluje to zemljo v lastni upia-vi ali pa jo da v obdelavo skupini kmetovalcev, ki so jo pripravljeni ibdelovati. V tem primeru ima za-■iruga samo vodstvo in dolžnost zalagati svoje kmetijsko gospoaarsivo s potrebnimi stroji, živino, semeni, umetnipii gnojili, škropili itd., ter skrb za razprodajo pridelkov. Cisti pribitek gre tedaj v razne fon-ie zadruge. Imamo še drugo možnost: da k že omenjenemu kmetijskemu gospodarstvu pristopijo kmetovalci tudi s svojo zejnljo in s svojim živim in mrtvim inventarjem. Tu postopa zadruga s svojim zadružnim mietijskim gospodarstvom kakor pri obdelovaini zadrugi. Cisti pre-oitek, po odbitku odstotka za zadružne fonde, se lahko razdeli med zadružnike Jn zadrugo po že v naprej napravljenem dogovoru ali na oečnem zboru zadružnega kmetijskega gospodarstva. S tema dvema oblikama zadružnega kmetijskega gospodarstva sega zadruga neposredno v poljedelstvo in postane sama glavni čini-teij na svojem zadružnem gospodarstvu ter vpliva s tem tudi na razvoj ostalih kmetijskih gospodarstev. Zadružna kmetijska gospodarstva morajo biti ugledna gospodarstva, kjer se člani lahko učijo na nov način in z novimi naprednimi sredstvi obdelovati zemljo, gojiti sadje, živino, sviloprejke, vinograde, urejevati kleti, konzervirati pridelke itd. Kmetijska gospodarstva so ravno tafco raznolika, kakor je raznoliko prirodno bogastvo v poljedelstvu in so mu dane ogromne možnosti za razvoj. Z ljubeznijo, ki jo ima vsak kmetovalec do zemlje in njenih plodov, so se naši kmetje lotili zadružnih kmetijskih gospodarstev. Kljub temu so še mnogj taki, ki stojijo ob stranj in skeptično cledajo na ta nov jn njim nerazumljiv podvig naprednejših kmetovalcev. Z dobro voljo in s podporo ljudskih oblasti bodo kmetijska gospodarstva uspela. Ne bo šlo lahko. ponekod bodo tudi odstopali in delali napake, ali uspeh bo, ker mora biti. To zahteva razvoj časa, razvoj poljedelstva v svetu, borba za obstoj in napredek malega človeka na vasi. Kmetnaproze, v olajšanje dela svojipi članom, nastopajo lahko tudi drugače. V svojem okrilju organizirajo kmetovalce, ki želijo skupno obdelovati zemljo. Ti kmetovalci si izvolijo odbor, ki vodi poslovanje v zadružno gospodarstvo vložene zemlje in inventarja. V tem primeru ostane zemlja izključna lastnina članov, ravno tako pridelki njihovega zemljišča. Zemljo obdelujejo skupno. Vsi člani morajo sodelovati pri delu skupno s svojimi družinskimi člani. Temelj plačila so norme in delovni dnevi. Organizacija dela poteka po brigad nem sistemu ket pri kmečkih obdelovalnih zadrugah, le obračunava se drugače, glede na to, da ostanejo pridelki lastnina lastnika zemlje. Odbori za skupno obdelavo zemlje, kakor ge ti imenujejo, morajo skrbeti za izbiro brigadirja, organizacijo brigade in delovnih skupin, kakor tudi za obračun s člani ob koncu poslovne dobe. Cisti prebitek služi za nabavo živega in | mrtvega inventarja in tudi zemljišča. Z eno besedo: za ustvarjanje zadružne imovine, postavljanje temeljev zadružnega gospodarstva, ki vodi v pravo zadružno poslovanje in delo ter utrjuje zadružne vezi. Kmetnaproza pomaga v tem primeru odboru za skupno obdelavo zemlje z vsemi potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi za dosego cilja, ki so si ga postavili člani sami. Pomembnost zadružnih kmetijskih gospodarstev je v sedanji razvojni stopnji velike važnosti za celokupno naše zadružništvo. Te nove oblike zadružnega razvoja vodijo k uresničenju socializacije naše vasi in celokupnega nje nega gospodarstva C. S. Šahovske beležke Občni zbor šahovskega društva v Kopru. V Istrskem okrožju, zlasti pa v Kopru se je šahovsko življenje v poslednjih mesecih močno razgibalo. Sah postaja tudi pri nas vsesplošno ljudsko tekmovalno u-dejstvovanje, ki v izvenpoklicnem delu združuje v plemeniti tekmi in borbi tovariše raznih poklicev in jih odvaja od plehke zabave in nesmiselne potrate časa. Dne 15. mar. ca je bil v Kopru občni zbor šahovskega društva. Po poročilu o dosedanjem delu in programu za tekočo sezijo je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik tov. Kermavner Boris, podpredsednik tov. dr. Peta. rin Stanko, tajnika tov. Ocvirk Zdravko in Strah Stane, blagajnik tov. Suša Karel, gospodar tov. Kal. čič Rudolf, odborniki pa so tov. Macarol Dimitrij, Rupnik Andrej. Sukljan Stanko in Žerjal Marijan, preglednika tov. Lovrečič Stefan in Bregant Albert. Dr. Berginčeva simultanka. V okviru društva v Kopru bo vsak mesec redni brzopotezni turnir za prvenstvo v mesecu in po ena simultanka. Dne 18. t. m. je odigral v restavraciji «Loggia» dr. Berginc Vlado iz Izole simultanko na 10 deskah. Dobil je 7 partij, proti njemu sta uspela doseči zmago tov. Kerševan in Kalčič, Strah pa je remiziral. BERTOKI Otvoritev spominske razstave A. Sirka V soboto ob šesti uri je bila v mestnem muzeju v Kopru otvorjena spominska razstava Alberta Sirka, ljubitelja morja, obale in ribičev. Razstavo je otvoril umetnik dr. Hla-vaty s krajšim govorom o življenju in umetniškem ustvarjanju našega prvega marinista. Po otvoritvi je sledil ogled razstavljenih slik. Tov. profesor Jelinčič je razlagal navzočim siiko za sliko ip pojasnjeval umetniške značilnosti in vrline. Razstava bo odprta do 4. aprila vsak dan od 10 do 13 in od 14 do 17 ure. Babiči Nedelja prostovoljnega dela Zadnjo nedeljo sem se napotil po opravkin v Babiče. Pred prihodom v vas srečam skupino delavcev in z volmi vprežen voz, s katerim so ravno peljali gradbeni material. Vaščani pripravljajo namreč spomenik za svobodo trpečega ljudstva padlemu borcu, ki so ga fašisti v marcu 1945 zverinsko zaklali. Malo naprej sem opazil veliko skupino ljudi s tremi vozovi, ki so hiteli naprej po poti. ((Udarniško imamo danes«, mi pravi 77-letni Babič Ivan iz hišne številke 217. V kratkem razgovoru mi je povedal, da se je leta 1922 udeležil prve bitke proti fašistom v Marezigah in da je bil zavoljo tega 9 mesecev v zaporu. Ko napravim nekaj korakov zopet naprej, naletim na drugega «mladeniča», in sicer 64-letnega Babiča Ivana. V svoji zamaknjenosti pri delu se ni utegnil niti z menoj pogovarjati, s svojim delom je hitel naprej le njegovo mrmranje sem slišal. Nekaj minut sem se ustavil še pri tov. Umer Albini, stari 19 let tajniku KLO, in pri tov. Babiču Antonu, ki mi je na kratko dejal, da si hočejo vaščani zgraditi skladišče za sadje in zelenjavo in sicer do 1. maja t. 1, Vas Babiči je pač znana kot ena za skupnost najbolj podjetnih vasi. Temu je pripisati, da tako hitro na. prednje in da so nedavno ustanovili kmetsko obdelovalno zadrugo. A. SAVLE Zadružni dom zrcalo gospodar s k o - k u 11 u r u c g a 11 a pred St a Slamnati domovi in slamnati možgani pisunov lista „11 Lavoratore" r’ S|? »lom hočc velja. if1'1'0 «ezn ,-Mj ne- ^o■ ZaoriZ! S *voio 1>rete-^OOdovina narodov je Ljudje iz vasi Bertoki pri Kopru, Slovenci m Italijani, so slišali, kako se pisunom okrog lista «11 La-voiatore« v Trstu zadnje čase mur di pisati o nekakih zadružnih domovih, ki naj bi se gradili v na. šem okrožju. To nas zelo spominja na Goebbelsovo propagando, ki je trobila svojim Bricem, da bodo srečali na ruski fronti — lesene tanke. Pa so jih ti — leseni tanki — spremljali prav v osrčje njihovega doma, v Berlin, in takrat iznajditelja že ni bilo več pri življenju. Ne zaradi polemike, marveč ker ljubimo resnico, ki si je (ilavorato-rovci« v Trstu ne morejo privoščiti, povemo še nekaj: Naj pridejo na mestp, pa se bodo, lahko prepričali. Potipali bodo lahko Židove že zgrajenih zadružnih domov. Pri nas pa bodo videli, pod vasjo ob cesti, ki pelje v Koper, dolgo skladovnico že pripravljenega kamenja. Tam poleg je tudi njiva že lepo zeleneče pšenice. Oboje je sedaj šele v kali, pa bo v prihodnjem juniju pšenica že dozorela. Za zadružni dom pa bojno potrebovali nekaj več časa, toda bo tudi ta čim prej zgrajen. Ce pa bodo hoteli videti že dograjene domove, bodo lahko šli v Šmarje aii Marezige. Tam je prvi del zadružnega doma že dograjen. Ce ga opazuješ iz višine nad vasjo Vršit, je skoro višji kot cerkven) zvonik. Ni hudir, da bi tega ne opazili. Ne bo se podrl, tudi če bi se vanj zaleteli, česar pa jim ne želimo, ker upamo, da bodo od sedanje bolezni — ozdraveli. Ce greš po naših istrskih vaseh, pospbno pa pc tistih, ki so največ žrtvovale za časa NOB, slišiš: «Naj bi vidalijevci rajši vodili načelno borbo proti imperializmu in za uresničitev sklepov mirovne pogod be z Italijo, kot pa blatili Titovo Jugoslavijo in delo ljudske oblasti v coni B Tržaškega ozemlja.« Dejstvo pa je še eno. Naši delavci, kmetje in delovna inteligenca dokazujejo svojo internacional-nost z delom! Pripravljajo se v borbenem tekmovanju, da bodo prvi maj 1949 praznovali z ugotovitvijo: Zopet smo napravili korak naprej v boljše in lepše! S tem dokazujejo tudi, kako trdno zaupajo vodstvu KP in ljudski oblasti, ki jih vodita pravilno po poti borbe proti vse#n sovražnikom velikih pridobitev NOB. * * * Naša vas Bertoki je ob cesti, ki pelje v Koper. Tu živimo Slovenci in Italijani, delavci in kmetje. V NOB je vas pretrpela veliko gorja, dala je 35 najboljših ljud' za osvoboditev. Po osvoboditvi je postala za nekaj časa nekako pasivna, kar ni nič čudnega. Ljudje so bili utrujeni od vsega preslanega trpljenja. Ni pa to trajajo dolgo. Borci ter stari in mladi aktivisti go stopili na delo. Znova so dvignili delovni polet v ljudeh, ki so videli, da se borijo za boljše. Padlo je geslo: Tudi v Bertokih bomo zgradili zadružni dom. Odziv je bil velik. Razumeli so ga razen nekaj posameznikov, vsi. Ti pa so preveč vajeni špekulacije in svojega kulaštkega dostojanstva. Hudo jim je, ko vidijo, da se naše gospodarstvo stalno krepi. Vsem odgovarja 65-letni Ivan, ko pravi: »Nič zato, če se nekateri našemu delu posmehujejo. Jaz sem star, toda verujem v moč delovnega ljudstva. Kar bo v moji moči, bom pripomogel, da bo zrcalo naše zavednosti in gospodarsko - kulturnega napredka, zadružni dom, (im prej dograjena. Kako majhni so vsi taki špekulanti nasproti ljudem kot je gori omenjeni Ivan in &e 70-letni Novel Anton, tudi iz naše vasi, ki je ob ALI Sl ZE NAROČNIK ■ FHiMORSKEGA DNEVNIKA« podpisovanju obveznice prispevkov za zadružni dom dejal: «Meni zadružni dejn ne bo služil, ker sem že star, toda za boljšo prihodnost naših malih, ki je sam nisem okusil. in za dvig našega gospodarstva rad poklanjem 100 litrov vina in 200 kg krompirja.« Tako govorimo Bertočani o našem zadružnem domu in tako tudi pomagamo, da bo kmalu zgrajen. V prvomajskem tekmovanju smo se obvezali Bertočani in Sermin-čani pripraviti 400 m3 kamenja in dati 2000 prostovoljnih delovnih ur za izkop temeljev. Do danes smo napravili že 300 jn3 kamenja in prispevali 1500 ur. Ce bomo pravočasno dobili načrt, bomo do prvega maja ne samo skopali'temelje, ampak jih tudi sezidali. To bo odgovor ljudi, ki zaupajo v svoje moči, zaupajo svoji Kp in korakajo po poti gospodarskega in kulturnega napredka lepšemu življenju naproti. Bertočani Izgubljeni osebni dokumenti V nedeljo je neki tovariš iz Kopra izgubil na poti od Ljui-.kega doma do športnega igrišča osebno izkaznico št. 06350, izkaznico SIAU in sindikatov, tobačno nakaznico in druge dokumente. Posten najditelj dobi nagrado, če izroči najdeno Upravi menz št. 1 Topol 0VSKA DRUŠTVENA MOEKARNiCA r D1 M P. Ti,. *• a se je hotelo občestvo Brdo-Ter-Njivica odcepiti od drugih vasi in imeti samo svojega kaplana-Prvi kaplan v Brdu <17311) je bil Anton Micel iz Rezije. Ta je moral vse nedelje in praznike čb tati evangelij in opravljati druge molitve v slovenskem jeziku. Tudi pridigal je v slovenščini. Po propadu grofov Frangipani je bilo končano gospostvo nad vasmi Terske doline. Tako so postali gozdovi, polja in travniki last tamkajšnjih prebivalcev in vsaka vas je imela svoj del imovine. Ko so se pa pozneje te vasi združile in tvorile občino, je prišlo vse to javno premoženje v občinsko upravo. Občina je razdelila zemljo posameznim družinam, le gozdovi so ostali še v nadalie občinski. •Beneški Slovenci ljubijo svojo rodno žemljo, Se Jim je živo p spominu, knko so si njihovi predniki pod vaško lipg prosto volili svoje župane in starešine ter zborovali in odločali o svojih zadevah. Benečijo na gapadu obkrožajo strme gore, ki jo ločijo od primorskih Slovencev, * katerimi so vzdrževali stalne stike ter bili povezani po cestah, ki se vijeta skozi Sovodenjsko in Sentlenar-sko dolino ter se združita na šeHtkvirinskem mostu • glavno nadiško cesto, ki pelje iz Čedada skozi St. Peter Slov en o v v Kobarid. Po tej poti so medsebojno zamenjavali razne dobrine in poljske pridelke. Matajur-*ki Slovenci pa so vzdrževali stike S Tolminsko preko livških gričev. V tržnih dneh so prinašali v Kobarid in Tolmin naprodaj svoje grablje, kosišča, kostanj in drugo robo, ki so jo prodajali za denar ali zamenjavali za tol. minski sir in maslo, za les in drva. Cele karavane vpreg in kamionov so prevažale drva iz zapadnih predelov Primorske o Benečijo in bližnjo Furlanijo. Od Tolmincev so Benečani prevzeli tudi kulturne dobi-ine ter skušali dvigniti svoje gospodarsko stanje. Tako so že pred 20 in 40 leti pričeli organizirati v vaseh pod Matajurjem prve mlekarske zadruge za predelavo sira in masla. Tolminska jim je ves čas pošiljala tudi mlekarske strokovnjake. Med prvimi so bili Maticov Zep; Petričev Lojze, dalje Janez Pol:zev, Joščev Matija in cela vrsta drugih. Na ta način so osnovali mlekarske za-druae v Matajurju, Mašerih Strmici in številnih drugih krajih, medtem ko SO v Marsinu uredili vzobio planšarstvo. V Topolovem so leta 1913 u-stanovili mlekarsko zadrugo in izdali članom v. slovenskem jeziku tiskana zadružna pravila, ki jih še danes čuvajo kot svetinjo. Ta pravila obsegajo seaem po-glavij. Prvo govori v svojih štirih členih o ustanovitvi in namenu zadruge, drugo o vpisovanju in izključitvi ter dolžnostih članov, tretje o pravicah dru-štvenikov in podobno, v šestem poglavju, ki govori o zborih. beremo: «Vsakega pel leta se vrš i redni občni zbor in vsak društvenih sc ga m ura udeležiti osebno, ali pa po zastopniku (namestniku). Kdor se ga ne u-dčleži brez epravičbe celo leto, bo moral plačati 1 frank globen. V sedmem poglavju pa pravi 30. Člen pravilnika; Volitve se vršijo po splošnih postavah. Zbor določi, ali se ima glasovati očitno z besedo ali tajno z giasovnu catni (cegeljciJ. Iz omenjenega je razvidno, da so imeli beneški Slovenci pred prvo svetovno vojno vsaj nekaj svoboščin, ki jim jih je ka pada italijanska fašistična oblast ukinila. Danes, po zmagovito zaključeni borbi, zahteva;0 beneški Slovenci popolno enakopravnost z italijanskimi sodržavljani, slovenske šole ter več gospodarskega jn kulturnega slika z ostal'-mi brati Primorci v Jugoslaviji, s katerimi so se za časa NOV solidarno boriti m branži svoj jezik, kljub strašnemu potujčevanju. JUGOSLOVANSKA MLADINA POZDRAVLJA ANTIFAŠISTIČNO MLADINO TRSTA Jugoslovanska industrija izdeluje čedalje več vrst kmetijskih strojev da bo tržaška mladina razkrinkala vse razbijače enotnosti" Ob priliki proslave svetovnega, mladinskega tedna vsa jugoslovanska mladina, zbrana p svoji organizaciji Ljudski mladini Jugoslavije, pošilja bratske, in borbene pozdrave slovenski in itali. janski antifašistični mladini Trsta. ki se hrabro in odločno bori proti angloarner iškim imperialistom in njihovim hlapcem. Jugoslovanska mladina proslavlja letošnji mladinski teden v znaku največjih naporov za izvršitev letošnjih planskih nalog skupno z ostalimi delovnimi množicami naših narodov za zmago socializma t> naši zemlji. Na. ša mladina se zaveda, da bo z izvršitvijo svojih nalog v letošnjem letu doprinesla splošni izvedbi petletnega načrta, da bo z izvršenjem p lana p 1949 letu omogočila končno zmago naših delovnih množic ti izpolnitvi Titove petletke. Poleg velikih nalog, ki stoje pred mladino v razvijanju industrijske proizvodnje, v borbi Za socialistično preobrazbo ‘naše v.asi, v. borbi za vzgojo mladine, ona 3 velikim navdušenjem ravno v teh dneh pristopa k izvršitvi velikih nalog, postavljenih od komunistične partije in tovariša Tita — dokončni izgraditvi avtostrade vBratstva in enotnosti» Beograd-Zagreb in k velikemu delu izgradnje in razširitve prestolnice naše socialistič-ne domovine — Beograda. Naša mladina je prepričana, da bo skupno 3 vsemi narodi izpolnila letošnje naloge, da bo z u-spehom izpolnjen tudi ves letošnji plan. Tega ne bodo spremenili oni, ki obrekujejo našo domovino, našo partijo in našo mladino, tega ne bodo spremenili niti sovražni ukrepi, ki gredo za tem, da onemogočijo izgradnjo socializma v naši državi, in ki 'jih podvzemajo vlade Ijudskode-mokratičnih in socialističnih držav. Dejstvo, ki jih naši a kritiki)) preobračajo ali pa sploh molče o njih, govore o tem, da je bil naš plan v. 191* letu izpolnjen z 100,4 od$t. kljub velikim in ne. predvidenim težavam. Ti uspehi krepijo uero naših narodov, da bodo pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita, kljub vsem klevetam zmagoslavno izgradili socializem. Naša mladina se zaveda, da se, gradeč socializem in boreč se proti klevetam in sovražnim postopkom proti našim narodom, bori za zmago pravice in resnice v svetu, za boljšo bodočnost delovnik ljudi pseb dežel. Vzgojena v internacionalistii-nem duhu in ljubezni do napred-ne mladine vsega sveta, se naša mladina bori p vrstah Svetovne federacije demokratične mladine skupno S demokratičnimi mladinskimi organizacijami drugih dežel za mir, za pravico in boljšo bodočnost mladine proti vsem imperialistom in vojnim hujskačem. Vsak naš mladinec in mladinka 3 navdušenjem spremlja herojsko borbo narodov jn mladine Kitajske, Grčije, Španije, Vietnama za njihovo svobodo in 'neodvisnost, kakor tudi borbo vsega naprednega človeštva za mir in demokracijo. S posebno ljubeznijo pa vsa naša mladina spremlja borbo tržaške antifašistične mladine, ki se skupno z vsemi demokratičnimi silami Trsta odločno upira poskusom imperialistov, da bi Trst spremenili v odskočno desko za borbo proti državam ljudskih demokracij, a v prvi vrsti proti naši socialistični domovini FLR Jugoslaviji. Naša mladina ve, da resnično antifašistično in napredno slovensko in italijansko mladino Trsta niso omajale laži in klevete nekaterih komunističnih partij 3 resolucijo Informbiroja. Vemo, da antifašistično mladino Trsta ne mcrrejo preslepiti * takimi klevetami, kajti ona se je borila p vrstah Titove jugoslovanske armade ramo ob rami Z vsemi ostalimi jugoslovanskimi narodi proti nemškim in italijanskim fašistom in njihovim hlapcem; kajti tržaška mladina ve, kakšno pomoč je nudila in nudi Federativna ljudska republika Jugoslavija antiimperialističnemu gibanju v Trstu v borbi za ohranitev in priznanje pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Zaradi vsega tega je naša mladina to. plo pozdravila odgovor mladih tržaških antifašistov na vse klevete, naperjene proti naši državi in naši mladini, odgovor, ki so ga oni dali razbijaškim poskusom Vidalija in njegovih agentov v mladinskem gibanju. S svojimi razbijaškimi poskusi in klevet niško gonjo proti Jugoslaviji so se Vidali in njegovi agenti popolno- ma razkrinkali kot sovražniki tržaškega ljudstva in mladine, ki so opustili borbo proti imperialistom in reakciji in se jim popolnoma pridružili v. njihovi šovinistični gonji proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Vsa jugoslovanska mladina je prepričana, da bo dosledna borba antifašistične mladine Trsta za bratstvo in enotnost mladih Slovencev in Italijanov, za pravice delovne mladine proti imperialistom in vojnim hujskačem privedla tržaško mladino do popolne zmage in dokončno razkrinkala Vidalijeve razbijače in njihove težnje, da ljudstvo in mladino Trsta odcepijo od jugoslovanskih narodov. Ob priliki proslave svetovnega 'mladinskega tedna Ljudska mladina Jugoslavije pozdravlja antifašistično mladino Trsta izi ji želi, da doseže še mnogo večje uspehe v svoji borbi. Centralni komilet Ljudske mladine Jugoslavije Gospodarski plan za letošnje leto nalaga jugoslovanski težki industriji nalogo, izdelati mnogo več kmetijskih strojev in tudi številne vrste novih kmetijskih strojev, da bodo omogočili kmetu povečati proizvodnjo in dvigniti hektarski donos ter pospešili mehanizacijo kmetijstva in njegovo preobrazbo. Delavci težke industrije so pravilno razumeli potrebe kmetijstva. Da pomagajo kmetu, svojemu zavezniku, izdelujejo čedalje več kmetijskih strojev, kakor tudi številne nove vrste kmetijskih strojev, kakršnih prej niso nikoli izdelovali v FLRJ. Lani je- začela obratovati nova tovarna kmetijskih strojev «Pobeda» v Novem Sadu, ki se bo v kratkem še razširila z dograditvijo velike livarne, kamor se bo preselila ((Vojvodinska livarna«. V tovarni «Pobeda» so najprej začeli serijsko izdelovati se‘lektor za čiščenje semenskega žita. Prototip tega stroja so izdelali tehniki tovarne «Vojvodina», ki se je združila z novo tovarno. Domači tip selektorja je izdelan tako, da najbolje ustreza potrebam naših kmetov, pri čemer so izkoriščene vse izkušnje s selektorji tujega izvora. Prototip selektorja so izdelali v najkrajšem času in izročili zavodu za mehanizacijo kmetijstva zaradi preizkušnje. Izkazalo se je, da ga je treba še popraviti v toliko, da bo lahko čistil tudi žito z večjim JUGOSLOVANSKI NARODI TRDNO ZAUPAJO MARŠALU TITU Tržaški delavec v Jugoslaviji Rad bi nekoliko opisal potovanje po Jugoslaviji, ki sem se ga udeležil pretekli teden 21. .trn. skupaj z 21 tovariši. Na Opčinah nas je hotela civilna policija zavrniti, češ da jim je bilo tako naročeno od jugoslovanskih obla. sti in da dovoljenja niso pravilna. S tem so nas hoteli ustaviti, ker njim pač ne gre v račun, da potujejo ljudje v Jugoslavijo, kjer se lahko na lastne oči prepričajo, kako tam ljudje živijo. Toda mi jim nismo verjeli in smo odpotovali naprej. Prišli smo v Ljubljano ob 8 zjutraj. Na postaji nas je čakal delegat Enotnih sindikatov Slovenije in po pozdravu smo se odpeljali z av-tobusom v kavarno Slon, kjer smo bili kar najlepše postreženi. Eo zajtrku smo si šli ogledat tovarno papirja v Vevčah. Tovariši iz tovarna so nam z veseljem in zadovoljstvom razlagali, v kakšnih razmerah živijo in pod kakšnimi pogoji delajo. Zavedajo se, da je njih delo v korist skupnosti in ne v korist kapitalistom, ki si na račun delavstva množe svoje dohodke. Ne pozna-jo strahu, ki tlači nas, da jih bodo odpustili z dela. V Jugoslaviji ni brezposelnosti, tam delajo vsi. Ne vidiš ljudi, ki bi bili brez dela, kakor jih je tukaj pod anglo-ameriško oblastjo na tisoče. Ogledali smo si kulturni dom. športna igrišča, gasilski dom in nad tisoč mu stanovanj letos v Sarajevu SARAJEVO, 2o. — Letos bodo v Sarajevu «gradili nad tisoč novih modemih stanovanj. Novo mesto, kjeT bodo ta stanovanja, bo eden naj lepših delov mesta in bo zvezano s središčem in z znanim ko pališčejn na Ilidži s tramvajem in brez tirnico. BEOGRAD, 2?>. — Z mehanizacijo peči za izdelovanje opeke, ki jo bodo izvedli letos, bo 47 odst. delavcev, ki so sedaj zaposleni pri teh pečeh, sproščenih za druga dela. ] se pri tem razgovarjali z delavci o političnem položaju, ki je nastal po resoluciji Informbiroja. Povedali so nam, da so vse govorice, ki jih trosijo o Jugoslaviji, neresnične in da hočejo z njimi samo povečati sovraštvo proti njihovi držati. Po kosilu, ki je bilo tako Izdatno, da nam je še preostalo vse polno jedi, pa tudi cigaret, smo se odpeljali na Bled, kjer smo prenočili v najlepšem hotelu «Toplice», kamor so svoj čas imeli dostop le najvišji člani buržoazije. V Titovi Jugoslaviji pa danes nudi ljudska oblast tukaj odmor delovnim ljudem. Z Bleda smo odpotovali v Gozd-Martuljek, kjer je tako lepo, da se človek kar težko loči od tega kraja. Semkaj hodijo na okrevališče delavci za 20 do 30 dht. Nismo šfe rhogli načuditi, kako imajo vse urejeno. Hrana je zelo dobra, vsepovsod je snaga in red in pri tem je preskrbljeno tudi za zabavo. Mi, ki živimo tukaj, kaj takega ne bomo nikoli imeli. To je mogoče samo v deželi, kjer vlada ljudska demokracija. Obiskali smo tudi Planico. Ko smo se vračali proti Ljubljani, smo *e ustavili v Kranju. Tam smo si ogledali tekstilno tovarno. Tudi tukaj delajo delavci z vso vnemo in navdušenjem. Prav vsi polagajo vse svoje sile V delo, pa najsi bo to ženska ali moška Vsi stremijo le za tem, da bi Jugoslavija imela čimprej dovolj vsega, da bi ji ne bilo treba drago plačati blago v tujini. Prav tako so nam y .tej tovarni delavci ponovno zatrdili, da so vse klevete, ki jih naperjajo proti Jugoslaviji, neresnične. Vse delovno ljudstvo ima trdno zaupanje v maršala Tita. Vse laži pa so zgolj propaganda, katere se sedaj poslužuje ne samo reakcija, ampak tudi Vidali. Toda vse njihove laži jim ne bodo prav nič pomagale; jugoslovansko ljudstvo bo dokazalo, da je politično zrelo in se ne pusti zavesti. RUDOLF ŠKRINJAR TOVARNA POLJEDELSKIH STROJEV V SKOPJU. odstotkom raznih primesi. Ko so prototip predelali, se je izkazalo, da je boljši od inozemskih. Sedaj v tovarni že serijsko izdelujejo nove selektorje. Izdelali so posebno stiskalnico za sekanje odprtin na bobnu, ki jih je okrog 10.000 na kv. m. Novi stroj izseka vse te odprtine s tremi udarci. Največja tovarna kmetijskih strojev v FLRJ «Osiješka livarna« je letos znatno povečala svojo proizvodnjo. Velikanski obseg je že dosegla proizvodnja plugov tipa ((Vila 3», saj bo letos Osiješka livarna izdelala 2 in pol-krat toliko plugov kakor lani. Mehanizacija izdelave, ki so jih omogočile zlasti nove doma izdelane velike stružnice podjetja ((Prvomajska«. Dalekosežna racionalizacija celotnega proizvodnega postopka je omogočila povečanje proizvodnje plugov pri skoraj enakem številu delavcev. Lani so v tej tovarni začeli izdelovati motorne stiskalnice za seno in slamo. Delavci tovarne so pozvali krnele, ki so dobili prve stroje, naj jim sporoče svoje izkušnje z novo stiskalnico. Namesto kritičnih pripomb pa so prejeli od kmetov številna pisma, ki izražajo samo hvalo. Nadalje so v tovarni začeli serijsko izdelovati sejalne stroje za peso in za koruzo ter kombinirane sejalne stroje za žito, ki hkrati trosijo umetno gnojilo. V tovarni izdelujejo kombinirane robkače za koruzo in sončnice ter štiri vrste sejalnih strojev za žito z 12, 14, 16, in 18 vrstami odprtin za spuščanje žita. Proizvodnja teh sejalnih strojev je v primeri s predvojno proizvodnjo sedaj 12 krat večja. V kratkem bodo zaceli izdelovati tudi sejalne stroje s tremi vrstami, za kombinirano sejanje koruze in graha, ali koruze in buč, in majhne dvovrstne sejalne stroje za koruzo. Tehnični konstrukcijski biro je po dolgem študiju izdelal tudi nov prototip originalnega sejalnega stroja, kakor tudi prototip vprežnih grabelj za seno, ki so lažje in primernejše od inozemskih in jih bodo še letos začeli serijsko izdelovati. Naposled so konstruktorji tovarne izdelali načrte in vso tehnično dokumentacijo za univerzalni traktorski kultivator, pri katerem bo mogoče premikati razdaljo med motikami, tako da se bo stroj lahko uporabljal za okopavanje koruze, sladkorne pese, fižola, krompirja in drugih rastlin. Znatno je razširila svoj proizvodni program tudi tovarna «Zmaj» v Zemunu, ki je šele leta 1947 dobila nalogo, da začne izdelovati kmetijske stroje. Delovni kolektiv te tovarne se je z veliko vnemo lotil nove naloge in je najprej začel izdelovati majhne mlatilnice, namenjene goratim predelom naše države. Te mlatilnice so se dobro obnesle, ker so praktične in lahko omlatijo v 10 urah 8000 kg pšenice. Lani je kolektiv tovarne «Zmaj» izdelal večje število vejalnikov in drugih manjših strojev. Tudi v tej tovarni so znatno racionalizirali proizvodni postopek, kar so prav tako omogočile nove stružnice tovarne ((Prvomajske«. V tovarni pa so sami izdelali avtomatski stroj, ki seka sita za mlatilnice. Delovni kolektiv tovarne «Zmaj» je začel izdelovati tudi posebne pluge za obdelavo riževih polj, ki jih letos že uporabljajo v Makedoniji in na prvih večjih poizkusnih poljih v Slavoniji. Da bi se olajšala melioracijska dela, so lani izdelali prve rotacijske kopače za kopanje namakalnih kanalov, letos pa bodo izdelali še večje stroje te vrste z dvema rotorjema, ki jih' bodo uporabljali zlasti v zvezi z gradnjo prekopa Donava—Tisa—Donava, V konstrukcijskem biroju te tovarne pa pripravljajo sedaj načrte za proizvodnjo nadaljnjih vrst kmetij, strojev, zlasti snopo-veznikov. kosilnih strojev in ele-vatorjev. P O DARST V-Q TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCEJ Izredno velik uspeh spomladanskega velesejma Zakaj se Trst ni udeležil praškega velesejma •> Prvi velesejem v češkoslovaškem petletnem gospodarskem planu — v nedeljo končani 49. praški velesejem —^je postal nova in pomembna etapa v 29-let-nem razvoju te institucije, ki že od leta 1920 vsestransko deluje za razvoj in stalno zboljšanje češkoslovaškega izvoza in domače trgovine. Nova ureditev češkoslovaškega izvoza, namreč njegovo osredotočenje v privilegirane trgovske družbe, skupno z ustanovitvijo novih trgovskih družb za distribucijo na domačem trgu, je vtisnila spomladanskemu praškemu velesejmu novo potezo tako v organizacijskem kakor tudi v zunanjem pogledu, kajti omenjene trgovske družbe so postale na velesejmu glavni razstavljalei namesto dosedanjih narodnih podjetij. Takoj po končanem velesejmu bo inštalirana v Velesejmski palači stalna razstava češkoslovaških industrijskih izdelkov, ki bo postala zaradi svoje popolnosti in pestrosti razstavljenih predmetov edinstvena na svetu, prav tako kot je edinstvena že sama Vele-sejmska palača. Ta po vrstnem redu že 6. velesejem po osvoboditvi je postal zelo pomemben tudi za češkoslovaško notranjo trgovino, ker se ja prvikrat po vojni vršil v znamenju svobodne prodaje, kar se je občutilo v vseh panogah češkoslovaške industrije in prehrane. Praški velesejem kot revija češkoslovaške proizvodnje in težnje po stalno večji kapaciteti proizvodnje in tudi jakosti izdelkov in kot merilo izsledkov, doseženih v dveletnem gospodarskem planu, je bil za Češkoslovaško republiko izborna in učinkovita reprezenta-cija v vsakem pogledu. Velesejem je prikazal uspehe dveletke, ki so postali temelji vsega češkoslovaškega planiranja in znanstveno izdelan plan gospodarskega starta v petletko, ki bo pomenila nov in vsestranski napredek Češkoslovaške. Ta nova etapa gospodarskega življenja je že na samem začetku prinesla prve sadove, ki so izraz navdušenega sodelovanja vseh vrst češkega in slovaškega naroda. Tekmovanje novosti Toda praški velesejem je imel tudi važno vzgojno iti propagandno misijo, kajti nad milijon obiskovalcev je videlo na velesejmu pet posebnih razstav, od katerih vsaka je prinesla mnogo drago- cenih skušenj in informacij iz onih panog gospodarskega življenja, ki so za Češkoslovaško republiko prav posebno zanimive. Prva razstava je bilo ((Tekmovanje novosti)) — izvirna ideja v zgodovini svetovnih velesejmov sploh — z nad 500 novimi predmeti, izumi in patenti, ki bodo obogatili češkoslovaško proizvodnjo. Druga je bila ('.Razstava predloga racionalizacije)), ki je prinesla okrog 400 predlogov racionalizacije v proizvodnji in trgovini. «Razstava ovitkov>> (embalaže) je spominjala na zelo važno panogo, od katere je odvisen v precejšnji meri uspeh češkoslovaškega izvoza. Umestno izbran ovitek ima velik pomen za domači trg in za propagando izdelkov. Razstava «Televizija>> je pokazala izreden napredek češkoslovaške televizije v letih po osvoboditvi in je dosegla na tem težkem polju tehnike tudi najbolj napredne države. Zelo bogata je bila «Razstava obdelovalnih strojevs, in to ne samo češkoslovaških, temvei tudi švicarskih, poljskih, jugoslovanskih, belgijskih, francoskih in nemških. Ta rc.zstavd ima že svojo tradicijo in je tudi letos pokazala visoko raven kot največja svoje vrste v Srednji Evropi. Poleg omenjenih razstav je narodno podjetje ((Češkoslovaški tekstil)> priredilo 4 velike mednarodne modne revije v največji praški dvorani Lucerni, ki so imele veliko mednarodno raven in številno publiko. Obisk inozemstva Inozemski obisk na letošnjem spomladanskem velesejmu je bil izredno velik. V. Pragi so bili trgovski predstavniki iz 53 različnih držav. Tudi število inozemskih trgovcev je bilo mnogo večje kot kadar koli pred tem. V Pragi so bili trgovci iz 27 evropskih držav, kar praktično pomeni, da so bili razen Španije v času velesejma v Pragi trgovci iz vse Evrope. Iz zaoceanskih držav je bilo v Pragi zastopanih 2f> držav, večji obisk je bil zlasti iz Avstralije, Belgijskega Konga, Brazilije, Ccy-lona, Cypra, Kitajske, Egipta, Kanade, Libanona, Sirije, Meksika, Nigerije, Paragvaja. Tangera, U-rugvaja, Vietnama in ZDA. Ta tako velika in pestra udeležba trgovskih interesentov iz vseh krajev sveta je za praški velesejem in za dober glas blaga in izdelkov «Made in Czechoslovakia» veliko priznanje in obveznost za delo v. bodočnosti. Češkoslovaška privilegirane trgovske družbe so ugotovile, da je bila na spomladanskem velesejmu trgovska kvaliteta inozemskih trgovcev večja, prav tako tudi njihova težnja, da se zaključijo resne trgovske pogodbe. Praški velesejem ima pa glavno nalogo, da izoblikuje trajne traovske zveze m zato tudi ni pravilno ceniti uspeh velesejmske prireditve samo po zaključenih naročilih. Letošnji velesejem je v vsakem pogledu presegel uspehe jesenske prireditve, tako v pogledu propagande. navezave novih trgovskih zvez, kakor tudi v pogledu zaključenih naročil. Glavne panoge češkoslovaške industrija: tekstilna, kovinska, lesna, kož in gume soglasno potrjujejo. da so imele mnogo vecp trnovski promet, kakor pa Pre tem. Kakšen je vzrok tako velikega uspeha spomladanskega praškega velesejma, kljub dejstvu, da da so zunanje okoliščine za rast češkoslovaškega eksporta, neugodne. ko mnoge države povečuje}0 svojo proizvodno kapaciteto -n s svojimi izdelki Češkoslovaški konkurirajo na vseh svetovnih tržiščih, ko v zapadnih državah raste brezposelnost in ko v nekaterih drugih državah omejujejo UV°ZL bodisi zaradi pomanjkanja vč.u~ ali pa iz razlogov diskriminacijer, Odgovor na to vprašanje je kra" tek: uspeh leži v splošnem povečanju češkoslovaške proizvodnje. Racionalizacija in zboljšanje Je omogočilo večjo proizvodnjo nižje cene, boljšo izdelavo m več- jo jakost, predvsem pa krajše dobavne roke. In to so razlogi) s ka terimi Češkoslovaška zmaguje 11 svetovnih trgih. Na praškem velesejmu s° ^ podpisani največji trgovski} 2 ključki s skandinavskimi drzavfc ml, z državami Beneluxa, s Srt ' njim vzhodom in zlasti z .-L in Pakistanom. Indija je narod čredno mnogo strojev vseh Veliko zanimanje je pokazala & cona, dalje ZDA, Italija in ‘~ rael. Švica ostaja še naprej nre največjimi češkoslovaškimi skimi partnerji. Zelo velik ski interesent je Egipt in drza’" Srednjega vzhoda. Raste tud} ^ govina s sosednimi država,m škoslovdške, zlasti s s°Vly okupacijsko oblastjo. Seveda 02 . ja še naprej Sovjetska zvezo večji češkoslovaški trgovski P0^ ner. Praški velesejem je vjetsko zvezo bolj info’cmatx NAŠ NOVI P m : SEDEŽ BELORUSKE VLADE. Kot podlistek prično izhajati v našem listu zapiski Američanke AnabeleBuchar.ki jihjevprevodu iz angleščine izdala 1. 1949 «Lite-raturnaja gazeta« v Moskvi pod naslovom «Resnica o ameriških diplomatih«. Delo posveča pisateljica, ki je našla v Sovjetski zvezi svojo drugo domovino, spominu svoje matere. ((Odločila sem se, da ostanem v Sovjetski zvezi, ko sem videla, da ljudje, ki upravljajo ZDA, peljejo svojo domovino in z njo ves svet v strašno vojno katastrofoš, pravi v uvodu svoje knjige. Omenjena knjiga bivše sodelavke ameriškega poslaništva v Moskvi je po pravici zbudila zanimanje vsega sveta in je imela močne odmeve v tisku. Zanimivi podatki, ki jih je objavila Ana-bela Buchar (izgovori Bjukar), so napravili knjigo zelo zanimivo in so zelo važni za razumevanje sedanjega mednarodnega političnega položaja. Življenje Ttnabele Buchar je enako življenju mnogih poštenih Američank in Američanov, ki jim vest ne dovoljuje, da bi sodelovali z vojnimi hujskači. Toda njeno življenje in dejavnost sta bili tako važni, da sta ti postali imo-vina javnosti. Kot na stotisoče drugih mladih Američanov, je tudi ta mlada A-meričanka po končanem študiju iskala službo. Kaj more njim nuditi kapitalistični stroj? Priložnostno delo. ne preveč težak zaslužek, toda večen strah pred brezposelnostjo. Buchar je dobila zaposlitev, o kateri verjetno preje nikoli ni niti sanjala. Dobila je službo pri ameriški obveščevalni službi. Mladenka se je je oprijela z vso vnemo. Hotela je koristiti svoji domovini, ki sc je tedaj bojevala v pravični vojni proti fašistični kugi. Kakor zelo mnogi drugi Američani, je tudi ona mislila, da je obveščevalna služba važno delovanje v borbi proti hitlerizmu. Zelo hitro pa se je mogla prepričati, da ameriška obveščevalna služba ne vodi toliko vojne proti fašizmu, ker je v mnogih primerih sodelovala s fa- šističnimi obveščevalnimi organi, nemškimi, italijanskimi, španskimi itd. Dejavnost uprave strategienih služb, kjer je bila Anabela Buchar v službi, so vodili tako imenovani poslovni krogi. Na odločilnih mestih so bili v tej ustanovi predstavniki monopolov. Ti so vodili svojo službo po svojih lastnih kombinacijah in po vojnih načrtih. V deželah, ki so jih zasedli hitler-jevci, se je ameriška obveščevalna služba zanimala ne toliko za organizacijo borbe proti fašizmu, pač pa se je brigala bolj o ukrepih proti demokratičnim ljudskim silam in o tem, kako razorožiti ljudske množice, ki so se dvignile med borbo proti fašizmu. Ze v tem času je v svojem delovanju Anabela Buchar opazila, da njena ustanova usmerja svoje delovanje v glavnem proti Sovjetski zvezi, Svoje zavezniške odnose so izkoriščali s tem, da so množično pošiljali v sovjetsko deželo specialiste - vohune. Prihajali so kot inženirji, dopisniki časopisov, vsi sodelavci ameriškega poslaništva. Nastopali so kot svetniki poslaništva, prvi in drugi tajniki, atašeji in drugi višji in nižji uradniki. Ko je bila po končani vojni Buchar dodeljena na delo v ameriško poslaništvo v Moskvi, se je pred njo odkrila čudna slika. Lahko si zamislimo njeno presenečenje o tem, kar je videla. Opazila je. da imajo odločilne polažaje v poslaništvu ZDA v Moskvi trdno v rokah predstavniki vašington-ske protisovjetske klike. Se več, opazila je, da protisovjetska klika obvlada vse panoge sovjetsko-ameriških odnosov tudi v gospodarskem departementu ZDA. Diplomati ameriškega poslaništva so predstavljali nedostopno kasto karieristov, ki so jih postavili monopoli. Mnogi od njih so se učili v Nemčiji in so se v hitlerjevskih poslanstvih počutili kakor doma. Pred čitateljem gre velika galerija ljudi, predstavnikov, ki so si 'prigrabili v svoje roke sovjetslco-ameriške odnose in delovali pri tem v smislu reakcio- narnih prizadevanj svojih nared-bodajalcev. Zverinsko sovraštvo do sovjetske države, do njene napredne socialne ureditve in njene miroljubne politike je bi(a njihova politična ideja, njihovo politično prepričanje. V sredi teh predstavnikov monopolistov v gospodarskega de-partmanu ZDA je eden prvih Lcy Henderson. To je starejši «strokovnjak» za protisovjetske spletke. Njegova naloga je bila, da je zbiral «antiruske eksperte« za diplomatsko obveščevalno službo v Sovjetski zvezi in sestavljal uradništvo za ameriško poslaništvo v Moskvi. Njegov sodelavec George Co-nan, ki se je naučil ruščine v šoli agentov nemškega vohunstva v Berlinu in protisovjetske diplomacije pa v vohunskih središčih buržaoznih baltiških republik. Ko Hdot našega dijaka podpira, pomaga graditi lepšo bodočnost, našega naroda je bil leta 1944 svetnik ameriškega poslaništva v Moskvi, je vse svoje delovanje urejeval iz tega, da'so družabni odnosi med ZDA in SZ «velika napaka«, ker da ti dve državi ne moreta živeli v miru druga poleg druge, da so «napaka» tudi vsa politika in sporazumi v Teheranu, Jalti, Potsdamu. Njegova Ijudožrska ideologija je zelo preprosta. Predpostavlja, da je vojna neizbežna, in dokazuje, da je tem bolje, čim preje do vojne pride, in smatra ka gospodarskega sekretarja za zvezo z Belo hišo. Svoj položaj osebnega svetovalca prezidenta o sovjetsko-ameriških odnosih je Bohlen izkoristil v to, da je deloval v smislu svojih idej. Poleg teh jih je še mnogo njim enakih omenjenih v knjigi ((Resnica o a-meriških diplomatih«. Resnica o ameriških diplomatih je v tem, da njihova dejavnost ni usmerjena na okrepitev odnosov med Zedinjenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo. Nasprotno, ti ljudje prihajajo v sovjetsko deželo kot sovražni vohuni, prihajajo s sovražnimi naklepi. To so sedanji volkovi v ovčji, koži. Diplomatska polnomočja jim služijo samo kot krinka za njihova kovarstva in spletke, ki so zvezane s pripravami za vojno proti Sovjetski zvezi. Vedno so spletkarili in spetkarijo še sedaj proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Kako sodi ameriško ljudstvo o sovjetsko-ameriških odnosih se je pokazalo v zadnjem času glede odgovorov Stalina na vprašanja Kingsburija Smitha. Jasno je, da ameriško ljudstvo noče vojne, ki jo pripravljalo ameriški imperialistični krogi. Anabella Buchar v celoti razvija te misli in čustva svojih sorojakov. Knjiga Anabelle Buchar prikazuje, kdo in kako napravlja težko mednarodno politično ozračje izziva mednarodne spore in izpodkopava temelje mednarodnega sodelovanja in s kakšnim ciljem to delajo. Tu se ne govori samo ..J ga značaja, ki pospešuje no trgovino in ne mesto P0®" vanja novih naročil. Na praškem velesejmu )e. , stavljalo deset držav. Vse drz ki stalno razstavljajo sV0Je ^ delke na praškem velese jmu' ^ pokazale velik napredek. T° . Ija zlasti za Jugoslavijo. ,0je prvikrat prikazala izdelke s Lj; težke industrije, ki so resnično občudovanje. ^e.-av:* je, da je bil jugoslovanski P^j Ijon na praškem velesejmu ■ vsemi inozemskimi ekspoziJ najbolj okusno in pestro ur Odsotnost Trsta zakaj «hladno vojno« kot najbolj pri- j o posameznih osebah, o delovanju praven način za to, da se izzove nova vojna. Omeniti moramo še enega predstavnika protisovjetske klike v gospodarskem departmanu in to je Charles Bohlen. Ta diplomat se je navadil ruščine v krogih belogardističnih ruskih emigrantov v Parizu in bil ((nenadomestljiv« na vseh važnejših konferancah treh držav, vkijučivši tudi one v Jalti, in potem na vseh važnejših konferencah povojne dobe. Znal si je pridobiti zaupanje Roosevelta in doseči mesto posebnega pomočni- posameznih vohunov, o teh in onilj odločilnih činiteljih jn% njihovih političnih simpatijah in antipatijah. Govori se o sistemu.‘Ta sistem ameriške diplomatske dejavnosti je tako globoko proti-ljudski v svojem bistvu, kakor je globoka protiljudska politika ameriškega imperializma. Delovanje ameriških diplomatov v Moskvi se more smatrati samo kot zaroto proti miru, kot sodelovanje v pripravi za pustolovsko vojno, ki si jo zamišljajo novi pretendenti svetovnega gospostva. Nastaja vprašanje, ——- .jt3. Trst in predvsem tržaško P nišče ni bilo na praškem ^ sejmu zastopano. Ceškosim gospodarski krogi so 2 0, -jali resničnega obžalovanja p°u :o dejstvo. Pri veliki češko ški eksportni ofenzivi, 'l^rgd-usmerjena v Egipt, države njega vzhoda in predvsem .^.g kislan in Indijo, prihaja ti pristanišče pri današnjem m ^ rodnem političnem P°^ozal.^elke edino v poštev. Nekatere je pošilja Češkoslovaška v Srednjega vzhoda prek o Gdpnije. In ker je oda t s. Češkoslovaške do GdyiMe__________ no do Trsta približno go- ko ]X)udarjajo češkoslove frfO' spodarski krogi — bi lah ^jo ško pristanišče spretno l-možnost jadranske tarife ^ vzelo večino češkosl°vaI Bi««# porta za oblast BlišnjeO > njega in pozneje tudi vzhoda. Vsakoletna prired ,j,j, škega velesejma je dejaU” ^ rališče trgovskega sl'e -(na 0°‘ Evrope in ne samo trei} ^rajne spodarska korist, temveč jnijc! trgovske zveze, je osnov we£/,i4' prirediteljev praškega^^ego *(' rodnega velesejma. V ga cilja je potrebno ob- iskati in imeti lastno e ^ pr-' na praškem velesejmu, . -ob- nesel zaželen uspeh trt . -. — „i volfO žeti in hoče prevzeti ,ozirt »n uspeh traJ^Ttan^t čaja tudi tržaškemu P ^ij0, <-če bo pokazalo dobro ški eksport, ki bi bil usmerjen preko Trsta ^p^nejsi‘ vsako leto večji in - - — - J V. prvi polovici «ies«c.a^. fiič h ra bo v Pragi narodni velesejem, ki .jfve. 1‘ gal vse dosedanje pr‘ .. ,> P il< J U tem polju. Mnogo A'‘lice II stalo že obvezne Irr}!aV‘,1t;ci red dl tržaško pristanišče 1 ^ t' priložnost, da na jub' eksP}\-lesejmu v Pragi s sV.°!,,.n sebi . ci jo dokaže, da želi d° Srednji Evropi, s l-atc no povezano. .. .-gjC BOHUMIL F' ----------—--------------------------------------------------------Tj. „ Ml _ T.,*,,,.. t, uv-KUB — UPRAVA: ULICA R. MANNA št Z9 — Telefonska številka 8351. 1 NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2800 Ur: Cona B: 144, 414, /02, 1440 Jugolir; FLRJ' 55, UREDNIŠTVO; ULICA MUNTLCCHI št. b. 111. "af *, , , j st0|pca: trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. poštni tekoči račun za STO-ZVU: (.Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani. TyR> OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, 'TRZASKECrTISKA d! Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tisk* Tržaški tiskarski zavod. - PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - Koper, ul. Battlstl 301/a - Tel. 70