^IZBOLJŠANJE L^Al "OUiNarda" aU n Ktn n s: «i GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki * cttatelje opozarjamo, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Second Class Matter September 21st, 1903 at tbe Post Offlee New York, N. ¥., under Act of Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK No. 164. — Stev. 164. NEW YORK, SATURDAY, JULY 16. 1938 -SOBOTA, 16. JULIJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XJ-V1. ROOSEVELT SE POTEGUJE ZA RAZOROZTTEV SVETA J. L. Lewis ne soglasa z Martinom PREDSEDNIK ČAKA, KAJ BODO STORILE DRUGE DRŽAVE V San Franciacu je rekel, da celi svet želi mir___ Deležen je bil bučnega sprejema. — Množica je kričala, topovi so pokafi, sirene so žvižgale. SAN FRANCISCO. Cal., 15. juiija. — Stoječ nedaleč od 63 bojnih ladij, ki so zasidrane v pristanišču, je predsednik Roosevelt rekel, da bo leta 1939 po celem svetu zavladalo veliko veselje, ako bodo storjeni odločni koraki za stalni mir na »vetu. Izrazil je upanje, da bo drago in nevarno o-boroževanje vstavljeno ter rekel, da so Združene države pripravljene pomagati v tej smeri. Trdno verujemo," je rekel predsednik, "da bo prišel dan, ko bodo druge vodilne države sveta prišle do prepričanja, da mora njihova sedanja pot neizogibno voditi v nesrečo. Pripravljeni smo f>e jim približati in jih spodbujati v vsem, karkoli store za zmanjšanje svetovnega oboroževanja." Predsednik je govoril na banketu v upravnem poslopji*/ medarodne razstave na Treasure otoku, predno je je vkrcal na križarko Houston, da nadzira vojno brodovje v pristanišču. Na povelje predsednika Roosevelta je mornariški poveljnik prsmenil svoj pozdravni načrt, po katerem bi vsaka ladja oddala 21 strelov iz svojih topov in je nato izstrelila 21 sitrelov. samo križarka Houston, ko je predsednik stopil na njo. Predsednika Roosevelta je velikantfka množica pozdravljala z glasnimi klici. Zupan Angelo Rossi je razglasil dar za praznik. Po vseh ulicah, po katerih se je predsednik vozil, je bilo nepregledno morje ljudstva, ki ga cenijo na pol miljona ljudi. "Leto 1939," je rekel predsednik Roosevelt v svojem govoru," bo prešlo v zgodovino ne samo kot leto dveh velikih ameriških svetovnih razstav, temveč tudi kot leto svetovnega veselja, ako bodo storjeni koraki za stalni mir na zemlji. To je upanje in molitev velikanskega števila mož in žena in otrok danes na zemlji." "Vsakdo v Združenih državah, mož in žen^, ki Dametno misli, je prepričan, da bi bilo varnejše za deželo, ako bi izdajali manj za oboroženo silo. Vsi pa vedo, da stojimo nasproti razmeram, ne teorijam in da te razmere niso po naši izbiri. "Denar, ki ga izdajamo za orožje, ne prinaša stalnih dohodkov, ki vstvarijo bogastvo in edino zadovoljstvo, ki ga občutimo v sedanjem svetovnem položaju, je v tem, da od naših narodnih dohodkov izdajamo za orožje samo četrtino ali tre-tino toliko, kot izdajajo v tem času drugi .narodi." Četudi je mogoče iz predsednikovih besed sklepati, da bi želel manjšati oboroževanje, vendar pri tem upa, da bodo tudi druge velike države neodvisno od Združenih držav pod vzele korake, da bo oboroževanje zmanjšano. WASHINGTON, D. C, 15. julija. — Mornariški department svojega načrta, da zgradi bojne ladje po 45,000 ton, ni bil opuščen, temveč samo preložen. Strokovnjaki v mornariškem departmentu izdelujejo načrte za tako veliko ladjo, ki bo najmočnejša na »vetu, in načrti bodo dogotovljeni v enem letu. > Kongres je dal predsedniku Roosevehu pravico, da odloči, ali se naj grade bojne ladje po 35,090 ton, ali pa po 45,000 ton. Mornariški krogi pa so prepričani, da se bo predsednik odloČil za ladje 8 45,000 tonami, ker je Anglija pričela graditi dve idji po 40,000 ton. po 45,000 ton bodo vozile okoli 33 mil) za 5 milj na uro hitrejše, kot pa so po 35,000 ton. ROOSEVELT IREPUBUKANCI VCALIFORNIJIi ZADRŽALI SOVRAŽNIKA Država ni imela že nad štirideset let governer-ja, ki bi bil član demokratske stranke. — H. Johnson se bo pridružil Hoovru. SAN FRANCISCO, Cal., 15. julija. — Sprejem, ki ga je včeraj priredilo mesto predsedniku Rooseveltu, je jasno pričal, da bodo izpadle novem berske volitve v prid demokratski stranki. Vsi važnejši državni uradi so 'bili od leta 1894 v rokah republikancev. California je dala svoj elekto-ralni glas Wilsonu leta 1912 in 1916. Leta 193*2 in 1936 je podpirala Roosevelta, ni pa imela že dvainštirideset let demokratskega governerja. Letos 1)0 pa v tem pogledu drugače. California ne bo izvolila samo demokratskega governerja, pač .pa liberalnega demokrata. Znani progresivni republikanec senator Hiram Johnson, ki zadnje mesece ne podpira več liberalnih odredb New De&-la, se bo pridružil svojemu nekdanjemu največjemu nasprot- Fašijsti so bili zadržani blizu Teruela. — Prodiranje generaa Varele je bilo vstavljeno* MADRID, Španska, 15. julija. — Republikanci so naglo o-krevali po hudem vdareu, ki 'Jjm ga je prizadela fašistična ofenziva ob cesfi,- ki pelje iz Teruela v Sagunto, ter so se KITAJCI UNIČUJEJO JAPQN. LADJE Potopili so 25 japonskih ladij in jih 19 poškodovati. — Japonsko prodiranje po Jangceu vstavljeno. HANKOV, Kitajska, 15. julija. — Kitajski letalci so v zadnjih dveh tednih potopili 23 japonskih bojnih ladij na Jang postavili sovražniku v hran injeeu, 19 pa so jih poškodovali, ga vstavili v njegovem prodira-1 Samo včeraj so potopili eno ve SPOR V UNIJI AVTNIH DELAVCEV JE TREBA PORAVNATI nju po cesti. Prodiranje generala Jose Varele ob levem »bregu reke Manzanere je bilo (popolnoma vstavljeno. Včeraj se je izkazalo, da se republikanska bojna črta ne krši. Ker pa imajo fasusti iaboren vojaškiL materijal, mora kaka slalbejša postojanka popustiti, zlasti pri Sarrromr. Po včerajšnjih bojih so se fašisti posluževali 35 baterij po štiri topove na krat Idi razdalji, ne vštevši tankov in aeropla-nov. Navzlic temu pa je Sar-rion premenil svojega gospodarja trikrat, predno so ga fašisti zasedli. Ob obrežju pa imajo repub- niku, bivšemu predsedniku H. Hooveru in bo -ž njim vred na-t11Kan.ei uspenov. Zie dva dni padal Rooseveltovo admini »Prodirajo proti Ondii in ker tam stracijo. važnih mest, so zavzeli dru- Koga bodo demokrat je non»i-|?.a^e važne 'Postojanke. V roke niralfi. za governerskega kandi-,lim nftH,n " data, se ne ve. Nekateri namigujejo, da bo zadela ta čast državnega senatorja Culberta jOlsona, ki je nekoč podpiral lUptona Sinclaira ter je skra j-'no 'bojevit liberalec. Država California je pretežno za Roosevelta. Vsak, ki bo kandidiral na demokratskem tiketu, si je lahko svest zmage. Za senatorja "bo ponovno kandidiral senator Wm. Gibbs McAdoo. Njegova izvolitev je zajamčena. jim je padlo tudi veliko število ujetnikov in mnogo vojnega materijala. V zračnih bojih so republikanci izstrelili dva fašistična bombnika in en zasledovalni aeroplan. schuschnigg še vedno na dunaju DUNAJ, Nemčija, 13. julija. — Zastopnik (propagandnega ministrstva Josef Stertin je tujim poročevalcem rekel, da se 'nahaja bivži avstrijski kancler |dr. Kurt Schuschnigg v "navadnem zaščitnem varstvu." Stertin je rekel, da je policijska preiskava dognala, da je dr. Scbuschnigg osebno kriv, da je bilo tekom njegove vlade obešenih 13 nacijev. izsiljevalec obsojen CHICAGO, 111., 14. julija.— Ko se je razvedelo, da je bil newyorakemu inžinirju M. Le-winu odveden petletni otrok, je skušal 32 letni Charles E. Lavender na lahak način priti do denarja. Levinu je pisal, da je on odvedel otroka in zahteval $30,000 odkupnine. Njegovo pismo je bilo izročeno policiji, ki ga je kmalu izsledila. Včeraj je bil obsojen zaradi izsiljevanja na dve leti. Stertin je tudi rekel, da je dr. Schuscbnigg, ki se nahaja v rokah tajne policije od 13. marca, ko je bila Avstrija priklo-pljena k Nemčiji, še vedno ma Dunaju in najbrže v Metropole hotelu, kjer je glavni stan nemške tajne policije. liko bojno ladjo in tri majhne pod Kjukjangom, ki se nahaja 135 milj pred Hankovom. Japonci so le malo napredovali v svojem prodiranju proti Kjukjangu Kitajci pravijo, da Jatponci obstreljuje njihove postojanke na levem in desnem bregu Jangcea. -Ameriška topndčarka Meno-cacy se je vsidrala eno miljo od Standard Oil pomola in je v stalni zvezi z obrežjem. V torek so Japonci pod zaščito artilerijskega ognja poslali nekaj čet čez jezero Po-jang, toda deset milj vzhodno od Kjukjanga so jih Kitajci vstavili. Japonci so obkoljen: in se nahajajo v zelo nevarnem položaju. Zelo vroči boji so v teku med Hukovom in Pencehom ob reki Jangceu pod Kjukjangom. Japonci drže samo ozek pas ob reki. Zelo hudi boji so tudi pri Hvangšanu in Sjangšanu, kjer Kitajci odbijajo japonske napade. Oviiro čez Jangve pri Ankin-gu so Japonci popolnoma odstranili, tako da morejo voziti tudi največje bojne ladje. Japonska ofenziva v južnem Šausiju se je popolnoma ponesrečila. Med japonskimi ladjami, ki so jih Kitajci potopili, je bila ena velika matična ladja za aeroplane, ena lahka križarka in rušilci, pobiralci min in druge ladje. 19 poškodovanih ladij so Japonci zavlekli v Šanglhaj v popravilo. Kitajska vrhovno poveljstvo pravi, da Japonci ne morejo iznajti primerne obrambe proti napadom kitajskih aeroplanov, med katerimi so težki bombniki, lahki bombniki in hitri zasledovalni aeroplani. Kitajska vlada je tako prepričana o uspešnosti svojih aeroplanov, da je ukazala važnejšim državnim uradnikom, ki &c pred dvema tednoma odpotova -li iz mesjta, da se zopet vrnejo v Kjukjang. "Kitajski vojaški aeroplani," je rekel nek kitajski častnik,' ' se vporabljajo v namen, v katerega so bili zgrajeni, — WASHINGTON, D. C., 15. julija. — John J. Lewis, načelnik Odbora za industrijalno organizacijo, bo skušal poravnati spor, ki se je pojavil v eni njegovih najmočnejših organizacij, v United Automobile Workers of America. Danes se je posvetoval štiri are s predsedniki trinajstih lokalov v petih michiganskili in ohijs&h mestih, ki so mu zagotovili, da se bodo strogo držali njegovih odredb. Glede predsednika organizaeje, Homerja Martina, je rekel, da mu nikakor ni povšeci, da je suspend! ral pet članov izvršilnega odbora. Delegacija, ki bajt /a-ropa 175,000 unijstoih članov v Dt-troitu, Clevelandu, Toh-du in Saginawu, je prosila Lewisa. naj se zavzame za suspendirane uradnke Walter N. Avellsa, Kicharda T, Franken&teena, Wyndhama Mortimera, EJh Halla ter Georgea F. Addesa. Slednji ni bil samo suspendiran, pač pa izključen. NOVIH DAVKOV NAJBRŽ NE BO Za tekoče fiskalno leto bo v zvezni zakladnici štiri tisoč milijonov dolarjev primanjkljaja. - -Proračun ne bo še tako kmau uravnovešen. Oborožene bodo z devetimi 16-palčnimi topov: v treh stolpih ter bodo imele oklopne plošče, 16 palcev debele. * ' . tt,*! tj.. A m f\r\/\ . _ « . . da ponesejo zračno vojno v so- Z^gradba ladij po 45,000 ton je morala biti pre- \vražnikovo ozemlje. ložena, ker za take ladje se niso bili izdelani načr-' ti, medtem ko so načiti za ladje po 35,000 ž* izdelani in ste sedaj v delu dve taki ladji Washing-i ton in North Carolina. NAROČITE SE NA "GLA8 NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVRNSK1 DNEV*r\ V - A MP,RTlf t WASHINGTON, D. C.,14. julija. — V poslovnem letuj' VI se je začelo dne 1. julija in se bo končalo 30. junija 1938, bo v zvezni blagajni štiri tisoč milijonov dolarjev primanjkljaja. Zdaj se pojavlja vprašanje, če bo vlada priporočila prihodnjem kongresu razpis novih davkov ali ne. Davčni izvedenci zakladniške-ga departmenta so izjavili, da bo predsednik Roosevelt enkrat jeseni povedal o tem svoje mnenje. Novih davkov najbrže nc bo, toda sedanje davčne postave bodo tako preurejene, da bodo bolje in bolj pravično poslovale. V poslovnem letu, ki se je končalo 30. junija 1938, so prinesli davki zvezni blagajni 6,421 milijonov dolarjev. To je rekordni znesek. Ko se bodo gospodarske razmere izboljšale, 'bodo tudi davki več donasa-li. Ko je predsednik Roosevelt razpravljal o proračunu, ni n.-ti omenil, kako naj bi bil proračun uravnovešen. Ako bo novo obdačenje potrebno, bodo predvsem obdače-ni dobički velikih korporacij. TRAVERSE CITY, Mich., 14. julija. — Republikanski senator Arthur H. Vandenber^ je rekel danes v -svojem govoru, naj predsednik Roosevelt skliče še pred 1. oktobrom posebno zasedanje senata, da se bo pri tej priliki odločilo, kdo naj bo naslednik člana najvišjega sodišča Benjamina Car-doza, ki je prejšnji teden umrl v Port Chester, N. Y. SARANAC LAKE, N. Y., 14. julija. — Državni senator Joe R. Hanlev iz Ferry, N. Y., je bil imenovan za državnega pdveljnika veteranov iz špan-sko-ameriške vojne. Po posvetovanju z delegacijo je podal Lewis prvo uraduo poročilo glede notranjega .spi ra v uniji in izjavil, da želi takojšnjo spravo. Martina je povaibil na skupno konferenco predsednikov organizacij, toda 'Martin se ni hotel odzvati. Lewis je reekl:— Sedaj sem se dodobra prepričal, da se lo plačani uradniki organizacijo prepirajo med seboj, dočim ni med-milijoni članov nobenega nesporazuma. Uradniki naj bi se brigali za svojo službo in dobrobit članastva naj bi jim bila edina skrb. posten uradnik SPRINGFIELD, HI., 14. julija. — George Rentschier iz Hartsburga, 111., je pisal državnemu governerju, naj mu sporoči natančno Vsoto, ki jo je dobil kot preiskovalni uradnik državnega zakladniškegn urada. Pravi, da je dobil $1500, natančno pa ne ve. Del njegovega pisma se glasi: — Lani mi je bilo naročeno, naj bom pripravljen vsak hip prevzeti to službo. Dobival sem plači, poklicali me pa niso. Zdaj sem zaposlen v neki garaži in zaslužim toliko, da se pošteno preživim. Od države sem potegnil (Vsega skupaj približno $1,500. Sporočite mi natančno vsoto, 'da Vam jo vrnem. ) nels0nu je ponudena služba administratorja WASHINGTON, D. C., 13. julija. — Še predno se je podal predsednik Roosevelt na potovanje proti Zapadu je ponudil Donaldu Nelsonu službo administratorja nove postave, ki do- loča minimalno plačo in maksimalni delovni čas. Nekon, ki j* podpredsednik Sears, Roebuck & Co., pravi, da bo Še premislil, če naj »sprejme ponudbo ali ne. "JOXXJH JLX BOD i? Saturday, July 16, 1938 THE NAItGDA' (VOICE OF THE PBOPLI) Owned and Published by ILOTIN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) 0nk«*. President j. Lopaba, Sao,- PUfl» at bntfneaa of tbe corporaUoo and addreaaea of above officer«: til WEST 1Mb STREET NEW YORK, N. V. 45th Year ISSDBD KVBBX 1JAl iCJtCEPT SUNDAYS AND HGAJDAY8 Advertisement od Agreement <*lo leto valja llac aa Ameriko In Kanado ..............16.00 Za New fork ca celo leto . . |7 00 Za pol leta ... $3 r-0 S5a pol leta ....... ZatatrtUKn........ .........*3.T UREDNIŠTVU. V (četrtek dopoldne sta se zgjasila v našem uredništva Mrs. Helen'Itairait in njen eih Frank iz Banbertona, O., kjer stanuje Rural tov a družina na 166 Snyder Ave. fa BaHber-toiua sta se z avtom»nbiloim odpeljala v sredo zvečer in sta prišla naslednje jutro v New York. Tukaj nameravata ostati en teden in ibosta v tem času: obiskala svoje sorodnike in znance v Brooklynu, Astoriji: itd. Svojiim ljudem z Barbertnmi in prijateljem ter sosedom po-šiljatia iskrene pozdrave. Želimo jima mnogo zabave v naši metropoli; Dr. Donglas Hvde, 78 let stari profesor, zgodovinar in pesnik pregleduje častno svojem vstoličenju kot predsednik svobodne Irske. stražo po * J f * i I c ' , WPA izdeluje obleke za obubožane ljjudi Potrebne ženske, ki so odi niš k i prostor in opremo. Work® Progress Administracije zaposlene v 10.500 šivalnicah širom dežele, izdelale so 86 iako za $15,000,000. Oba sta trdila, da sta prodala v izgubo To se je zgodilo .pred desetimi let.i. Zvezne oblasti so preiskovale kupčijo in kmato dognale, da je bil dobiček v nji, pa izguba. Pred desetimi leti bi se nad tem nihče posebno ne zgražal, kajti takrat je bilo vsega v izobilici. Tistega, ki je znal preslepariti vlado, *o smatrali za smart človeka. Stric Sam je bil predmet izkoriščanja, in kdor ga je bolj temeljito izkoriščaj, večji junak je bil v očeh povprečne jasnosti. Takrat je prevladovalo splošno naziranje, da dobički napravljeni na stroške vlade, ne škodujejo nikomur. Danes je seveda drugače. Danes vemo, da ni med narui n vlado nobenega prepada, pač odel'ova«nje z d r a v s t v e-niih oblasti, je izdelovanje ki-rorgičnega materijala in o-prern, kot s^i bandafže, oibstetrič-ni omoti, bolnišnično oblačilo in opreme za novorojenčke. Od komadov blaga, preostalih v šivalnicah ali podarjenih od (ibčwistva, napravile so se igrače,. TV1 se rabijo v WPA otivH-isčili «ixiroma služile so kot »božični dar za otroke ljudi na reliefu. krajinah « ,približno pol milijona oblačil. Vsled čim dalje večje izurjenosti delavcev so šivalni projekti izkazali znaten napredek glede ikakovosti in količine produkcije, kakor tudi postopno znižanje produkcijskih stroškov. Količina in kakovost izvršenega dela in izkazana večja izurjenost so seveda najbolj oči vid no merilo za< vrednost projekta ali no manj važen učinek je oseibna rehathdlitacija detefveev in delavk, ki sega dalje črea povečano zaposlenost in dejansko izvedeno delo — tja v dušo in življenje moških in žensk, katere so slabi časi topli, ne pa potrM. Odkril je lepoto krasote nase --vesne =— Na (praznik sv. Aha olj a je Idrija pred 50 leti, ob priliki proslave stoletnice smrti odkrila spominsko ploščo na hiši, kjer je od I. 1754—1764 deloval zaslužni rudni&ki zdravnik in botanik Jan Anton Scopoli. in Storžič. IvCita 1759 je proučil rastlinstvo v gozdovih med Ljubljano in Ribnico, povzpel se je na Grinkovee in Kocno, naslednje leto je proučil Planine in OerknLškega jezera. Le-tta 1761 je zlezel znova na Na- S tem se je rudarsko .mesto od-, nos in hinibovje pri Senožečah dolzilo znanstveniku, ki je z nesebičnim brezplačnim raziskovanjem odkril lepote rastlinstva tidrijske okolice, velikega dela Ibhiše Kranjske in Primorske. Scopoli je bil po rodu iz Tirolske, kjer je 1. 1723 zagledal v Cavalesi Luč sveta. Kot mestni fizik se je v devetletnem službovanju v Idriji z ljubezni- valniefafh, odda jejo le onim lju-|j° oprijel znanstvnega dela. V dem, ki Ibi jih drugače ne mo- času, ko je od reformacijske dobe, po dolgi temi šele na kra-ju 18. stoletja nastopilo nekaj našiih učenih mož, se je Scopoli kupiti, ni ta produkcija imela ni kakega škodljivega vpliva za privatna podjetja. Velik del vporabljene robo; po vsej pravici uvrstil med moje (bil priskrbljen od lokalnih' že, kaknštni so bili Wulfen, Hac. pokroviteljev »projekta; ostali jQ^et, Gruiber, Florjančič, Co ji del se nakupuje od nfakupo-' in dru'gi, ki so odkrivali svetu valnega oddelka federalne za-\ posebnosti naše zemlje. kladnice na podlagi tekmovalnih ponudfb. Lokalni pokrovitelji so odgovorni za preskribo- Na lastne stroške je Scopoli izven svojega zdravniškega delokraja nažel dovolj časa, d« vanje s potrebno opremo in pro- je raziskal velik del Slovenije, storjem, kjer se delo vrši. Vi Prehodil in znanstveno,proučil mnogib slučaijilh so intereeirani je 1. 1754 okolico Idrije, .leta meščani aH dobrodelne organi- 1756 okoJico Ljubljane, Škof jo aacije dali na razpolago pisar- [ Loko, Kiranj, Kokrsko dolino EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA . ' - V NEW YORKD IN OKOU1I . r ^ < PETER JAREMA Mme. JULUA JAREM A (ia ienske) Pogreb $110. in VE0 129 E. Tito 81 NEW VOBK TeL Predod treitr kaarOrugani, pa Ce Je Se taka daleč, pridite, ali pa telefonirajte nam za pojasnilo. da boat« s nafto ^ uutovollbL ; 1. Avo In Av« All 717 PROSPECT AVE. vapTl^ St. OBchard 4-2668 »BBO N X Tel.: MEiroae 6-6577 ter raziskal ves Kras do obal Jadrana Leta 1762 je spoznal gorenjski kot, posebno Bohinj, 1764 pa GorLško in okolico Devi na. Povsod je zbiral botanično Ibogastvo teh krajev in bil v tem pogledu znanstveni pionir naže domovine. L. 1760 je izšla na Dunaju Scopolijeva epohalna znanstvena knjiga "Flora camaolica", 1. 1772 ipa druga izdaja, v ka- Včeraj, ko je bilo-precej vroče, sem se spomnil zimskega dne, ko mi je ob desetih stopinjah pod ničlo .pof curljal z obraza. Opravil sem se bil z doma r debelih volnenih spodnjih hlačah, porhasti srajci, debeli volneni kamižoli, suknji in vrhnji suknji, pa tudi debele nogavice, čevlje in liiače wem imel na sebi, kakopa. Vrat sem si ovil z debelo ruto, in klobuk sem por. tlisnit prav do ušes/ Najraje bi ga preko ušes, pa ni šlo in ni šlo, mogoče ;je bil klobuk premajhen, mogoče so ušesa jprevelika.j Naznotraj sem se pogrel s kva rtom new vorčana, misleč si: Za silo bo ho. Nekoč sem čital, da znaša normalna toplota človeka osem in devetdeset stopinj, toda pri meni mora že biti precej nižja — takole okoli petdesetiah stopinj se suče — kot je nedavno st rokovnjaško ugotovilo neke-po toploti hrepeneče dekle. Stopim na cesto; kar streslo me je. Newyorcan ne bo dosti za>Legel, pa tudi topla obleka ne. To sem že po par korakih kon-štatiral. Oimbolj se je delala noč, tem j ost reje je bril krivec, in z -morja je pihala huda sapa. j V Xew Vorku sem hitro opravil in sem prišel takole okrog devettfh na .lonrnal Square v | sla vnem Jersey City-ju.- Tam je most, na mostu se pa usrav-iljajo busi. teri je bilo popisanih 1635 pri-j Usoda me je zanesla v lajno slovenske flore. Obe- čakalcev poleg mladega dekleta. Punče ni bilo niti dvajset POPRAVEK V dopisu iz Bartiertona, O., dne 8. julija št. 157 se je vnini-la neljuiba pomota, da je bilo popačeno ime Mr. Kovšce. Pravilno je ime Kovšca, ne pa Kovšek ali Kovica, kakor je bilo rtavedeno v dotičnrm dopisu. — Uredništvo. GEU2INSKI PREGOVORI. Zaljubljenci ležejo k počitku, če treba tudi na sekiro. Kdor te hvali v olbratz — je satanov sel. Celo kamen se spominja storjene dobrote. No pozabi na stfare zakone, ne zapusti starega prijatelja. Tat igle ali velbloda je vedno tat. V nesreči bodi nezlomljiv kakor kamnito poslopje. iStrah ne zadrži smrti — brez pomena je zvijati se. ■ ■ ■ 1 ' ■ merkov neim z II. izdajo je izšla njego-"Disserttatrones ad histo va riam na'turalem ■p^rtinentes,t v njih pa raziprava 4 JaJo v. •tart Vrini m to SLOVENIC PIMJ&&IG COMPANY , (Tiivri Butmu) 216 West 18th Street ca se mi je zasmilnla v globino srca. Lase pristrižene, ušesa nepo krita, vrat pa popolnoma raz galjen. Na sebi je imela tako majhen, tenak in kratek kožu seek, da bi si jaz niti svojega nosu ne mogel dostojno zavit! vanj. Židano krilce ji je komaj pokrivalo kolena, dO&hn so ji tanke nogavičke segale iz majčkenih šolnov komaj do gležnje v. — O, nbožica, — sem pomislil. — Jaz, divjak, oblečen kakor Planinšek, ko je streljal kozle in na ska ko val Severni tečaj, tarnaan in iprekliiijam bur jo in mra«, ubogo revišče^ za piknik in ples oblečeno, stoječe poleg mene, se mi. pa nič nc smili. Tedaj se je pa najbrž nehote ' in nevede stisnila k meni. Kaj stisnila, komaj dotaknila se me je. In. iz .njene nepo- ■ ^sredne feližinfe je začel© pfc&a jati tako čudovita toplota, da me je navdalo ugodje,. * kakr^ šnega že dolgo nisem občutil. Najbrž jo je zeMo^ ker se je T narahlo privila k meni Toda,-če jo je zeblo, odkod ta vroči ha? * Najprej sem si vrat odkoma - -tal, nato zimsko, sukajo odpei. Toda vročina, prihajajoča od moje neznane sosede, je postajala večja in vfcfcja. Učenjaki pravdjo, da ima nor* malen človek, ošemindevetde-set stopinj. vročine. • Ja, pa že kaj K pet minut žerir ^ po^aka^, prestajati^ pa: masm otoOgel več, ker mi je *ačeJ,pi bil mislil — sem zadel k':.iiiarčka in sicer t=kega ipola. Nesreča je bila tri. Kar sem pa zadel za svoj denar, seveda, riitsem dal drugim iz rok. iSivozeleno samico so mi dali v škatljioo in to so zavili se v papir,. da se nožno bitjece ne bi prnhladilo. Imel sf-mi torej kirJnarč.kovko. Kaj bi z njo? Bilo jo viprav v soboto in sem se odpeljal v mesto. da bi kosil in da.'bi s prijatelji, recimo, pil črno kavo, kakn-r sem. tega vajen še' izza ovojih dijaških let v Pragi. Zdaj .sem torej i.mel kanarčka. Air naj v. njkm hodim po korale. Pa je skušal mfoj oče z nenavadnimi pesmimi v»zbu-djtiout doižncteti v prsih ne-hv&letznjega ptiča. Zato je bilo drugačno gl«£ft»lo toojj prjr memo kot orglioe. Imeli sano škatlo za smotikevkjer. je bil^. ja^ta primema. igračka, ki je igrala p?c*ibo. To si navil s kljuokom in naito. Je zaigrala najčamtonejšo operno arijo, a zmeraj eno in isto. Srtj želez-j ni živeli to že (pi^iifRejo. Ta; ... , , _ anneilnrsJiia *iafpr**ra* naju naj dokler jo ne bo Mac dob4 vib| wi^.po^^.in.««^ tc* kler bo kanarček živel. AJi takole: Pri 4Bele«i konjieku"! kavarnah ? To bi bilo jako ne-so imeli rejci kanarčkov raz-'rodno, mimo tega seni bil pa stavo. Moj prijatelj Peter mi tudi v dvomu, ali bi živalic« je dejal: Pojdi, Martin, pojdi z menoj na 'kanarčkoA-o razstavo!" — "To hi bil neumen!'* — Odločno >em odklonil ^valilo. Toda pnijatelj je tiščal vame, pa sem se vida I. V sobani pri *VBolem konjič-knM «e mi je nudil strašen pogled Kamorkoli sem se ozrl. povsod so plezarila ta kljuneet'a po kletkah okoli. A to še ni hi I o najhujše. Da Ihi bila ta "rumena nevarnost" vsaj molčala, po hi bil, recimo, vsaj eno »ko zathmfl. Toda — tak l»ruše! Saj ni hll«, da hi človek moprel prenašati. PHno^rm z nisem brez po-lnhn w» irlaw-Imu Jaz se kar s poboznostjo poglobim v idilični žabji koncert spomladi; imam tudi razumevanje za navdušene pod-oknice kosov, ki marca meseca tožijo srčno gorje svojim iz-voljen^ltatm. v,prav osvežijo me mogočni -spevi ljubosumji ih mačkov, ampak .prosim va«, petja kanarčkov niti ne morem vohati. Spominja me na vkri-čečo flavto — pikkolo — in hm razbija po živcih. Ponudili so nam srečke. Pri-dnšil «em se, da ,ne bom nobene kupil. Saj senv 13. rojen in naj gre vse narobe. Prav fep Ji-ko »bi se nv tu pripetilo, da bi imel srečo in bi zadel taksnega RAD BI IZVEDEL — kje se sedaj nahaja Frančiška Adam omožena Tereek. Le*> 1913 je bilo njeno bivalifiče v Jenny Lind, Ark. Ako živi še v istem kraju, ali kod drugod, naj prenesla tako dolgotrajno ječo. Da bi pa dopustil, da bi ptič zaradi pomanjkanja zraka poginil, lili pil spet srce ni dalo, dasi sovražim ptičji rod kakor volk volčja k a. Potrteiga srca z uničenim upanjem, a s kanarčkom v zavojčku. sem se odpravil donw>v, na kolesu, seveda. Ptič mi je dal z o'bupnim frfolanjesn zdaj in zdaj na znanje, da se ne strinja s takšnim prevozom. A to me je kaj malo zanimalo. f"e je usojeno, da lw> toimam-k v ječi končal, bi -bil jaz pač pn-*deder hišo. •Priispel sem domov. Nič nisem vedel, kako me bodo sprejeli z mojo kanarčkovko in sem si že mislil, da mi bo mati očitajoče rekla: 1'Škatla slauikov bi bilo (bolj koristno." Sprejem novega gosta pa je bil prijaznejši, kot sem pričakoval. Bolj pereče je bilo vpraša nje bivališča. Kake pritmeme kletke seveda nisem omen kanarčka *. Petje, kaj ne. Moj kanarček pa je bil samica. Vendar so mi bili dejali, da tudi samice poj^v, »lasi ne tako kakor slanici. Pri ljudeh je pa viprav narobe. Tako smo čakali tudi mi — vsaj jaz — s knprnenjem- na prve ljubke glasove kanarč-kovke. Spočetka je trdovratno miolčala. Seveda j-i ,ie bilo treba nekaj časa, da se je privadi bi. Na t o .pa ni mogla imeti nič več zaprtega kl.iuna, ampak je. Pela ni. tegn bom trdil, to bi bila laž. A čivkala je — in to je bilo več ko nič. Znano je, da moreš lenega kanarčka z nekaj gla^b'pnimj inštrumenti pripraviti do tega, da poje. Poznam kanarčka, ki proizvaja že cviljenje nenama-zanili vrat. Moj oče se je trudil, da bi na nekak umetniški način pripravil lagodnega kanarčki! do petja. orglice je zagodel najlcipše korale, toda niti *Zbn-dite se, kličie nam glas* ui imelo nobenega uspeha. Kanarčkovko smo spoznali kot pokvarjeno bitje, ki nima niti najmanjšega razumevanja zfc narčkova učiteljica. Oče je vpak. dan 75rkr$l navil to nat pravo. In 7.%kral - je ni»wgodoV iu ski nan pev: "Kikikaki. pefcelincek hi, tr!" Al i se je kanarček kaj zme nil za to, ne boon trdil, saj te mnzikalične škatle za smotke 7. nevarn-o vsebino brez dvoma ni mogel preklicati. Ko sftm že iskoraj p .-t il sol-nat «te»ber. sem zagrozil, da bom kanarčku vrat zavil in da bom godalno škatlo razbil oib prvem kamnu, kd ga bom videl, in ,bom poedine Joo^oe zažgal, ce se ta stvJaar, ne ba kmalu končala Ali pa se je kanarekovka kdaj naučila petit Moja teta je bila jako modra Lužinčanka. Oii^.zna sveder zasaditi zmeraj le tani, kjer je df^ka. naj tanjša Ona je bila. tore j, ki je kanarčka spravila:k petju. S c>ioa« s^rajuobti onpet roumu iz uj<»Uei ui-j;« življenja. Opi*>iilieim je ziiaui ansl«Skl r»-Huu|>ise<> |M)zuaii i»<» celem iveju. 5ALJ1V1 SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasim-vseh stanov — 1W2 strani ...... iz MIMO ŽIVLJENJA. C ;Van Cankar. T.Ht »4f. 1'rna .Hi .MED rADAKJl IN ZDKAVMEI »pisal Janko KaP. 119 strani. Cena........M MOŽJE, spisal Emerson Hogb. 20» atraui. C'rnal.5« Zanimivo delo. kt bo ugajalo vsakemu Wla-telju. PrfYiMl nrnv llie ue /aoalhJH /tt originalom. MRTVI I$D. MaaU Fraaee« Hadgesea, mM. Iti atraaL Ceaa ___________________ Globoko zasnovana poveai o otroku, ki odljMdaeg» čudaka. Deček Je Piod vzgoje, ki ne pozna raiJk med bogatini lp reveži, pač pa sna razlikovati le ptd dobvtai KAKO SEM SE JAZ LIKAL, aplaal Jakeb jUe> leveč. TRI knjiga po 1M. 18t in 114 strani. Cen_____M vsak tvetek. Val trije._____\M Štiri zanimive Črtlee aateUa. ■ MALENKOSTI, aplaal I PlsatelJ nam v teb treh knjigah opisuJe usodo In iivljeaje kmetakega fanta, ki so ga atari* M poalaU v ioie. kjer ae Je vzdrževal s lastnimi aredatvl ter zdaj,lažje, zdaj težje, lezel od flole do ioie ter at alednjlč priboril v življenju naestOh po katerem Je stremel. KnJIa« ae pisana Uvabaa. Ob čitania ae bo moral člta> tolj večkrat od area naamejatt. KAJ SI. JK mafiUL DOKTOR OKS, apiaal Jules Večna. « atna«. Cena _________________ Menda m bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako f Ivo domišljijo kot jo je imel Franeca ' Jutea Verne, In kar Je glavna* skoro vse njee gov« napovedi eo a^ vresničile. Pred. dolgimi desetletji Je napovedal letalo, aubnurta, po-- we v straieeftro itd. NAIIKŽNA NIKOLAJAVNA Spiaal V. M. UarUu. 112 strani. Cen« ......... .M Junak' Ickh romana tiliHlijii lu tarajo ^koxt leniii življenja. Vzpenjajo Me kvi>ku. a sredi |M>in ninat;aj«». NAftA LETA. spisal Milan Pugelj. 129 straai. — t rna *ex..............7« BraA. ............ M KiiJ1k*< VMfiMij«- dvaitaj^i (Hivesit |ilsntel)ii Pobija. ki je |H>«nul duAtt <1>>len]skega kmeta kid le mnlokdo. N.4I»KŽ.NA NIKOLAJAVNA Spiral V. M. (itirAlu. 111! strani. Cena.....35 Jiiiiaki tega roumuu blodij« iu tavajo >kozi tem« življenja. Vzpenjajo se kvišku, a »redi (M>ta uiUHKaJi). NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................Str NA RA/.LitNIH POTIH .......................................Ot NOVA EROTIKA, spisal Ivan RO/M^N. Trde vezana. 115 si rani. Cena .....................................li Knjiga vsebuje " misli, ki so se rodite v človeku v .prvih letili svatuvne vojoe". I'KSMl V PROZI, spisat Cbas. Baudoiaire. lit slranl. Cena ............................................-........ Verna slika itestrega vellkouieatnegs M»l Ijenja lu spomliMiT nanj. l*IN<>VINSKI OTOK, spiaal Analole France. Itt strani. Cena _________________________________________________ M To Je satira na franeoske pretekle Jn sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezolizlren v uvojl zabavIJlel. PI AT £\ DNA. spisal l^enld Andrejev, 131 atr. Ceaa Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dre. rnu^ieč "Ml' sel v megli" ln "Rrezdno". PARIŠKI ZLATAR ................................................ PO^IOALEC ......................................................... poslednji mohikanec ................................m* PATRIA (povest lz Irske zgodavlae) ..................SSe POVESTI IN SLIKE, spisal Kaaver MeAka. — 79 strani. Cena ---------------------------------------- J9 Knjiga vsebuje tri povesti baSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. :Nje-gov »log Je Izrazit, njesove misli so globoke ln mebke. Posebno f enake ao v neto-za njegova dela. PRAVLJICE. • Spisal H. Majar. Izbrani lz prostega naroda. Cena i.................... JI PRAPREtANOVE ZGODBE _______________________Sfte PKlUODBECEBELiCE MAJE, tod. vsa._____ L— prv10 med induancl Poveat izza Caaa od- v kritja Amerike. Gena ................... JI REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM _______Mt rdeCa in bela vrtnica_______________________....sat PTICE SELIVKE. RablndvaaaS Tagera. Trda vea. -M atoaak Ctaa ........................»»i ■■■■ Prgeovorl, eseji in misli slavnega lud^lska* v ga pisatelja. Student naj bo. — na8 vsakdanji KRUH. spiaal F. K. Ftaigar. W atoaaL ( MS J» Naft mojsterski pripovednik aam nudi v teta d v ep pvcyili dellb obilo duBernaga užitka.- pravljice, KoAutnik, ii. rvčzek. Cena ...... .tt PRAVLJICE. H. Mayer. Gena ................ M turki prkd dunajem ...............................tts TATIČ, spisal Fraaee Bevk. Tria vea. tt str. ■ « ctm < 1 Nafl 1 zboren primorski piaateij aam na Je v tej knjigi dve povesti, ki Jlb Je posvetil svoji materi. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika^ izdaja. Brofi. 3 knjige. Cena ... .4« SSs »s MoCall??, najhitrejša bojna ladja Ždmiesih driav v ladjedelnici na otoku Mare v ♦j. «:~Am 216 WEST I8tb STREET • t*. VN* i- i NEW YORK, -Nv Y. **CS9 MIIOOr^MTMl Saturday, July 16, 1936 oj za ljubezen 12 2IVLJHJA p ZA "6US NAA8DA'1 PRIREDIL: I.H. *4Za mene — Rezana, za mene ei 'hotela to storiti — in na tem sem eapoznal veličino tvoje ljubezni. Vise hočem zastaviti v to, o v iStocfchokmi ugajalo, morem tam vedno ostati; aiko pa ne, se bom vrnil v Berlin v naše glavno podjetje. Imam na idbiro. Medtem bo doma vse pohabljeno r kar je bilo v zvezi z onim morilnim procesom. Za mene bo seveda nierodajro, ako hočeš ostati na Švedskem, ali pa hočeš iti z menoj v Berlin. Srečen sem« da ti morem povedati, da ti imorem nuditi brezskrbno iživljenje, da, morem te celo tako razvaditi, kakor zahteva moje srce. Ali boš potem zadovoljna f" "Ojh, Ralf — s teboj odru/žena nimam ni kakih zelja — toda — saj menda ves, da sem revna. Moje celo premoženje znaša nekaj tisoč mak in s tem si 'hočem, kadar prideva v Stockholm, kopiti priiprosto (bala Dovolj pa bo samo za osebne potrebe." Ralf jo tiotisne k seibi. 'Toliko -boljše, potem bom sam vse kupil, kar potrebujeva in želiva. Brez ozira na dobro plačo imam tudi dobre dohodke od svoje iznajdbe. Po mojem mnenju bodo moji dohodki tudi z vsakim letom rastli. In to ime zaradi tebe še najbolj veseli. Svoji ljubljeni ženi hočem vendar napraviti življenje kolikor mogoče lepo in lahko." Ralf jo inato vpraša, ako se je mogla v hiši razveza t i vseh obvewnoeti. Rozana ga glede tega pomiri in ga vpraša, ako mu je prav, da ju Mr. I^aoitham takoj naslednjega dne poroči, ker sama ne želi . več izkoriščati gostoljubnosti v Latnthamovi hiši. i Prime jo za ofbe roki in jo ipritegne k sdbi, ji globoko po-' gleda v oči ter jo molče in ginjen poljubi. n /Ted^j pogana) spozna, kako mu je bilo všeč, da jo »bo mogeP&ei jutri objeti kot ženo. Ralf samo vpraša, ako anore Mr. La u tih am vse to1 tako naglo in brez vsakega truda urediti. In Rozana mu hudomušno odgovori: ' "Tvoje (pismene želje je vzel za povelje in jaz mu pri tem nisem oporekala. Mr. Lautham je tukaj kot kak kralj v svoji deželi in ima moč zvezati in razvezati. Vse bo šlo dclbro, moj Ralf .-. Okolo (petih se vrnejo Lauthamovi in najdejo srečen par. Ralf je gospodarju in njegovi ženi izvanredno všeč. Skupaj ipijo čaj in pozneje tudi večerjajo. Ralfa je Winnie takoj priznala za strica; ko pa sliši, da bo Roaano odpeljal in bo ž njo odšel na potovanje, pravi važno, dviignivši pred njega 6voj mali kozarec: "Toda kmalu mi jo zopet prinesi nazaj, stric; drugače bo Rozana v akrtx4i zaradi mene in če je žalostna, jo moram vedno stisniti, potem je zopet vesela." Ralf otroku noče lagati, toda tudi ga ne mara žalostiti in zato pravi: "'Kadar bom mogel, pa ibom Rozano zopet pripeljal, mala Winnie?' "Toda ne pusti je k Marv, drugače jo bo še vstrelila. Samo .poglej tukaj na vratu — to je ena brazgotina, drago pa ima na roki pod obleko." In tako vendftrte pride" na dan, kar je hotela Rozana za-molčati. Ralfu so morali pojasniti Marvno sovražno obnašanje. Ralf zelo prebledi, pogleda Rozano in prime njeno roko. "/To si mi zamolčala T" Ko je pozneje Mre. Lautham sama z Rozano, ko sta se gospoda sama raasgovarjala, Mre. Lautham sftisne Rozanino roko in pravi: "Dr- Tiefenfbacb je cel mo^ in zelo vas ljulbi, Rozana, to je na njem mogoče jasno videti.. V njegovih rokah boste vedno v dobrem varstva, o tem sem prepričana Mirnega srca vas morem postiti, da greste ž njim." Po večerji se ie nagovarjajo v salnu in Rzana mra na Mr. Lautihamovo željo še enkrat peti svoje pesmi. In tako sliši Tiefenbaeh prvič peti ženo svoje ljubezni. In tudi nocoj zopet poje: "... najsrečnejša med dekleti, sem s teboj, s teboj!" Ralf jo ves začuden posluša in oči se a~ n>en so vrgle pranalo in tako so se zastopniki kojptiiške cerkve tKairi (posvetovali, kaj storiti, da se reši najsvetejše mesto -krščanstva. Kofptiški patrijarh je zaprosil za avdijencijo pri egiptskem tenistrskem predsedniku Mohamedu Mabflmudu paši in mu potožil skrbi vseh koptiških kirstjanov v Egiptu zaradi nevarnosti, preteče na jsvetejšemu mestu njiihova vere. Ni prosil za podporo, pač pa za nasvet, kaj bi se moralo in dalo storiti, da se braftn nekega dne ne poruši. In čez nekaj dni so »pokiajzali potomca. Saladina in velikih kalifov islama, ki so se tako častno in junaško borili s križarji za sveto deželo, toliko zanimanja za "zgodovinski in verski spornem k krščanstva, da mora vzbuditi to spoštovanje in priznanje vlseh kristjanov in nevernikov. Mohiamed Mahmud pasa je sporočil koptiškemn patrijar-hn, da priznava egiptska vlada veliko moralno vrednost, ki jo svet prvpisnije svetim mestom krščanske vere an da bo dal mohaimedanski Egipt 30.000 turškiifh funtov za -popravilo obnosno novo zgraditev hrama Svetegta, groba Koptiški patrijarh je storil prav, ko se je o-sebno obrnil za pomoč na moha mehanskega ministrskega pred tserkuka musliimatiske države. VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne zrn Slovence zasic p s: slovenic PUBL co. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. tlS W. 18th St, New V«%, N. V. KRETAJNJE PARN1KOV SHIPPING NEW.3 19. julija: Bremen v Bremen 20. julija: Queen Mary v Cherbourg julija: Nieuw Amsterdam v Boulogne Hex v Genoa .Cliauiplain v Havre julija: Kuropa \ Bremen 27. julija: New York v Hamburg 28. julija: He France v Havre 30. julija: Vulcauia ▼ Trst 3.avgusta: Hunsu v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 5. avgusta: Stateudam v Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Conte di Savula v Genoa 10. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 11. avgusta: Champlain v Havre 12. avgu«ta: Europa v Bremen 13. avgusta : Saturn ia v Trst 10. avgusta: Nieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg 20. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne 23. avgusta : Bremen v Bremen 24. avgusta: Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg New fork v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa 30. avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre 31. avgusta : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre Seveda ipa ni mOgel pričakovati. da bo naletel na tako veliko uvidenost in širokogrud-nost. Zbirka, ki je prirejenim zdaj po vseh orijental-skih deželah za rešitev krščanske cerkve, bo izpopolnila ta d8r egipt-ske vlade. Po svojem značaju in namenu je to edinstven dar, kakršne je kdaj poklonila via-da tuji cerkvi. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh (delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jexero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK •»» Ml.