181
Duhovnik. Slabost človeška je zares velika, Da k dnevu tak visocega svetnika S'cer kupiti vsak ima kakor stvar, Pomenk navade pa jim c'lo ni mar. Da ta večer bi zbudil jim občutek, Da vsako ljubo uro, vsak trenutek, Na nje izliva večno dobri Bog Darove svojih milostljivih rok!
P a v 1 i h a. Miklavž, kar tukej je ljudi, Pa vendar tvoj vsakteri ni; Le čuj i primaruha kmalo, Kaj mojih je, se bo skazalo; Trere, trere, Ljubljana bela! Trere, trere, Ljubljana cela! Le glej jih, tebi vkljub za mano Trere jih žene skoz Ljubljano.
Gospodična. Miklavža sem zbrala, kupila sladčic, Kupila sem parkeljna dimastih lic, Kar mojim sestricam Miklavž bo podelil: Se zalih Krajničic bom eno kupila, Ki sim jo pa druzimu  kom' odločila, Z njo ljubega mojega bo razveselil.
Druga gospodična. Le šali, le šali, pa z zalo Krajnico Mu dala na zadnje boš svojo ročico.
Perva gospodična. Ti jezik hudobni, ne misli, kaj pravi, Od svoje ročice raj kaj mi povej — Pa hiti, Krajnice 'scer pred nama spravi, Kot medve kupiti vtegnile bi kaj.
Branjevec. Kupujte gospoda, ker čas potekuje, Kupujte gospoda, res zadnji je čas; Miklavž že po celi Ljubljani daruje, Močno se je bati, da zgrešil bi vas.
Konc. 1854.
Pa nobenega ne.
(Str. 149.)
Trije me ljubijo, Trije me snubijo.
Prvi je bogat kmet, Oču bi bil ljub zet.
Drugi je priden bolj, Materi bolj po volj!
Tretji je mlad soldat, Jaz bi ga tla jemat'.
Pa mi je glas prišel, Da bo na vojsko šel.
Ktere mi silijo, Mi jih ne usilijo.
Kter'ga pa jaz želim, Tisfga pa ne dobim.
Jaz pa že rekla sim, Da bom odrekla vsim.
2. aprila 1856.
Obraz 9.
(Str. 182 )
Kukavica skrita Med veje zelene Po širocem logu Veden kuku žene.
Kakšna se zgodila Tebi je krivica Da nenehom tožiš Temnosiva tica?
O saj vem, zakaj se Žalostno oglašaš; Cula prej si mene, Zdaj me oponašaš.
9. junija 1857.
(Konec.)
^