SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA IZVRSNI SVET Poročilo o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1986-1990 vletu 1988» I. GOSPODARSTVO Industrijska proizvodnja je v letu 1988 porasla za 3,3 % in se s tem praktično približala 3,5 % načrtovani resolucijski rasti. Skupni izvoz blaga šišenskega gospodarstva je bil v letu 1988 večji za 7,8 % (v SR Sloveniji za 17,7 % in v Ljubljani za 12,2 %). Ob upošte-vanju namenskega izvoza ISKRE Centra za elektrooptiko, pa je bil izvoz večji za 12,8 "Jo. Pri tem ugotovimo, da je rast šišenskega izvoza le za 0,6 % večja kot v mestu Ljubljana, še vedno pa zaostaja za izvo-znimi dosežki celotne Slovenije, kar pa je treba pripisati že dosedanji usmerjenosti šišenskega gospodarstva v izvoz. xObjavljeno gradivo predslavlja !e povzelek poroCila, ki ga je izvrtni svel oblikoval na svoji 189. *ejt dne 10. aprtla 19K9. Pov/clck jc pripravljcn na zahtevo predsetinika skup-<čjne, da gradivo za objavo ne smc presegati pet lipkanih s^rani. Celolno poročilo je v Sc-kretarialu skupščine. Blagovni izvoz na konvertibilno področje je znašal 163.668 tisoč $ in je v isti primerjavi večji za 11,9 %, izvoz blaga na klirinško področje pa je bil realiziran v višini 76.642 tisoč $ in je glede na isto primerjalno ob-dobje večji za 14,8 %. Delež konvertibilnega izvoza v skupnem šišen-skem izvozu predstavlja 68,1 °7o in je glede na leto 1987 večji za 1,5 in-deksne točke. Skupni uvoz blaga šišenskega gospodarstva je bi! v letu 1988 večji za 24,7 % kot v enakem obdobju 1987 (z uvozom plina) in je znašal 263.896 tisoč $ (v Ljubljani za 18,7 % v SR Sloveniji večji za 17,9 %). Iz konvertibilnega področja je šišensko gospodarstvo uvozilo blaga v vrednosli 150.012 lisoč $, oziroma je za 1,2 % več kot v letu 1987. Uvoz iz klirinškega področja pa je znšal 113.883 tisoč $ oziroma je bil večji za 79,3 % kot v letu 1987. Saldo zunanjetrgovinske blagovne menjave je bil negativen v višini 34.286 tisoč S in je manjši za 16,2 % kot v letu 1987. Brez upoštevanja uvoza DO Petrol — Zemeljski plin (uvoz plina za SRS), pa je saldo po-zitive v vrednosti 68.062 tisoč $ jn je za 50,8 % večji kot v letu 1987, po-zitiven pa je bil tudi saldo na konvertibilnem področju v vrednosti 13.691 tisoč $. Stopnja pokritosti skupnega blagovnega uvoza z izvo-zom je bla tako 87,0 % in se je v primerjavi z letom 1987 povečala za 4 %. Brez upoštevanja DO Pelrol Zemeljski plin znaša stopnja pokri-tosti 139,5 °7o in se je v isti primerjavi povečala za 5,8 %. Stopnja po-kritosti konvertibilnega uvoza z izvozom pa je bila 109,2 % in se je v primerjavi z letom 1987 povečala za 6,4 %. Po prvih ocenah je družbeni proizvod gospodarstva porastel za 0,5 %. Vzroki za nedoseganje resolucijskega cilja (1,7 °7o) so v uvel-javljenih disproporcih med cenami vhodnih surovin in končnih proi-zvodov šišenske industrije, ki so veljali praktično pet mesecev in pa v slabi tržnosti kmetijskih pridelkov. V pogojih rastoče inflacije je valorizacija kreditov dodatno vplivala na položaj vseh tistih gospodarskih subjektov, ki so poslovali v pretežni meri z izposojenimi sredstvi. Obračunane revalorizacijske obresti iz na-slova obveznosti so znašale 627 mia din (IND 477) in so bistveno večje od terjatev iz tega naslova — 271 mia din (IND 394). Ob tem so znašale obveznosti iz naslova obresti 123 mia din (IND 455), medtem ko so znašali prihodki od obresti 49,5 mia din (IND 345). Za akumulacijo so organizacije združenega dela razporedile 98.192 milijonov din sredstev (IND 2%), kar pomeni 11,2 % doseženega do-hodka. V letu 1987 pa je znašal ta delež 11,5 %. Stopnja akumulativne sposobnosti je znašala 5,1 °7o (IND 116). Na področju gospodarstva je z izgubo poslovalo 20 organizacij zdru-ženega dela v skupni višini 38.942 mio din. Z izgubo so poslovale na-slednje organizacije združenega dela: TZ Litostroj (8 TOŽD), IMP DO IKO TOZD Skip, Avtomontaža — TOZD Tovarna vozil, Iskra DO Avtomatika — TOZD Tovarna avtomatskih in varilnih naprav, Iskra Avtoelektrika — TOZD Žarnice, Tapo, Dekorativna TOZD Proizvod-nja tkanin, Fructal TOZD Alko, Gradbeni finalist Maribor — TOZD Podi in podloge, Usluga — TOZD Mizarstvo in TOZD Zaključna de!a v gradbeništvu. Organizacije združenega dela so imele konec leta 1988 za 5.888.836 milijonov din poslovnih sredstev (IN 339), ki so jih v celoti krile z viri poslovnih sredstev. Poslovna sredstva so se glede na leto 1987 povečala veliko bolj kot celotni prihodek predvsem zaradi njihove revalorizacije. V poslovnih sredstvih še vedno prevladujejo obratna sredstva v višini 2.909.672 milijonov din (IND 312), čeprav se je v sami strukturi poslov-nih sredstev v primerjavi z letom 1987 njihov delež znižal iz 53,6 % na 49,4 °7o, povečal pa se je delež osnovnih sredstev iz 36,8 % v letu 1987 na 39,8 °?o v letu 1988 tako, da znašajo osnovna sredstva po sedanji vrednosti 2.343.683 milijonov din (IND 366), osnovna sredstva izven uporabe znašajo 635.681 mio din. Iz strukture virov poslovnih sredstev, kateri tudi pomenijo pokritje poslovnih sredstev je razvidno, da se je povečal delež dolgoročnih virov predvsem na račun kreditov za osnovna in obratna sredstva iz 15,7 % v letu 197 na 17,5 % v letu 1988 in znašajo 1.029.691 milijonov din (IND 378). Delež trajnih virov poslovnih sredstev (poslovni sklad) pa se je po-večal le zaradi revalorizacije poslovnega sklada in znaša 40,2 % v strukturi virov poslovnih sredstev (v letu 1987 pa 37,0 °Jo). Tako znašajo trajni viri šišenskega gospodarstva 2.368.833 milijonov din (IND 368), na kratkoročne vire poslovnih sredstev pa odpade znesek 2.490.313 mi-lijonov din oziroma 42,3 % celotnih virov. Vsi viri poslovnih sredstev znašajo v šišenskem gospodarstvu 5.888.836 milijona din (IN 339). II. RAZVOJ V PROSTORU IN VARSTVO OKOIJA I. PROSTORSKl RAZVOJ. V letu 1988 so aktivnosti na področju prostorskega planiranja bile predvsem usmerjene k pridobivanju oziro-ma potrjevanju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane do leta 2000 zaradi uskladitve z osnovnimi izhodišči re-publiškega dolgoročnega plana. Po enoletnih aktivnostih spremembe in dopolnitve še niso potrjene, saj je Zavod za družbeno planiranje Ljubljana šele v mesecu marcu 20 1989 dokončno pripravil strokovno gradivo, ki je usklajeno z nosilci ra-zvoja kmetijstva. Glavna teža dela je bila dana pridobivanju in sprejemanju prostor-skih sestavin družbenega plana občine (4 sprejete progr. zasnove, 11 še v izdelavi) in prostorskih izvedbenih aktov — PIA (9 sprejetih, ostali še v izdelavi oziroma postopkih sprejemanja). Ob izdelavi PIA ugotavljamo več nerešenih osnovnih nalog, kar po-novno dokazuje,. da je pred izdelavo družbenih aktov in PIA potrebna določena vprašanja predhodno rešiti v okviru strokovnih študij. Nekaj teh je bilo v letu 1988 tudi izdelanih. Močan zastoj je prisoten pri izdelavi izvedbenih načrtov za območja proizvodnih dejavnosti. Vzrok je predvsem v premalo aktivnem sodelo-vanju med OZD, izdelovalci PIA in strokovnimi organizacijami, ki izdelujejo ekološka mnenja in ocene, ki so potrebna za izdelavo PIA, saj morajo biti po veljavni zakonodaji že izvedbeni načrti tako priprav-ljeni, da je v njih načrtovana pravilna in optimalna izraba prostora gle-de na zahteve po varovanju okolja. 2. UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ. Pridobivanje, opremlja-nje in oddajanje stavbnih zemljišč je izvajal Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane s svojo strokovno službo ZIL — TOZD Urejanje — enota Šiška. Dela so bila osredotočena na izdelavo in pridobivanje pro-storskih izvedbenih aktov delno odpravljanje komunalnega deficita, pridobivanje zemljišč pa je intenzivno potekalo predvsem v območju Podutika (SS 3/4). Za dokončno pridobitev je bil izdelan tudi odlok o prenehanju lastninske pravice in v začetku leta 1989 tudi že sprejet. Podrobnejši pregled o realizaciji programa v letu 1988 pa bo podan ob obravnavi poročila Sklada stavbnih zemljišč. 3.KOMUNALNO GOSPODARSTVO. Realizacija nalog komunal-nega gospodarstva je potekala po programih SIS materialne proizvod-nje, s tem da se v letu 1988 nerealizirane naloge nadaljujejo v letu 1989. Upravne službe in Izvršni svet so v letu 1989 namenile veliko pozornosti pripravi in usklajevanjem letnih programov SIS malerialne proizvodnje za leto 1989, da bi tako čim hitreje zagotovili vsaj najnujnejšo manjka-jočo infrastrukturo. 4.STANOVANJSKO GOSPODARSTVO. V družbeno organizirani gradnji je bilo dograjenih 74 stanovanj in pričeta gradnja 62 stanovanj, vse v Svetju. Intenzivno so potekale priprave za gradnje v letu 1989 (Podutik, Šentvid, Preska). V zvezi s prencrvo Stare Šiške so bile izdelane strokovne podlage kot osnova za izdelavo osnutka ureditvenega načrta, ki bo izdelan v letu 1989. V Draveljski gmajni so uspešno potekala sanaeijska dela na blo-kih B in E 2. V okviru odprave barak je bilo preseljeijjh 8 družin, njiho-ve barake pa porušene. Novih primerov barak v občini ne beležimo. 5. VAROVANJE JN IZBOLJŠANJE OKOLJA Nekatere naloge, ki pomenijo izboljšanje ekološkega stanja, so bile realizirane v okviru komunalnega gospodarstva. V okviru svojih finančnih možnosti pristopajo k sanaciji tudi na OZD na osnovu ugotovitev in ustreznih odločb inšpekcijskih služb. Za izboljšanje degradiranega okolja so bile izdane odločbe za prido-bitev dovoljenj oziroma sanacijo odprtih kopov mineralnih surovin predvsem na območju Polhograjskih dolomitov in Sorškega polja. Komisija za sanacijo Zbiljskega jezera je pridobila okvirni program pristopa k nalogi sanacije, v teku pa je tudi vzpostavitev preizkusnega poligona za proučevanje ustreznosti usedlin za kmetijsko izrabo. III. SOCIALNI RAZVOJ Financiranje skupne porabe je tudi v letu 1988 omejevala interventna zakonodaja. V primerjavi z letom 1987, ko je znašala skupna stopnja za občinske programe in solidarnost 23,386 % se je ta stopnja v letu 1988 znižala na 20,250 %. Prilivi SIS družbenih dejavnosti so znašali v preteklem letu v Ljubljani skupno 544.813.775.000 din, za občinske SIS (v Šiški) pa 114.245.726 din ali v povprečju 167,8