področjaVzgojna Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 41 Poslanstvo Zavoda sv. Stanislava je: »Iz vere, upanja in ljubezni v dialogu s svetom ustvarjati pogoje za celovito osebnostno rast posameznika v skupnosti, da bi živel v polnosti in sooblikoval boljši svet.« Izhaja- mo iz načela, da je v središču naše vzgoje otrok kot celostna osebnost v svoji telesni, čustveni, intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razsežnosti, zato se trudimo, da pouk in ostale dejavnosti spodbujajo rast osebne identitete posameznega učenca. Pri tem imajo glede na naše več kot dvajsetle- tne izkušnje pomembno vlogo tudi medna- rodne izmenjave, saj se v njihovem procesu intenzivno prepletajo tako usvajanje znanja kot tudi utrjevanje veščin in vrednot. Na Škofijski klasični gimnaziji smo v leto- šnjem avgustu zaključili triletni Erasmus+ projekt Art Nouveau – Art Renouveau, v ka- terem so naši dijaki ne samo spoznavali ob- dobje secesije pri nas in v različnih evropskih deželah ter odkrivali kulturnozgodovinske Pomen mednarodnih izmenjav pri celostni vzgoji dijakov Erasmus+ projekt Art Nouveau – Art Renouveau 2014–2017 Ugotavljamo, da so pri mednarodnem sodelovanju izpostavlje ni številni izzivi za vzgojno-izobraževalne procese: spoznati sebe in svoje življenje kot nekaj dragocenega in vrednega, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, razvoj različnih vrst inteligentnosti, etično vrednotenje, ustvarjalnost, inovativnost ter socialne veščine, mreženje in komunikacija. Bernarda Podlipnik, mag. literarnih ved, je profesorica slovenščine in umetnostne zgodovine na Škofi jski klasični gimnaziji ter vodja razstavnih dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava (Galerija Staneta Kregarja). povezave, temveč so tudi umetniško ustvar- jali, prijateljevali s sovrstniki iz tujine, bogati- li znanje tujih jezikov, krepili številne social- ne veščine in komunikacijske spretnosti. Prijavitelj projekta je bila šola Wellington iz mesteca Ayr na Škotskem, poleg nje in naše gimnazije pa so sodelovale še štiri partnerske šole: Mallinckrodt-Gymnasium iz Dort- munda (Nemčija), Institut Saint-Dominique iz Mortefontaina (Francija), Colegiul Natio- nal Constantin Cantacuzino iz Targovista (Romunija) in Sredno obshtoobrazovatelno uchilishte Emilyan Stanev iz Velikega Tarno- va (Bolgarija). V projektu smo z dijaki raziskovali ume- tnostno obdobje v letih 1890–1910, t. i. se- cesijo, ki je zaznamovala tako arhitekturo, slikarstvo, kiparstvo kot uporabno ume- tnost, notranjo opremo, nakit, knjižno oblikovanje itd., poleg tega pa je predsta- vljala odziv na tradicionalno in uveljavlje- no umetnost 19. stoletja. Dijaki so ob raziskovanju in spoznavanju umetnosti svojega domačega okolja v času secesije in primerjavah z značilnostmi tega obdobja v drugih deželah – ob celotedenskih izme- njavah na vsaki partnerski šoli – tudi sami ustvarjali na različnih umetnostnih podro- čjih z uporabo sodobnih materialov in me- dijev. Naše medsebojno druženje na izme- njavah se je prepletalo s spoznavanjem šolskih sistemov, kulturnega in verskega okolja, tradicije določene dežele, predvsem pa z odkrivanjem obdobja Art Nouveau, deželnimi specifikami in skupnimi slogov- nimi značilnostmi, z ustvarjalnimi delavni- cami (npr. oblikovanje stekla, nakita, gra- fične tehnike, modeliranje, foto- in videodelavnice idr.), ogledi kulturnih spo- menikov na ekskurzijah in še s kakšno po- sebno dejavnostjo, ki jo je pripravila posa- mezna gostiteljska šola – med temi je bil zagotovo nekaj posebnega »flash mob« ob Beethovnovi Odi radosti na pariškem trgu Trocadero pri Eifflovem stolpu. Odzivi, dnevniški zapisi in izdelki dijakov so nam vseskozi potrjevali, da se mladi veselijo iz- menjav, novih prijateljev, izkušenj in Logotip izmenjave v Ljubljani, avtorica Lučka Žagar, 4. č (foto: arhiv Bernarde Podlipnik) področjaVzgojna 42 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 spoznavanja kulturnih raznolikosti in po- dobnosti dežel, ki smo jih odkrivali. Dijakinja Maruša je po izmenjavi na Škot- skem zapisala: »Škotsko smo doživeli v vsej njeni polnosti, saj smo jo začutili tudi skozi oči naših vrstnikov, ki tam prebivajo. Ne na- zadnje smo spoznali tudi rutino in življenj- ski utrip naših vrstnikov. Na Škotsko smo sicer prišli že s predznanjem o obdobju Art Nouveau, a smo tam izvedeli še mnogo več o arhitekturi, ustvarjalcih tistega obdobja in značilnostih. Še bolj pomembno pa je, da smo si vse skupaj ogledali in se v ustvarja- nju preizkusili tudi sami. Morda je kdo med raznolikimi delavnicami odkril kakšen nov talent ali dobil kopico idej, kaj lahko naredi še doma. Ostajajo pa več kot spomini in no- va spoznanja. Ostajajo tudi prijateljstva. Med tednom smo si nabrali mnogo po- znanstev iz različnih delov Evrope, saj smo spoznali naše vrstnike iz kar petih držav in se še bolje spoznali s svojimi sošolci.« Za našo gimnazijo pa je bila zagotovo naj- bolj zanimiva in kreativna izkušnja organi- zacija izmenjave na naši šoli, ki je potekala konec januarja 2016, ko smo teden dni go- stili 65 dijakov in profesorjev s petih par- tnerskih šol. Poleg izčrpnega odkrivanja se- cesijske Ljubljane ob pomoči maturantov umetnostne zgodovine so na ekskurziji na Kras in Primorsko spoznali tudi delček jamskih bogastev in nekaj kulturnih ter na- ravnih znamenitosti ob obali. Za njih so bi- le organizirane različne delavnice, v katerih so lahko prišli do izraza njihovi umetniški talenti, saj so se delavnice vrtele predvsem okrog arhitekture, slikanja, grafičnega obli- kovanja, oblikovanja vsakdanjih predmetov in nakita, nekaj posebnega pa je bila delav- nica t. i. žive umetnosti, pri kateri so v labo- ratoriju slikali z bakterijami – z rastjo bak- terij, ki so jih nanesli, se je razvijala tudi končna slika; dijaki so spoznali, da človek nikoli ne more imeti popol- nega nadzora nad obliko končnega izdelka – kar mu doda prijeten ele- ment presenečenja in ostaja vir člo- veškega čudenja. Po zaključni prireditvi in razstavi iz- delkov, ki so jih oblikovali v delavni- cah, pa je sledil še zabavni večer, vr- hunec katerega so bili nacionalni plesi vseh šestih držav: dijaki posa- meznih držav so tako poskušali nau- čiti ostale, kako se zapleše njihov tra- dicionalni ples, in po začetni zadržanosti je bila nad polko kmalu navdušena celotna dvorana. Dijaki- nja Manca je o svoji izkušnji dejala: »Izmenjave so odlična priložnost za odkrivanje različnih kultur in srečevanje čudovitih ljudi. Vse to in še veliko več smo lahko neposredno doživeli v tednu, ko smo gostili sovrstnike s prijateljskih šol. Vesela sem bila kreativnega vzdušja in pozitivne energije že v pripravah na izmenjavo, predvsem pa sem hvaležna za čudovit projekt, ki smo ga sooblikovali v tednu dni v Ljubljani.« Posebej dragocena izkušnja pri organizaciji izmenjave je bila neverjetna ustvarjalna za- gnanost, ki je združila tako profesorje kot dijake in tudi nekdanje maturante naše gi- mnazije, saj so se številni prijazno odzvali in ponudili svojo pomoč pri organizaciji in izvedbi različnih delavnic. Dijaki so poskr- beli za celostno grafično podobo, pripravili fotografsko razstavo, glasbene nastope, lite- rarne delavnice in recital, slikovito predsta- vili Slovenijo in šolo, bili so vodiči na ek- skurzijah idr., predvsem pa prijazni gostitelji na svojih domovih in v dijaškem domu. Ta- ko gostujoči dijaki kot profesorji so bili nav- dušeni nad našim zavodom in utripom ži- vljenja v njem, nad dijaško ustvarjalnostjo in odprtostjo, urejenostjo šole, organizira- nostjo, predvsem pa nad gostoljubnostjo vseh – dejansko je bilo ves teden čutiti zelo prijetno razpoloženje, pripravljenost za de- lo, kreativno sodelovanje in medsebojno druženje. Zavedamo se, da imamo v zavodu res odlične prostorske in tehnične možnosti ter pogoje za tovrstne dejavnosti, a brez zaupanja in podpore vodstva zavoda ter brez tako strokovne kot osebne zavzeto- sti, pomoči in dobrohotne naklonjenosti zaposlenih in seveda brez mladostnega navdušenja, iskrivosti, neverjetnih idej ter pripravljenosti za delo naših dijakov ne bi mogli izpeljati takega projekta – ob tovr- stnih dogodkih lahko resnično doživiš, ka- ko dragocen je prispevek vsakega posame- znika. Zaradi vseh pozitivnih izkušenj in odličnih rezultatov pa z našimi prijateljskimi šolami že načrtujemo nov projekt, tokrat na temo astrofizike, h kateremu smo povabili še dve šoli, in sicer s Portugalske in Makedonije. Zavedamo se, da niso najbolj pomembni 'otipljivi' rezultati, ki se kažejo v dijaških iz- delkih iz ustvarjalnih delavnic, spletnih predstavitvah projekta, razstavah, poroči- lih, blogih, brošurah in mestnih vodnikih v različnih jezikih, ki smo jih ustvarili, ampak da v resnici šteje in ostaja predvsem tisto, kar je vsakega izmed nas osebno nagovorilo in odprlo proti drugemu. Tovrstne dejavno- sti so dragocene, če pomagajo dijakom, da preko njih odkrivajo in lažje razumejo sebe, sočloveka, svet okoli sebe – in tudi Sveto, ki ga morda samo slutijo in šele zadržano od- krivajo njegove dotike; da se zavedo ali vsaj zaslutijo, kar je v verze ujel nekdanji zavo- dar, pesnik Jože Udovič: »Več kot slutiš, no- siš v sebi, v tvoji krvi je raztopljeno zrno ne- ke čiste zvezde.« »Svet je tak, kot je bil, in vendar je čisto drugačen. Na tej strani hriba sem jaz – na oni je človek, ki mi je drag. Hrbtne strani življenja ni. Kamor se ozrem, gledam svetu v obraz.« Neža Maurer Zaključna razstava na izmenjavi v Ljubljani (foto: arhiv Bernarde Podlipnik)