PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
J/	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 97 (13.035)
Trst, torek, 3. maja 1988
Prvomajske manifestacije skalili nasilni posegi policijskih odredov
Policija napadla demonstrante v Varšavi Železarji iz Nove Hute pišejo ministru
Železaijem so se pridružili tudi delavci gdanskih ladjedelnic - Na desetine voditeljev Solidarnosti v poljskih zaporih - Prepovedani sindikat zahteva večjo politično odprtost
VARŠAVA - Delavci železarne Lenin v Novi Huti so po prvem tednu stavke naslovili pismo na namestnika poljskega premiera Zdzislawa Sadow-skega. V pismu stavkajočih železarjev piše, da bi moral sam Sadowski, odgovorni za uvedbo gospodarske reforme, obiskati železarno in se pomeniti neposredno z delavci. Vodstvo podjetja naj ne bi bilo primeren sogovornik železarjev, ministrski namestnik pa naj bi edini predstavljal povezavo med vlado in delavskim razredom.
Pismo z žigom Nova Huta predstavlja pomembno novost v razpletu dogajanj, ki so ponovno potisnili Poljsko v ospredje mednarodne pozornosti. Povsem umirjeni ton sporočila (predvsem pa namig na dejstvo, da se v železarni Lenin ponovno proizvaja koks) je zanimiv pokazatelj delavske reakcije na hude nerede, ki so spremljali prvomajsko praznovanje.
V nedeljo, ko so tudi na Poljskem plapolale prvomajske zastave, je policija napadla sprevod demonstrantov, ki so hoteli do železarne v Novi Huti. Skupinice agentov v civilu so pričele napadati ljudi, jih teple in jim skušale preprečiti demonstracijo. Vneli so se poulični boji, ki menda niso povzročili žrtev, policija pa je izrabila priložnost, da je aretirala na desetine demonstrantov.
Malo pred tem je general Jaruzelski prebral svoj prvomajski govor, ki je globoko razočaral prisotno množico. Duh sovjetske perestrojke si na
Poljskem očitno odpira pot z veliko težavo, saj je general potrdil nepopustljivost vlade, ki vztraja na svojih reformnih stališčih. Gospodarska kriza je izredno huda, politika cen in plač pa ne more zadovoljiti prebivalstva, ki živi kdaj dejansko na pragu revščine. Najbolj prizadeti so delavci, zato pa se je protest dvignil prav iz njihovih vrst.
Stavkam v železarnah moramo prišteti tudi stavke v gdanskih ladjedelnicah, ki so bile pred osmimi leti zibelka poljskega protesta in rojstni kraj ilegalnega sindikata Solidarnost. Vlada je tudi tokrat udarila najprej po Solidarnosti, kot bi hotela razlikovati delavski protest. V minulih dneh je aretirala na desetine voditeljev prepovedanega sindikata z namenom, da bi ošibila delavski protest, ki povzroča dodatne težave že tako zapleteni gospodarski krizi. Vse stavkajoče delavce pa ni mogoče avtomatično istovetiti s pripadniki Solidarnosti. Mnogi protestirajo, ker se jim zdi življenje predrago, plače pa neprimerno nizke, z njimi pa se strinjajo tudi drugi odvisni delavci. Res je, da so se v nekaterih podjetjih delavci domenili z upravo in dosegli občutne poviške plač (včeraj se je zaključila tudi enodnevna stavka v Wroclawu), železarna Lenin v Novi Huti - in z njo istoimenska ladjedelnica v Gdansku - pa je še vedno v ostrem spopadu s samoupravnim vodstvom. Stavke zato ni še konec.
Pogled na železarno Lenin v Novi Huti (Telefoto AP)
V soboto enotna manifestacija o vprašanju Juga
RIM — Sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL bo ocenjevala De Mitovo vlado na podlagi konkretnih odgovorov na vsa vprašanja o reformah, ki jih zahtevajo predstavniki italijanskega delavstva. Prvi pravi preizkus nove vlade na tem področju naj bi bili vsi potrebni ukrepi za razvoj in gospodarski preporod italijanskega Juga, ki se iz leta v leto potaplja v vse večjih težavah. Zato bodo skušali sindikati na ta problem enotno opozoriti z vsedržavno manifestacijo, ki bo to soboto v Rimu. Po predvidevanjih sindikalnih voditeljev naj bi na njej sodelovalo najmanj sto tisoč delavcev iz vse Italije.
Vest o vsedržavni manifestaciji so na tiskovni konferenci včeraj v Rimu posredovali generalni tajnik CGIL Antonio Pizzi-nato, namestnik generalnega tajnika CISL Eraldo Crea in zvezni tajnik UIL Giorgio Live-rani. Trije sindikalisti so tudi napovedali, da se bodo v četrtek srečali z De Mito. Na srečanju z novim ministrskim predsednikom bodo govorili predvsem o zaposlovanju, socialni in davčni politiki. Prav te tri stvari pa so izredno aktualne na Jugu Italije in zato bo tudi sobotni vsedržavni shod skušal opozoriti na vse neizpolnjene obveze od številnih že odobrenih pa neporabljenih milijard do neurejenega trga z delovno silo.
Črn praznik dela za čilske delavce
SANTIAGO — Za čilske delavce je 1. maj predstavljal dan policijskega terorja, množičnih aretacij in številnih ranjencev, med katerimi so bili nekateri ranjeni tudi s strelnim orožjem. Do neredov je prišlo povsod, kjer so bile prvomajske delavske manifestacije.
Tudi diktator Pinochet je skušal proslaviti svoj 1. maj. Na zborovanju v Iguigui, pristaniškem mestu 1600 km severno od Santiaga, je državnim uslužbencem obljubil povišanje plač za 15 odstotkov. Toda red na zborovanju je morala vzpostavljati policija, ki je z vodnimi topovi in solzilcem skušala razgnati množico, ki se je skušala v povorki podati proti nekemu drugemu mestu, da bi tam po svoje proslavila delavski praznik. V neredih je bilo aretiranih več kot šestdeset delavcev, precej Pa jih je bilo ranjenih.
V Santiagu je bilo veliko delavsko zborovanje, na katerem so za 11. maj napovedali splošno stavko, govorniki pa so zahtevali tudi konec vojaškega režima. Do hujših spopadov s policijo je prišlo po končani manifestaciji, ko so se udeleženci skušali uvrstiti v povor-ke. Policija je aretirala trideset delavcev. s bolj množične so bile aretacije v Valparaisu, kjer ... ^tirali nad sto manifestantov, ki so skušali preslavni delavski praznik, neredi pa so bili tudi drugod. 1 ako so v Concepcionu nasprotniki Pinochetovega režima organizirali prvomajsko manifestacijo, ki jo je predhodno odobril vojaški poveljnik za to področje, asneje pa je na brutalen način posegla čilska policija, ko so se delavci v povorki po končanem zborovanju Tsmerili proti centru mesta.
Delavski praznik spet pod enotnim okriljem CGIL, CISL in UIL
Prvomajski shodi v znamenju boja za delo, mir in razvoj
RIM Po vsej državi so bili v nedeljo tradicionalni prvomajski shodi, ki so letos spet potekali pod političnim okriljem enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Osrednje sindikalno zborovanje v bilo v Assisiju, domovini sv. Frančiška, na katerem so govorili generalni tajniki treh osrednjih sindikalnih organizacij Pizzinato, Marini in Benvenuto. Sindikati so izbrali za prvomajsko zborovanje Assisi, da bi s tem potrdili privrženost idealom miru,, sožitja in sodelovanja med narodi, to se pravi frančiškanskim idealom.
Pizzinato je v svojem posegu posvetil pozornost problemu miru in razorožitve ter izrekel solidarnost sindikalnih organizacij vsem delavcem, ki se v svetu borijo za svobodo in demokracijo. Generalni tajnik CISL Franco Marini je govoril o veliki krizi, ki pesti nekatere važne industrijske sektorje, posebno železarstvo ter obrate z državno soudeležbo. Zveza CGIL-CISL-UIL odklanja preosnovo železarskega sektorja, ki ga predlaga družba Finsider in ki bi v primeru odobritve terjala izgubo več tisoč delovnih mest,
posebno v Genovi, Neaplju, Tarantu in Trstu. Benvenuto pa je namenil pozornost kočljivemu vprašanju davčne reforme, ki jo vlade vedno obljubljajo, nikoli pa konkretno ne izvedejo. Odvisni delavci, uradniki in upokojenci so naveličani praznih in jalovih obvez ter zahtevajo od ministrskega predsednika De Mite, da uresniči to, za kar se je pred kratkim obvezal v parlamentu med predstavitvijo novega vladnega kabineta.
Prvomajske manifestacije so se, kot že omenjeno, odvijale po vsej državi. Na shodih je bilo letos dosti mladih, ki so glasno postavili v ospredje ustavno pravico do dela, ki jo država v marsičem ne izvaja. Odvisnim delavcem in upokojencem so se tako na raznih manifestacijah s svojimi transparenti pridružili tudi mladi nezaposleni. Posebno borbene prvomajske pobude so bile na Jugu, kjer ljudje na lastni koži plačujejo negativne učinke gospodarske krize, ki pesti določene gospodarske sektorje, posebno težko industrijo.
Prvi maj za sožitje in za varstvo okolja
NA 4. STRANI
Mednarodna solidarnost in večje sodelovanje
NA 9. STRANI
Šola še v vrtincu ostrih polemik
RIM — Dan pred pričetkom sindikalnih pogajanj za obnovitev delov-i 6 Pogodbe šolnikov še ni povsem Sno' kdo bo pravzaprav sodeloval od tj6*1 Ze*° P0016™!311!!1 pogajanjih, , , katerih bo v veliki meri odvisen bo fUček šolskega leta. Vlada, ki jo Gah zast°Pala minister za šolstvo Uor 0n* 'n nieflov kolega za javne ja] ave Cirino Pomicino, je za poga-sjj. .° miz° že povabila predstavnike avt alne zveze CGIL-CISL-UIL in tngP.ttomnega sindikata SNALS, Ig tem ni še jasno če bo povabi-CuhadsSotopke sindikalnih enot (t.i.
hejk nove ostre polemike, ki bodo napp?111110 dodatno zaostrile itak fe$orjj° .vzdušje med učitelji in pro-ho Voh 6 včerai poskrbelo vsedržav-ki n;,stvo šolskega sindikata CISL, lVa vlado, naj ne povabi na
pogajanja tiste sindikate, ki bojkotirajo ocenjevalne seje. CISL očitno misli na SNALS in na cobase, ki formalno podpirajo to svojevrstno protestno akcijo, pozablja pa, da so se temu protestu v zadnjih tednih po vsej državi pridružili mnogi člani CGIL, CISL in UIL, ki očitno ne spoštujejo navodil svojih sindikalnih organizacij. Te polemike, katerim SNALS in cobasi seveda odgovarjajo milo za drago, šibijo pogajalno moč šolnikov in povzročajo dodatno zmedo med šolniki.
Obnovitev delovne pogodbe zanima od blizu nekaj manj kot 950 tisoč šolnikov. Od teh jih ima redni stalež 795 tisoč, letnih suplentov je približno 50 tisoč, nerednih suplentov pa skoraj 80 tisoč. Vlada je pred kratkim predložila parlamentu odlok, ki
se zavzema za ureditev delovnega staleža približno 25 tisoč letnih suplentov, ministrski predsedniku pa je po zadnjem zasedanju ministrskega sveta napovedal nove ukrepe v prid šolnikom, pri čemer uživa podporo vseh vladnih in opozicijskih sil.
V javnosti vlada zelo veliko zanimanje za potek pogajanj, ki se bodo pričela jutri v Rimu. Zaskrbljeni so šolniki, upravičeno zaskrbljeni pa so tudi dijaki in njihovi starši. Prav včeraj so bila v nekaterih mestih velike dijaške manifestacije, na katerih so dijaki, ponekod tudi v ostri polemiki s šolniki, zahtevali konec bojkota ocenjevalnih sej in redni zaključek šolskega leta, na katerega kot Damoklejev meč visijo grožnje avtonomnega sindikata SNALS in borbenih cobasov.
Ostuden 1. maj Dina Z. posiljevalca nečakinje
SESTO SAN GIOVANNI (MILAN) Karabinjerji so izredno skopi: »Moški je doma r\ekje pri Veroni, piše' se Dino Z.« Zakaj toliko obzira za 49-letnega delavca, ki se je prav na 1. maj hotel ostudno izživljati? Karabinjerji so ga zasačili prav v trenutku, ko je na nekem parkirišču posiljeval 9-letnega otroka, svojo nečakinjo.
Posiljevalca in otroka so pospremili do bližnje vojašnice, kjer je priplavala na površje še odvrainejša resnica: stric Dino je nečakinjo silil, naj pristane na »tisto«, že leto dni. Vsakič, ko je mala Laura šla s starši na obisk k starim staršem, jo je stric »peljal na sprehod«.
Tudi »tisto« je ovito v splošno tišino, čeprav je povsem jasno, po čem je hlastal stric. Zdravniki, ki so pregledali Lauro, so izjavili, da ji je prizanesel s popolnim spolnim aktom. Lepo.
Najbrž pa gre za razliko, ki jo dojamejo zdravniki, ko preverijo, da je deklica še nedolžna. Kaj pa Laura? Kaj pa vsi ostali fantki in deklice, ki imajo take strice, brate, očete, nonote -kdaj celo tete, sestre, mame in none -s posiljevalno žilico? Kdo bo zagotovil tem otrokom tisto razposajenost, ki jim pripada tako po napisanem kot po naravnem zakonu?
Težko je odgovoriti na vsa ta vprašanja. Najbrž bi morali prej ugotoviti, kako to, da je Dino le Z., delavec brez priimka iz neznanega kraja. Prav tako bi morali ugotoviti, kako je mogoče, da so starši popolnoma prezrli stričevo pozornost do Laure. Še bolj pa bi nas moralo skrbeti dejstvo, da starši še niso vložili tožbe proti stricu. Zaenkrat je v zaporu, ker so ga zalotili karabinjerji.
Komaj teden dni po zb lizanju med Arafatom in sirskim predsednikom A sadom
Krvavi spopadi v južnih predmestjih Bejruta med prosirskimi Palestinci in Al Fatahom
Izrael nadaljuje z nasiljem
Zdravstveno stanje sekretarja KPI se izboljšuje
RIM — Zdravstveno stanje generalnega sekretarja KPI Alessandra Natte, ki je komaj preživel lažji infarkt, se počasi izboljšuje. Zdravniki kardiološkega oddelka bolnišnice v Perugi bodo danes po vsej verjetnosti preklicali pridržano prognozo, politik pa bo moral ostati v bolnišnici še najmanj deset dni, nakar bo moral več tednov počivati in se seveda odpovedati aktivnemu političnemu udejstvovanju.
Včeraj se je v Rimu sestalo vodstvo KPI, ki je poslalo partijskemu sekretarju toplo voščilo za čimprejšnje okrevanje. Podtajnik Achille Occhetto je odločno demantiral govorice, po katerih naj bi direkcija KPI včeraj vzela v poštev možnost zamenjave sekretarja. Ta problem se sploh ne postavlja, je podčrtal Occhetto, ki je dodal, da bo treba bolnega Alessandra Natto nadomestiti le na pomembnejših strankarskih shodih v okviru bližnje volilne kampanje.
BEJRUT — Od srečanja Arafata s sirskim predsednikom Hafezom el Asa-dom je minilo komaj teden dni in že je prišlo do ponovnih spopadov med prosirskimi Palestinci in pripadniki Al Fa-taha Jaserja Arafata. Tako je bil najbrž tudi dan jasen odgovor, da pravega miru med različnimi palestinskimi strujami še ne bo tako kmalu, pa čeprav po srečanju Arafata in Asada ni bilo malo tistih, ki so napovedovali dokončno pomiritev med Sirijo in PLO ter s tem v zvezi med PLO in ostalimi palestinskimi organizacijami, ki so pred petimi leti prekinile vse stike z Arafatovo PLO, ker so nasprotovale Arafatovi politični in vojaški liniji po izraelski invaziji Libanona leta 1982.
Tako so se v nedeljo ponoči v palestinskih begunskih taboriščih Šatila in Burž el Baražne na periferiji Bejruta spopadli prosirski Palestinci in pripadniki Arafatovega Al Fataha. Spopadi so bili izredno krvavi in so trajali do zgod-
njega ponedeljkovega jutra. Po poročilih libanonske policije sta bila v spopadu ubita najman dva (nekateri viri poročajo o štirih) Palestinca, petnajst pa jih je bilo ranjenih.
V spopadu so uporabili minomete, težke mitraljeze in avtomatske puške, boj med Palestinci pa so mirno opazovali sirski vojaki, ki so na položajih južno od obeh taborišč, v katerih so potekali spopadi. Eksplozije posameznih min je bilo slišati še včeraj do opoldneva. O vzrokih za spopad včeraj ni bilo nobenega sporočila.
Toda Bejrut je bil v nedeljo ponoči prizorišče še enega krvavega spopada. Nedaleč od obeh palestinskih taborišč, kjer so potekali boji med Palestinci, so se v južnem Bejrutu spopadli med seboj pripadniki šiitskih klanov. Bilanca obračuna je deset mrtvih in večje število ranjenih. V spopad je posegla tudi Amalova milica, da bi razgnala vojskujoče se Šiite.
TEL AVIV — Čeprav so palestinske sindikalne organizacije preklicale prvomajske manifestacije, pa so se ponekod na zasedenih ozemljih Palestinci le zbrali v povorke, da bi proslavili 1. maj. Toda ob praznovanju so bili tudi spopadi in obračun nedeljskih neredov sta dva mrtva Palestinca in najmanj deset ranjenih.
Včerajšnji dan pa je na zasedenih arabskih ozemljih minil v znamenju rahlega popuščanja napetosti, čeprav ni manjkalo manjših spopadov. Toda precej razburjenja so izraelske oblasti povzročile z zaprtjem tednika Al Av-dah iz Jeruzalema in z aretacijo predsednika združenja zdravnikov v Gazi Agha. Zaprtje tednika Al Avdah zadeva tako arabsko kot angleško izdajo.
Na ta način je zadan še en udarec arabskim novinarjem, od katerih so mnogi delali tudi za palestinsko tiskovno službo »Palestine press Service«. Ukrep so izraelske oblasti opravičile s trditvijo, da tednik financirajo palestinske teroristične organizacije.
Aretacija predsednika združenja zdravnikov v Gazi pa je naletela tudi na ostro nasprotovanje zdravstvenih predstavnikov OZN na tem področju. Kot kaže, so Agha zaprli zato, ker naj bi pred dvema mesecema sodeloval na neki manifestaciji izraelskega pacifističnega gibanja v Tel Avivu. Svoj protest proti aretaciji so izrazili tudi vsi zdravniki v Gazi, ki so izraelskim oblastem zagrozili s stavko.
Obisk premiera Takešite pri predsedniku Cossigi
Japonski premier Takešita je po pogovorih z De Milo obiskal predsednika republike Cossigo	(AP)
Italijanski škoije podpirajo vlado tajnika KD Ciriaca De Mite
RIM Italijanska Cerkev gleda z velikim zaupanjem na novo vlado, ki jo vodi demokristjanski voditelj Ciriaco De Mita. To je v uvodnem poročilu na včerajšnji letni skupščini italijanske škofovske konference (CEI) brez dlak na jeziku podčrtal predsednik italijanskih škofov kardinal Ugo Poletti, ki je v svojem posegu posvetil veliko ppzor-nost političnemu in gospodarskemu položaju v državi. Škofje torej toplo podpirajo De Mito, zelo hvalijo program njegovega kabineta in opozarjajo na številna nerešena vprašanja italijanske družbe. Škofovska konferenca je očitno zelo zadovoljna, da je krščanska demokracija spet prevzela središčno politično vlogo v državi ter izraža upanje, da bo v tem okviru ministrski predsednik dal pobudo za premostitev vseh težav v odnosih med državo in Sveto stolico. Kardinal Poletti je glede tega izrecno omenil težave pri izvajanju novega konkordata in vprašanje poučevanja verouka na šolah.
Pred pričetkom skuščine CEI je kardinal Poletti obiskal papeža Janeza Pavla II. Orisal mu je program zasedanja, a tudi težave in nekatera trenja, ki v tem trenutku zelo močno ovirajo dialektiko znotraj katoliškega gibanja. Mnogi škofje namreč ne gledajo z velikim zadovoljstvom naraščajoči politični in ideološki vpliv integralističnega gibanja Comunione e liberazione in zahtevajo, naj se škofovska konferenca na nek način ogradi od tega gibanja, ki je močno in vplivno posebno v nekaterih velikih mestih razvitega Severa. Na kocki je tudi založniška bodočnost uglednega milanskega katoliškega dnevnika Avvenire, kije iz dneva v dan vse bolj pod vplivom Comunione e liberazione.
Papež Janez Pavel II.
Voditelj madžarske partije Janos Kadar odhaja v pokoj?
BUDIMPEŠTA — Na prihodnjem izrednem zasedanju madžarskih komunistov (20. maja) bodo razpravljali o možnosti, da bi zamenjali starega voditelja Janosa Kadarja, ki vodi madžarsko partijo od sovjetskega posega leta 1956.
To je na tiskovni konferenci napovedal predsednik vlade Karoly Grosz, ki je poudaril, da Kadarjeva zamenjava ni več tabu tema, kot je to bila do nedavnega. Premier je tudi povedal, da o tem vprašanju že dalj časa razpravljajo in da bo izredna konferenca 20. maja odločilna. Grosz je tudi pristavil, da ni vsaka starost enaka. V bistvu je dal razumeti, da bi lahko Kadarju dodelili kako novo funkcijo. Na vprašanje nekega novinarja, ali bi lahko Kadar postal častni predsednik madžarske partije, je namreč Grosz takoj pristavil, da bi bila to še kar »logična rešitev«.
Kadar odhaja torej postopoma v pokoj. Resnici na ljubo je 75-letni Janos Kadar v bistvu že prepustil dobršen del odločitev mlajšim kadrom, med katerimi izstopa prav Grosz.
V pričakovanju upravnih volitev
RIM V sredo opolnoči zapade rok za predstavitev kandidatnih list za letošnje upravne volitve, ki bodo v nedeljo, 29. maja, včeraj pa so na sedežu ministrstva za notranje zadeve zaključili preštevanje Italijanov, ki bodo lahko tokrat izvajali svojo volilno pravico. Za obnovo pokrajinskih in občinskih uprav ter rajonskih svetov (13.275 volišč) bo lahko volilo 7.170.982 državljanov.
V Pavii, Ravenni in v Viterbu bodo pokrajinske volitve. Na 1.701 volišče bo smelo 934.513 volivcev. Za obnovo občinskih svetov (12.230 sekcij) bo lahko izrazilo svoje politično mnenje 6.619.588 državljanov. V 413 občinah bodo volili skupščine po proporcionalnem sistemu (5.305.861 volivcev, od katerih 776.616 v občinah Novara, Pavia, Belluno, Ra-venna, Siena, Ancona, Grosseto in Catania).
Občine z manj kot 5 tisoč prebivalci bodo svoje občinske svete obnavljale po večinskem sistemu. Teh občin je 787, volivcev pa milijon 313.727.
Sosledje atentatov v Španiji 15 ranjenih v Barceloni
BARCELONA — Dve eksploziji sta včeraj odjeknili v središču Barcelone. Prva eksplozija ni povzročila žrtev, bila pa je le prvi del sestavljenega terorističnega načrta. Malo potem, ko je prvič počilo, je nekdo telefoniral dnevniku Avui in prevzel odgovornost za atentat v imenu katalonske separatistične skupine Terra Lliure.
Ko so na kraj eksplozije prihiteli policija in gasilci, pa je nepričakovano počilo drugič. V pravem atentatu je bilo ranjenih petnajst oseb, od katerih sta dve v smrtni nevarnosti. Eksploziv je ležal na dnu smetnjaka, ki se je nahajal v neposredni bližini vhoda Centralne banke.
Tehnika »dvotaktnega« atentata je običajna pri teroristični skupini Eta, prav zaradi tega policija domneva, da je katalonska nacionalistična skupina navezala tesne stike z baskovsko organizacijo. Včerajšnji atentat predstavlja tudi bistven kvalitetni skok v teroristični dejavnosti Kataloncev, ki so se zaenkrat omejevali na ustrahovanje.
Stockholmska deklaracija izhodišče za razorožitev
V kratkem (v maju) bo v New Yorku tretje posebno zasedanje Združenih narodov, na katerem bodo spet obravnavali vprašanja razorožitve. Pričakovanja so tokrat večja kot so bila v času pred prvim in drugim posebnim zasedanjem. Popuščanje med velesilama je kajpak glavni element, ki napaja to pričakovanje.
Pripravljalci posvečajo tokrat pozornost tudi in zlasti tako imenovani Stockholmski deklaraciji, listini, ki so jo nedavno podpisali člani tako imenovane »Iniciative šestih držav«, ki se je prvič sešla leta 1973. Dokument so zdaj podpisali predsedniki in predstavniki Argentine (Alfon-sin), Indije (Gandhi), Švedske (Karlson), Grčije (Papandreu), Mehike (Miguel de la Madrid) in Tanzanije, ki pa jo je zastopal Nierere.
Listina je najnovejši korak na področju razorožitve; značilna je predvsem po tem, da vsebuje konkretne predloge, se pravi, da je nekaj več kot poslanica. Izhaja iz stališča da gre za proces (kajpak razorožitve), ki se ne sme ustaviti, kot je naglašeno na začetku in koncu dokumenta. V Združenih narodih trdijo, da je to nov, pomemben prispevek k odpravi demoralizatorske teze, da je razorožitev domala utopija.
Predlogi so v duhu boljših odnosov, ki se uresničujejo na svetu. Na sedežu svetovne organizacije trdijo, da so nekateri kar dobro uglašeni na detant med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo ter na vse tisto, kar mu sledi. Prvi predlog se zavzema za odpravo vsega jedrskega taktičnega orožja, s katerim razpolagajo posamezne države.
Sestavljalci predloga so napisali, da obstoj taktične jedrske oborožitve je v bistvu prav tako nevaren kot obstoj jedrskih raket srednjega dosega, o katerih sta konec lanskega leta dosegla sporazum Reagan in Gorbačov. Predstavniki Ini-
ciative pravijo, da bo nevarnost svetovne katas-trofe žgoča vse dotlej dokler bo obstajalo jedrsko orožje.
Predstavniki šestih držav predlagjo še, da bi se svetovni dejavniki morali čimprej dorpeniti o zmanjšanju jedrskega strateškega orožja vsaj za 50 odstotkov in odkrito namigujejo, naj bi se to zgodilo ob bližnjem obisku ameriškega predsednika v Moskvi. 50 odstotkov seveda ne predstavlja kakegč stvarnega jamstva, saj bi nevarnost ostala; pomenilo pa bi, kot je rečeno v predlogu, da predstavniki velesil »nameravajo resno v odpravljanje jedrske nevarnosti«.
Menda se naslednji predlog zdi v glavnem deklarativen, vendar ni. Predsedniki in predstavniki Iniciative namreč omenjajo vesolje in svarijo, da »ga velesili ne smeta izkoriščati za lastne vojne interese«. Kam dokument cilja, je na dlani. Zlasti zahodna velesila kar pogosto (sicer zadnje čase nekoliko manj) izraža težnje in napoveduje načrte za vojno osvajanje vesoljskih prostranosti. Navajajo sicer, da jim gre za obrambne namene, orožje v vesolju pa ima kakorkoli samo rušilno vlogo.
Toda še ni konec predlogov. Pomemben je tisti, po katerem bi morali »otipljivo« zmanjšati jedrske arzenale, dobrodošlo pa je tudi priporočilo, naj bi se države, ki posedujejo jedrsko
orožje, enkrat za vselej izrekle za prekinitev vseh vrst poskusov. Vemo, da je bil leta 1963 podpisan sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov in res je, da niso podpisnice od takrat izvedle poskusov v atmosleri, jonosferi ali pod vodo. Žal pa so se nadaljevali podzemni poskusi. Do danes jih je bilo celo nekaj več kot tisoč.
Strokovnjaki seveda opozarjajo, da je poskus pod zemljo prav tako »uničevalen« kot poskus v zraku ali pod vodo. Nedavno je bilten Združenih narodov navajal, da utegne nadaljevanje takih poskusov ustvariti v doglednem času resnično »potresne rezultate«.
Alfonsin, Gandhi, Karlson, Papandreu, Miguel de la Madrid in Nierere so v listini izrekli popolno podporo konferenci Združenih narodov o razorožitvi, ki zaseda v Ženevi. Potrdili so, da je to edino multilateralno pogajalsko telo svetovne organizacije in da gre predvsem njemu podpora svetovnih dejavnikov. Konferenco o razorožitvi so ustanovili na prvem posebnem zasedanju Združenih narodov leta 1978.- V njej je 40 članic, med njimi pet jedrskih sil, Kitajska, 9 vzhodnih in 9 zahodnih dežel ter 21 nevtralnih in neuvrščenih držav.
Šlo je, tedaj ko so jo ustanovili, za velik uspeh gibanja neuvrščenih. Konferenca zaseda redno, tudi redno poroča generalni skupščini o svojem delu. Do sedaj je vzela v precep vrsto
problemov, med drugim na primer tudi problem, kako zagotoviti varnost deželam, ki nimajo jedrskega orožja, problem radiološkega orožja in celovit program razorožitve. To so kajpak samo nekatere novejše teme.
O tem organu v glavnem menijo, da si prizadeva veliko, dosega pa žal malo. Glavno coklo predstavljajo tudi v tem primeru velesile, toda tudi nekatere manjše lastnice jedrskega orožja znajo včasih ponagajati. V zvezi z listino »Inici' ative šesterice« pa velja pozornost tudi predlo' gu, naj bi na bližnjem zasedanju svetovne orgm nizacije v New Yorku vsaj pričeli razmišlja^ tudi o tako imenovanem multilateralnem siste' mu nadzorstva nad jedrskim, pa tudi drugd1] razoroževanjem. Izvajali naj bi ga seveda P°a okriljem Združenih narodov.
Listina Iniciative je z ene strani konkretna, ^ druge pa ponuja precej tako rekoč manevrske^ prostora tudi za delne, pa vendar koristne res1 e ve. Trdijo, da je v bistvu izraz hotenj svetov11 organizacije, obenem pa tudi politike gibahl^ neuvrščenosti. V skupini Iniciative so 3 neU»ci, ščene dežele, če izključimo na primer Švedsk ki je izrazito nevtralna.
Nekje smo brali, da skupina na neki na predstavlja podaljšano roko svetovnega iavn^j[j-mnenja. Njen ugled ni majhen. Na lanskem m skem sestanku je sprejela priporočilo o °^Pr^a-izstrelkov srednjega dosega v Evropi, kar nes tudi uresničuje. Bila je tudi med P0^udnOI-o-mi mednarodnih snidenj o problematiki raz ^ žitev-gospodarski razvoj. Konec avgusta . imeli v New Yorku, seveda spet v Zdruz narodih, pomembno konferenco o tej temi- ^
Zaenkrat ne kaže, da bo njena vloga ^^$0. njem posebnem zasedanju o razoro^iQQ^N
Kljub izzivanju desnice uspela okrogla miza ACLI o manjšini
Sožitje med različnimi je merilo demokratičnosti vsake družbe
TRST Dvorana delavskih zadrug na Trgu Stare mitnice je bila v soboto zvečer prizorišče zanimive in na koncu uspele okrogle mize o sožitju in o boju slovenske manjšine za uzakonitev ustavnih pravic, ki jo je v okviru »Šole za mir« priredila tržaška sekcija Združenja katoliških delavcev ACLI. Soočanje je vseskozi potekalo v naelektrenem in napetem vzdušju zaradi množične prisotnosti pripadnikov mladinske neofašistične organizacije Fronte della gioventu in vidnih voditeljev tržaškega MSI. Če temu dodamo, da so v prvih vrstah sedeli tudi mnogi vidni voditelji nacionalističnega dbora za obrambo italijanstva Trsta s predsednikom Senesom na čelu, lahko mirne duše rečemo, da je bila naloga diskutantov, (parlamentarcev Colo-nija in Spetiča, raziskovalca čedajske SLORI Clavore in predsedujočega predstavnika ACLI Codege) zelo težka in odgovorna. Vsi štirje pa so se zelo dobro odrezali in s svojimi umerjenimi, čeprav vsebinsko zelo različnimi posegi, popolnoma onesposobili skrajneže, ki so si očitno pričakovali kdo-vekaj in predvsem od slovenskih raz-pravljalcev teme ali celo grožnje, ki bi postavile v dvom tolikokrat opevano italijanstvo Trsta. Oporečniki niso imeli argumentov in so se zato od časa do časa posluževali hrupnih kontesta-cij in zmerjanj, kar je še bolj potrdilo njihovo klavrno osameljenost med številnimi poslušalci, ki so se odzvali vabilu za sodelovanje na tej hvalevredni pobudi ACLI.
Ferruccio Clavora je izhajal predvsem iz svojih izkušenj mladega beneškega emigranta v Belgiji, aktivista KD in nato deželnega voditelja gibanja demokratičnih katoličanov. »Ko sem se vrnil v rojstno Benečijo,« je povedal Clavora, »sem se moral odločiti ali ostati demokristjan ali zavedni Slovenec, ker sem ugotovil, da so me raz-
Udeleženci sobotne okrogle mize
mere silile v to paradoksalno izbiro. Zato sem se raje odrekel svojemu političnemu prepričanju kot svoji bitnos-ti,« je dejal raziskovalec SLORI, ki je nato obširno in znanstveno razčlenil manjšinsko vprašanje v luči sodobnih družbenih procesov, ki prevevajo zahodno Evropo. Sožitje med različnimi je merilo vsake demokratične družbe in to sožitje tudi med Slovenci in Italijani nima alternativ, razen teritorialne ali druge getizacije, ki pa je neuresničljiva in o kateri je sploh absurdno razpravljati. Clavora je svoj poseg zaključil z oceno 40-letnice republiške ustave, pri čemer izstopajo neuresničene obveze do manjšin, posebno do Slovencev, »čeprav je treba priznati, da zaščitni zakon ustvarja posbeno na Tržaškem pretirane bojazni in istočasno pretirana upanja.«
Poslanec KD Sergio Coloni je uvodoma dejal, da je treba pri oceni manjšinskega vprašanja v deželi premostiti zaprta stališča, ki se pojavljajo in prihajajo do izraza tako med Slovenci kot med Italijani. Njegov poseg je vseskozi preveval neke vrste poziv k previdnosti, ki je prišel do izraza tako pri zgodovinskem, kot pri čisto političnem delu njegovega poročila. »Italijani in Slovenci živimo od zdavnaj skupaj in se moramo potruditi, da bo naše sožitje, kar se da ustvarjalno,« je dodal poslanec KD, ki je nato večji del svojega posega namenil obrazložitvi stališč KD do slovenskega vprašanja.
Stranka relativne večine priznava manjšini zemljepisno celovitost, zavzema se pa za zelo diferensirano za-
ščito med Slovenci, ki živijo v Benečiji in tistimi, ki živijo na Tržaškem in Goriškem. KD pa zlasti nasprotuje, da bi slovenska prisotnost prišla javno do izraza v mestih Trst in Gorica. Coloni je zagovarjal svoje staro stališče, da bi morala vlada čimprej predložiti svoj zakonski zaščitni snutek in ni razčistil vprašanja, ali bo KD (kdaj in če sploh bo) predložila svoj zakonski predlog, čeprav je izrazil upanje, da bo v tej zakonodajni dobi vendar prišlo do zakonske ureditve manjšinskega vprašanja.
Komunistični senator Stojan Spetič je izhajajoč iz republiške ustave predstavil vsedržavne, meddržavne in mednarodne listine, ki obvezujejo Rim za zaščito manjšine, med katerimi sodi tudi nedavna pomembna resolucija evropskega parlamenta. Tukaj ne gre samo za izvajanje ustavnih in zakonskih dolžnosti, ampak za spoštovanje človekovih in demokratičnih svoboščin, pri čemer Italija ne more še nadalje tvegati svojega državnega ponosa. Spetič je obžaloval, da italijanski demokratični katoličani, na vsedržavnem in na deželnem merilu, niso doslej še izkoristili vseh svojih velikih potencialov v boju za uzakonitev slovenskih pravic.
Senator KPI je izrazil upanje, da bo ministrski predsednik De Mita res držal obljubo, ki jo je izrekel med nedavno parlamentarno predstavitvijo nove vlade. Komunisti bodo dosledno zagovarjali znana stališča do slovenske manjšine, ki so zaobjeta v zakonskem predlogu, je še naglasil senator KPI, ki pa je podčrtal pripravljenost na odprtost in na konkretno soočanje z ostalimi zakonskimi predlogi in tudi na morebitno rešitvijo, s katero pa bo morala biti v prvi vrsti zadovoljna sama manjšina.
SANDOR TENCE
Priznanja
Dežele
županom iz Benečije
ŠPETER — Le nekaj dni pred 12. obletnico uničujočega potresa, ki je povzročil razdejanje v Furlaniji in v Benečiji, je deželni odbornik za obnovo Roberto Dominici izročil priznanja za opravljeno delo županom s Čedajskega. Gre za spominsko plaketo, ki jo je pripravila dežela po osnutku kiparja Ceschie.
»Plaketa,« je poudaril Dominici, »naj bo izraz občutenega in iskrenega priznanja deželne uprave za dragoceno delo županov, ki so veliko pripomogli, da je obnova okrepila Furlanijo, jo modernizirala in jo pripravila za nadaljnjo rast.«
Priznanja so izročili županom, ki so v zadnjih_12 letih vodili občinske uprave na Čedajskem. Tako so za Čedad izročili plaketo Giovanniju Del Bassu in Giuseppeju Pascolini-ju, za Podbonesec Antoniu Mazziniju in Romanu Specogni, za Špeter Ginu Corredigu in Firminu Marini-gu, za Tavorjano Giuseppeju Picca-ru, Dariu Benatiju, Egidiu Sabbadi-niju in Sergiu Sabbadiniju, za Dreko Sergiu Zufferliju in Mauriziu Na-morju, za Grmek Fabiu Boniniju, za Praprotno Brunu Bernardu, za Sv. Lenart Leonardu Osgnachu in Renatu Simazu, za Sovodnje Pieru Zua-nelli in Paolu Cudrigu, za Srednje pa Lucianu Saligoiu in Augustu Cri-setigu.
Ob podelitvi priznanja je odbornik Dominici načel z župani vprašanja, ki jih je treba še rešiti. Obenem pa je izkoristil priložnost in napovedal, da je vlada odobrila nedavni deželni zakon za strukturno obnovo in utrditev poslopij, ki so bila poškodovana ob potresu. Vsekakor omenjeni zakon ne bo zadnji ukrep za obnovo, vendar bo moral delo dokončati odbor, ki bo izvoljen po volitvah.
Jezero Cornino usodno za mlado potapljavko
VIDEM — V jezeru Cornino prj borgarii je v nedeljo umrla mlada po-tapljavka iz Gradeža Barbara Fachi-hetti. Skupno z desetimi drugimi kolesi se je Fachinettijeva odpravila k jezeru, da bi preučila floro in favno furlanskega jezera. Kaže, da jo je slabost °bšla kmalu potem ko je zaplavala Proti dnu. Kolegi so ji sicer priskočili hernudoma na pomoč in ji pomagali Po površja, vendar pomoč je bila za-fhan. Barbara Fachinetti je umrla med Prevozom v bolnico v San Danieleju.
Vzroke nesreče raziskuje sedaj prisojni sodnik, ki je odredil obdukcijo. Pbenem so preiskovalci zaplenili tudi Jeklenke s kisikom in ostalo opremo Potapljačiče.
* TRST — Danes se bo spet sestal deželni svet, ki bo najbrž zasedal tudi Jutri, da bi izčrpal delo, ki je na dnevnem redu. Svetovalci bodo morali razpravljati o zakonu za ovrednotenje kulturne dediščine Ogleja, nato pa k°do .morali razčleniti vrsto ukrepov, ade'-aio odškodnine za opravljanje raznih dolžnosti, pravico do šolanja in gradnjo šolskih poslopij ter pravilnik internih konkurzov.
V' Gradežu odprli
turistično sezono
GRADEŽ — Z dviganjem zastave so v nedeljo v Gradežu odprli letošnjo turistično sezono. Slovesnosti so se udeležili krajevni upravitelji in vidni deželni politični predstavniki, saj je turistična sezona nosilni sektor gra-deškega gospodarstva. Ob tej priložnosti je deželni odbornik Brancati potrdil obvezo Dežele za krepitev gra-deške turistične ponudbe.
Brancati je v svojem nagovoru poudaril, da je mesto že doseglo na področju turizma spodbudne rezultate, ponudba pa bp kakovostnejša, če bo v še večji meri upoštevala naravno in kulturno dediščino, toplice in navtični turizem. V tem okviru se je deželna uprava obvezala, da bo prispevala h krepitvi marin in k posodobitvi zdraviliškega sistema.
V zadnjih petih letih se je število gostov v Gradežu povečalo za 20 odstotkov in doseglo zavidljivo raven 1.630.000 prisotnih, vsako leto pa obi-ške Gradež 55.000 novih gostov.
Mesto na otoku računa tudi, da bo svetovno nogometno prvenstvo, ki bo leta 1990 v Italiji, velika priložnost za Gradež, ki se pripravlja, da bi seznanil širšo publiko s svojim dejanskim potencialom.
Film in šola
v Pordenonu
PORDENON V nedeljo bodo v Pordenonu podelili priznanja dijakom in profesorjem, ki so se udeležili natečaja Film in šola. Natečaj je priredil Center za kulturne pobude v Pordenonu pod pokroviteljstvom Evropskega parlamenta in s prispevkom deželnih ljudskih bank.
Na natečaju je sodelovalo okoli tisoč dijakov in profesorjev, ki so dejanski protagonisti pobude. Prireditelji namreč z natečajem nameravajo spodbuditi šolo, da se približa filmskemu jeziku in sistemu komuniciranja. To seveda predpostavlja poznavanje sodobne tehnike komuniciranja in vizualnih sporočil. Natečaj, poudarjajo prireditelji, noče biti promocija neke zvrsti kot je film, pač pa pobuda, ki spodbuja k spoznavanju neke stvarnosti, ki je že prisotna v vsakodnevnem življenju. Sateliti za telekomunikacije, mednarodne televizijske povezave, vse več zasebnih televizijskih postaj so že današnja stvarnost. Za upravljanje tega sistema pa bodo potrebni kulturno in tehnično pripravljeni ljudje. Podrobnejše preučevanje pojava zahteva sicer možnost konkretne sperimentacije z ustreznimi napravami in laboratoriji. Vendar za tak korak je potrebna tako-imenovana »politična volja«. V pričakovanju te, pa je natečaj kot je porde-nonski konkretna in zanimiva pobuda.
V nedeljo ob prisotnosti predsednika SFRJ
Odkritje spominskega obeležja Sremski front
KOPER — Slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja »Sremski front«, bodo 8. maja 1988 ob 11. uri v bližini Šida (tj._na 108 km avtoceste Beograd - Zagreb). V zvezi tega bodo v tem kraju priredili veliko ljudsko zborovanje na katerem bo govoril tovariš Lazar Mojsov, predsednik predsedstva SFRJ.
Nekdanji borci - udeleženci bojev na sremski fronti, se bodo zbrali v bližini spomenika in sicer pozadi transparentov, na katerih bodo napisi (naslovi) njihovih brigad (enot), v katerih so se borili.
Za starejše borce, vojaške vojne invalide in starše padlih borcev in bork, pa bodo zagotovili posebna mesta za sedenje.
Slovesne otvoritve spominskega obeležja »Sremski front« se bodo udeležile delegacije SFRJ, Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, JLA, socialističnih republik in socialističnih pokrajin.
Iz inozemstva pričakujejo dele-
gacije ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Ljudske republike Bolgarije. Na tej slovesnosti bodo sodelovali tudi nekdanji borci italijanske brigade »Italia«, ki se je v sestavi 1. proletarske divizije JA udeležila bojev na sremski fronti in italijanski ambasador v Beogradu.
Po govoru tovariša Lazarja Moj-sova bo sledil kulturno-prosvetni program, ki ga je pripravila Jugoslovanska ljudska armada.
Prihod preživelih borcev, članov družin padlih borcev in vseh drugih oseb na to slovesnost bo organizirano preko Občinskih odborov ZZB NOV in Občinskih konferenc SZDL. V zvezi tega organizira avtobusno podjetje Slavnik iz Kopra 3-dnevni avtobusni izlet v Beograd in udeležbo na proslavi ob odkritju spomenika »Sremski front« pri Šidu (potrebne informacije lahko dobite na sedežih omenjenih odborov in pri Slavniku v Kopru, telefon 066/22181).
ALBERT KLUN
-po .»Vem samo, da gre za vlogo v njenem novem filmu.« ]3o Je.bilo najbolj čudno od vsega in končno je pristala, da ,0^^, vendar si ni mogla kaj, da ne bi zvečer poklicala caIllov' Pokazalo se je, da staršev ni doma in da ima sobari-je v?rjetno prosto, ker ni nihče dvignil slušalke. Ta klic jo Z(ja.Zalostil, kajti nekoč je bilo v domači hiši toliko ljudi, k0 LPa ni bilo nikogar več. Isti občutek je obšel tudi Faye, ^ahk 9 Z .Wardom pozno ponoči prišla domov. Toda Val je namislila le na skrivnostno vlogo, ki naj bi jo brala P°kn • dne- Ponoči ni skoraj nič spala in zjutraj je bila la j j. nci že ob šestih. Oprala in posušila si je lase, se naliči-0blekje en^rat Preverila lak na nohtih. Odločila se je, da bo le ^ ,a Sladko črno obleko za primer, da bo šlo zares. Bila ^alcp Ce Preveč svečana za deveto uro zjutraj in imela je 111 irnJ^6?10130!51 izrez, toda njene prsi so bile bele in polne (lrng0 a Je dolge noge. Tako bi se oblekla za katerokoli rtaYe 7-?ranie' zato se je odločila, da ne bo delala izjeme za % bayer. Medtem ko se je peljala v studio, si je skušala eati, da ne bo to branje nič drugačno od katerega-
koli drugega. Toda ko je odrnila vrata studia, so se ji tresle roke in tako dolgo se je mučila s popravljanjem šminke in pričeske, da je zamudila pol ure. Tajnica jo je karajoče pogledala in opazila je, da je Faye pogledala na uro, ko je vstopila, in s pogledom oplazila njen globoki izrez, potem pa se ji je nasmehnila in bila videti prav tako živčna kot hči. Ward je s še dvema moškima sedel na drugem koncu prostora in se tiho pogovarjal, in povsod so stale mize, posute s fotografijami drugih igralk, ki so jih preverjali. Vsi trije so v hipu dvignili glave in oče ji je pomežiknil. Toda Val se je morala posvetiti materi. Materi, ženski, s katero se nista nikoli razumeli in ki ji je zdaj ponudila njeno veliko priložnost.
»Zdravo, Valerie.« Njen glas je bil nežen, njeno vedenje pa bolj poslovno, kot ga je bila Valerie vajena. Bilo je sk°raj tako, kot bi ji Faye hotela nekaj povedati brez besed in ji vliti pogum. Medtem ko jo je gledala, se je Valerie umirila. Prisilila se je, da ni mislila na tri preklete oskarje temveč samo na besedilo, ki ga je držala v rokah. Nenadoma ji je to besedilo pomenilo vse. Čeprav se ji doslej še ni ponudila prava priložnost, je vedela, da zna igrati, in nameravala je odigrati svojo najboljšo vlogo, pa če bi jo to pogubilo. Faye Thayer je z očmi centimeter za centimetrom preiskovala njen obraz, ji želela srečo in skoraj molila zanjo. »Radi bi, Val, da bi nam danes prebrala neko vlogo.« S temi besedami ji je izročila scenarji.
»To mi je povedal tudi moj zastopnik. Za kakšno vlogo gre?«
»Za mlado žensko, ki...« in Faye se je poglobila v opisovanje vloge. Val pa se je še naprej čudila, zakaj jo je dala
poklicati. Hotela jo je vprašati, potem pa se je odločila, da ne bo rekla ničesar.
»Mi pustiš pet minut, da jo pregledam?« Njene oči so se zavrtale v Faye. Vedno je bila ljubosumna nanjo, na njeno lepoto, njeno preteklost, njene uspehe, igralsko kariero, kateri se je odpovedala še kot mlado dekle. Zdaj pa naj bi nenadoma brala zanjo. Prišlo je do najbolj nenavadnega razpleta v njeni karieri. Mati je pokimala. Val je opazila, da se stara. Imela je samo enainpetdeset let, toda zadnjih nekaj let je zahtevalo svoj davek.
In potem je nenadoma začutila neznansko željo, da bi dobila to vlogo, zaželela si jo je bolj kot vse na svetu. Hotela je pokazati tej ženski, da zna igrati. Vedela je, da Faye ne verjame v to in zanimalo jo je, kdo se je domislil, da bi ji dali to priložnost. Verjetno oče.
»Vzemi si deset minut, pojdi v sosednjo sobo, potem pa pridi nazaj.« Materin glas je bil topel, njene oči pa zaskrbljene. Kaj, če ne bo zmogla, je Val prebrala v njih. To je bila tista stran matere, ki je otroci niso nikoli videli, podoba predane profesionalke, režiserke, ki je zahtevala pogum in srce in telo, ženske, ki je vse svoje življenje posvetila delu. In Val je nenadoma sprevidela, kdo je, kaj počne in kako zahtevna zna biti, vendar je to ni prestrašilo. Bila je prepričana, da bo kos nalogi.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Glavna gesla prireditev ob delavskem prazniku na Tržaškem
Mir, sožitje, delo, skrb za okolje
Sindikalna konfederacija CGIL, CISL, UIL je po več letih ponovno priredila enotno prvomajsko delavsko manifestacijo. Kot je bilo napovedano, so bili govori predstavnikov sindikata osredotočeni na tri bistvene probleme, in sicer na mir v svetu, na zaščito okolja in pravico do dela, ki naj bi pripomogla h gospodarski in kulturni rasti države in njenih državljanov.
Tržaška povorka, ki se je kot običajno vila po glavnih mestnih ulicah ob koračnicah in himnah pihalnega orkestra iz Ricmanj, je bila letos mnogo bolj praznična, saj je plapolalo nič koliko zastav in praporov ter transparentov, kar priča, da je 1. maj še vedno doživet praznik. Tudi zborovanje je bilo letos drugačno od tistih, ki smo jih bili vajeni. Bilo je namreč v Ljudskem vrtu ob Ul. Giu-lia, hotelo pa je biti hkrati tudi opozorilo na čedalje hujše onesnaženje Trsta, ki v tem pogledu prednjači tudi pred večjimi italijanskimi mesti. Resnici na ljubo pa ta novost ni naletela na pričakovan odmev udeležencev shoda, saj smo imeli občutek, da se je vzdušje v prijetni spomladanski senci topolov in platan nekoliko ohladilo, zmanjšala pa se je tudi pozornost do govornikov.
Prvi je govoril predstavnik CISL Feletti, ki je opozoril na vse večje razlike med družbenimi sloji in na krivičnost davčne politike. Poleg težkih gospodarskih razmer in usihajoče industrije na Tržaškem, je omenil tudi probleme, ki so nastali v zadnjih letih in ki so dobili že kar nevarne razsežnosti. Zaustavil se je pri pojavu cobasov v javnih službah, zlasti v šolstvu, del govora pa je posvetil tudi prvi obletnici jedrske nesreče v Černobilu.
Novoizvoljeni pokrajinski tajnik UIL Oualizza je vse tri teme podrobneje razčlenil. Govoril je tudi o
mednarodnem sodelovanju in o prijateljskih odnosih s sosednjimi deželami, ki so kot FJK članice delovne skupnosti Alpe-Jadran. O varstvu okolja in varnosti na delovnem mestu pa je dejal, da se bo sindikat še naprej zavzemal za rešitev teh problemov in da bi bilo nujno vzpostaviti pravo in plodno sodelovanje s pristojnimi oblastmi, zlasti takrat, ko je govor o namestitvi sodobnih industrijskih objektov. »Ne gre toliko za število tovarn,« je dejal Oualizza, »kolikor za njihovo kakovost in ustrezno lokacijo. Če bo do tega sodelovanja prišlo, lahko pričakujemo nova delovna mesta in, kar je tudi pomembno, nove delovne kadre na področju ekologije,« je še napovedal. Večji del govora pa je posvetil problemu brezposelnosti, ki se na
Tržaškem pozna morda bolj kot v ostalih deželah Italije. »Ne zato, ker bi bila pri nas večja ali očitnejša,« je dejal, »temveč zato, ker smo bili doslej deležni neštetih daljnovidnih in lepih obljub, ki pa se niso uresničile. V mislih imam zlasti državno udeležbo, ki nas izigrava, saj nemoteno izvaja politiko uravnavanja izgub in dobička tako, da kratko malo ukinja delovna mesta in zapira tovarne.« Oualizza je "obračunal" tudi z nasprotniki sindikata in s tistimi, ki se kar ljubeče spogledujejo s co-basi. »Če že govorimo o demokraciji in o želji po gradnji novega, sodobnega gospodarstva,« je poudaril, »moramo upoštevati besedo delavcev, pri tem pa je važno, da spoštujemo tudi njihovo avtonomijo. Samo tako lahko uresničimo plodno soodločanje,« je še dejal in zaključil rekoč, da se sindikat popolnoma zaveda napak, ki jih je naredil v preteklosti in dejstva, da se je njegov odnos z delavci nekoliko skrhal in da so se ustvarile polemike in nevarna razhajanja med sindikalnimi organizacijami. »Zavedamo pa se tudi, in na to smo ponosni, da je to, kar smo za delavstvo naredili v preteklosti in to, kar v prihodnje še bomo, veliko pomembnejše od razprtij, ki jih bomo s časom in dobro voljo zgladili.«
Zadnji je na govorniški oder stopil predstavnik CGIL Adami, ki je govoril tudi v slovenščini. Prerešetal je probleme mednarodne politike in terorizma, ki ponovno dviga glavo, omenil pa je tudi krivice, ki jih bomo Slovenci doživljali, če ne bo priznan zakon o globalni zaščiti, (mi)
V Kvizu skupaj z Nabvezinci
Prvomajsko slavje se je v Križu pričelo že v soboto, ko je iz Nabrežine dospela štafeta bratstva in miru mladinske skupine Pinko Toiiiažič. V Ljudskem domu je bila nato kulturna prireditev z nastopom moškega in dekliškega zbora Vesna, zbora Skupnosti Italijanov z Reke in mladinske glasbene skupine s Koroške. Delavski praznik je v zgodnjih jutranjih urah s tradicionalno budnico pozdravila domača godba na pihala, ki je nato obiskala vasi zgoniške občine. Sledil je sindikalni shod, ki so se ga udeležili tudi delavci in občani devinsko-nabrežinske občine. Križani in Nabrežinci zadnja leta praznujejo skupaj 1. maj, v skladu s staro delavsko tradicijo nabrežinskih kamnolomov, v katerih so bili zaposleni delavci iz bližnjih krajev. Takrat so bile manifes-
V Miljah za sodelovanje ob meji
Mir in sožitje, solidarnost, delo, kakovost razvoja, socialna in davčna pravičnost: tudi v Miljah je prvomajski praznik izzvenel v duhu gesel, ki so jih ponovno enotni sindikati CGIL, CISL, UIL izbrali za vso državo. Povorko, ki je na Marconijev trg kot običajno krenila z Drevoreda XXV. aprila, so letos spremljale godbe pustnih skupin, na čelu pa so plapolale zastave treh sindikalnih organizacij. Očitno pa je nova enotnost še nekam šibka, saj je v dogovarjanju za govornike prišlo do nesporazuma, tako da je na odru spregovoril le član tržaškega tajništva CGIL Giuli-ano Mauri, slovenskega govornika pa ni bilo.
Predstavniki obalno-kraških sindikalnih organizacij so se tudi letos odzvali tradicionalnemu vabilu, da se udeležijo prvomajskega zborovanja v Miljah, občini, ki je pobratena s Koprom. Slobodan Radujko, sekretar koprskega občinskega sveta, je v svojem pozdravu poudaril, da tudi take priložnosti prispevajo k medsebojnemu razumevanju in solidarnosti. »Gospodarske težave, s katerimi se v Jugoslaviji srečujemo,« je poudaril, »dajejo pri nas 1. maju tisti pomen, na katerega smo v obdobju na videz neproble-
matičnega razvoja že skoraj pozabili. Ponovno prihaja do izraza borba proti centrom moči, ki odločajo mimo interesov delavcev, ponovno se utrjuje spoznanje, da .se morajo delavci končno uveljaviti kot subjekt razvoja.« Poleg borbe za dolgoročne interese delavskega razreda, pa je Radujko omenil tudi naloge sindikatov pri zagotavljanju z ustavo in zakoni določenih posebnih pravic delavcev italijanske manjšine. »V sindikalnih organizacijah se globoko zavedamo pomena, ki ga ima vsestranski razvoj italijanske narodnostne skupnosti, tako na področju globalnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo kot tudi na področju naše ga notranjega demokratičnega razvoja. Na podlagi dolgoletnih prijateljskih in delovnih stikov med tržaško sindikalno organizacijo CGIL in našim sindikatom vemo, da tudi vi enako razmišljate, ko gre za vprašanje globalne zaščitev Slovencev v Italiji,« je zaključil Radujko.
Po zborovanju na glavnem trgu se je množica preselila na zelenico Giardini Europa, kjer so domače godbe dale prvomajskemu slavju še posebno borbeno, pa tudi razigrano noto. (nfk
tacije v Nabrežini, sedaj pa izmenično potekajo enkrat v Križu, drugič v Nabrežini.
Nabrežinci so prišli v Križ v sprevodu z rdečimi zastavami in z godbo, ki je pod taktirko Stanka Misleja igrala borbene in delavske koračnice. Križani so jih dočakali na križišču pokrajinske ceste, od koder so skupaj krenili na vaški trg, kjer sta v imenu sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL govorila Gino Grande in v slovenščini Ernesto Arbanas. Govornika sta podčrtala pomen delavskega praznika v novih družbenih in gospodarskih razmerah v državi, prvenstveno pozornost pa sta posvetila krajevnemu položaju in krizi, ki pesti velike tržaške industrijske obrate. Poudarila sta tudi nujnost sožitja in boja za uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti.
Popoldne pa je bil na dvorišču Ljudskega doma prvomajski praznik v priredbi krajevne sekcije KPI Josip Verginella in mladih komunistov Zahodnega Krasa, ki se ga je letos ob lepem vremenu udeležilo rekordno število obiskovalcev. V kulturnem programu je nastopila kriška godba na pihala, ki je pod taktirko mladega dirigenta Livija Sulčiča izvedla koncert borbenih koračnic in umetniških skladb. Praznik sta nato pozdravila kandidata KPI na bližnjih deželnih volitvah Perla Luša in Miloš Budin. Zgoniški župan je večji del svojega posega posvetil boju Slovencev za narodne in ustavne pravice ter angažiranosti KPI pri teh prizadevanjih, ki so tudi prizadevanja demokratičnega dela italijanske večine. Komunisti so se in se bodo tudi v prihodnosti dosledno in ob belem dnevu zavzemali za enotnost Slovencev, a brez slepomišenj in če bo potrebno, tudi s še odločnejšimi demokratičnimi metodami, pri čemer pa se bo treba izogniti nevarnosti getizacije narodnostnega boja. Kriško prvomajsko slavje je sklenil ples z ansamblom TAIMS. (st)
Rekordno število udeležencev za jubilejni Glas harmonike
Skupaj z jubilejno izvedbo je letošnje srečanje Glas harmonike, ki ga na prvomajski popoldan že pet let prireja KD Fran Venturini od Domja, doseglo tudi rekordno število udeležencev. V dvorani kulturnega centra Anton Uk-mar-Miro, vreme je namreč nekoliko ponagajalo in treba se je bilo zateči pod streho, se je pred številnim občinstvom zvrstilo skoraj šestdeset godcev. Prišli so kot po navadi z obeh strani meje, res veliko pa jih je bilo prav iz Slovenije. Zanimivo je tudi, da se je lanski prvi nastopajoči ženski^ letos pridružila še ena: skupaj s Štefko Škulj se je tako običajnemu liku ljudskega godca pridružila še Breda Horvat. Obe druži velika ljubezen do tega glasbila, ki ga poznata že od mladih nog, sedaj pa ga igrata v veselje in zabavo, prav tako kot pravi ljudski godci.
Tudi letos je srečanje sicer običajnih in manj običajnih godcev na diatonično harmoniko popestril nekoliko svojevrsten nastop. Pred občinstvom sta se namreč predstavila najmlajši in najstarejši udeleženec. Mogoče se na prvi pogled to ne bi zdelo zelo čudno, ko ne bi bil mali harmonikaš star le devet let in ne bi igral tako sproščeno in muzikalično, kot da bi bilo to zanj najbolj naravna stvar. Zanimivost pa je tudi v tem, da je malega Tonija Rajka spremljal 80-letni Anton Plut, ki je venček slovenskih ljudskih pesmi odigral kar na bršljanov list.
Glas harmonike ni le tradicionalno prvomajsko srečanje ljubiteljev ljudske harmonike. Od samega začetka je to tudi glasbena manifestacija, ki uspe doseči zadovoljivo kakovostno raven. Med drugimi se tako vsakič predstavljajo tudi mladi navdušenci tega glasbila, pravi virtuozi diatonične harmonike, ki si sami sestavljajo skladbe,
nekateri pa tudi snemajo kasete, poleg tega seveda, da opravljajo 'delo" vsakega dobrega ljudskega godca. Kot vsako leto je tako nastopil Zoran Lupine, svetovni prvak v tej zvrsti, ki že drugo leto pri Domju uspešno vodi prvo in edino šolo za diatonično harmoniko. Odlično pa sta se med drugimi odrezala tudi Igor Franca, eden najboljših harmonikašev slovenske Primorske, in Maurizio Marchesich, ki je prav tako kot ostala dva dobitnik številnih nagrad in priznanj.
Poleg godcev je v nedeljo nastopila tudi Ženska pevska skupina Stu ledi, ki je s svojim ljudskim petjem prijetno popestrila ta skupinski koncert. Ob letošnji jubilejni izvedbi tega praznika ljudske glasbe pa seveda ni mogla manjkati razstava starih in novih harmonik. KD Fran Venturini jo je sicer priredilo že ob krstni prireditvi, letos pa je pobudo ponovilo. Poleg dragoce-
nih starih primerkov in na novo izdelanih glasbil je bilo na ogled tudi slikovno gradivo, ki ga je društvo v vseh teh letih skrbno zbralo. Vse to pa se uokvirja v dolgoletno delo navdušencev in ljubiteljev ljudske harmonike, ki so se pred leti zbrali v skupino z imenom Glas harmonike in začeli skupinsko nastopati na vseh tekmovanjih in srečanjih, posvečenim temu glasbilu.
Peti Glas harmonike je bil kot vselej v prvi vrsti prijetno in razigrano srečanje med starimi prijatelji, revija sama je torej postala pravi praznik ljudske harmonike, obenem pa tudi nepogrešljiv del prvomajskih praznovanj na tem koncu zamejskega ozemlja. S temi mislimi je na začetku pozdravil Marjan Spetič, predsednik KD Fran Venturini, ki slavi letos 20. obletnico ustanovitve, (dam)
Na sliki: najmlajši nastopajoči Toni Rajko. /
V Bazovici, Gropadi, na Padričah in drugod
Po številnih vaseh slovesno dočakali prihod prvega maja
Že nekaj let si Gropada in Padriče delita med seboj organizacijo praznika na predvečer prvega maja, ki se enkrat začenja v eni, drugič v drugi vasi. Tokrat so bili organizatorji Padričarji s svojimi društvi. Slovesnost se je začela z zbiranjem pred kulturnim domom, ki ga Gropajci tako pridno hitijo graditi v svoji vasi, prva kratka slovesnost pa je bila pred spomenikom padlim v vasi, kjer sta govorila domačinka Marija Milkovič v imenu KD Skala in Aleksander Mužina. Nato so se udeleženci ustavili pred spomenikom Karlu Destovniku - Kajuhu pred domačo šolo in še pred spomenikom padlim na Padričah. Tu je imel kratek govor domačin Josip Grgič. Ob vseh treh svečanih postankih je nastopil mešani pevski zbor Skala, ki je odpel nekaj borbenih pesmi in zaključil s pesmijo Žrtvam. Udeleženci so se nato zbrali na vrtu padriške Gozdne zadruge, kjer so nadaljevali pogovor, kateremu se je pridružila še harmonika in slovenska pesem-
Slovesno in prijetno je bilo tudi v Bazovici, kjer so se vaščani že drugič zbrali pri kalu, prižgali kres in tako začeli svoj predprvomajski praznik. Organizatorji so bili domače KD Lipa, ŠD Zarja in SZ Sloga. Približno do 22.30 so se domačini, pa tudi številni planinci in taborniki iz sosednjih vasi in iz mesta ustavili pri kresu, nato pa so skupaj krenili na Kokoš. Več kot uro je trajala pot do vrha hriba, kjer so udeleženci nočnega pohoda zapeli in dočakali prihod L maja, nato pa so se znova vrnili v vas in se še zadržali pod orehi pri kalu. Tako lepo je bilo, da so Bazovci sklenili, da bo takšen pohod na Kokoš postal tradicionalen.
Podobnih proslav je bilo na predvečer 1. maja po naših vaseh še veliko, na primer v Trebčah, v vaseh dolinske občine, na Proseku, na Opčinah in drugod, v nedeljo navsezgodaj pa so vaščane prebujale poskočne budnice godb na pihala-
(N. L.)
Včeraj na slovesnosti v Trgovinski zbornici
Podelili priznanja za delo
Na sedežu Trgovinske zbornice so včeraj svečano podelili tradicionalna prvomajska priznanja za delovne zasluge. Ministrstvo za delo in socialn skrbstvo je v naši deželi letos podelilo 21 zvezd, od katerih jih je sedem romalo v tržaško pokrajino. Na Tržaškem so zvezdo za delovne zaslug prejeli: 60-letni Adriano Zucchi, 52-letni Eligio Zaccaria, 58-letni Anton* Varin, 60-letni Bruno Trame iz Milj, 50-letni Sergio Schiavon, 65-letni Liv* Sarasin in 62-letni Giovanni Bertali.	.
O vrednotah dela so na včerajšnji manifestaciji spregovorili v imenu vla ^ minister za prevoze Santuz, za Deželo odbornik Rinaldi, za Občino * ^ podžupan Seghene, za Vsedržavno federacijo mojstrov dela dr. Grefforl'jC0 Vsedržavno federacijo vitezov dela podjetnik Pittini, za Trgovinsko zborn ^ predsednik Tombesi in za Deželno nadzorništvo za delo inženir Sassonia. ^ vse naj zabeležimo ugotovitev predsednika TZ Tombesija, da so zvezde ^ zasluge pri delu priznanje za marljivost in trud, pa tudi znak zaupanj bodočnost, in prav takih ljudi Trst potrebuje, če hoče iz vsesplošne krize.
Ob predstavitvi lanskega poslovnega obračuna
Na predlog deželnih parlamentarcev
Perspektive in razvojni načrt Centra za znanstvene raziskave
Izredni pogoji za mednarodni promet v tržaškem pristanišču
Izredni komisar Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah prof. Domenico Romeo je na včerajšnji tiskovni konferenci, posvečeni obračunu dejavnosti Centra v lanskem letu, poudaril tri bistvene probleme, ki bi jih bilo treba rešiti.
Znanstveni "park" je v stalnem razmahu, zamišljen je kot struktura, ki se bo z leti spreminjala. Nova znanstvena in tehnološka vprašanja zahtevajo vedno nove laboratorije in nove strukture. Ko neka struktura zastari, jo je treba preurediti. Samo na tak način bo lahko Center produktiven in zanimiv za industrijske in druge obrate. Javne ustanove morajo to upoštevati in ne smejo povzročati takšnih birokratskih zastojev, da bi na območju Centra gradili in obnavljali stavbe in druge strukture počasi in z zamudo, saj bi to nevarno dušilo njegov razvoj.
Prof. Romeo je nato opozoril, da bi bilo potrebno čim-prej urediti nekatere osnovne infrastrukture. Znano je na primer, da imajo na Vzhodnem Krasu težave s telefonskim omrežjem, za Center pa so telefonske povezave bistvenega pomena. Treba je poskrbeti za primerne avtobusne povezave, tu je še vprašanje vode itd.
Prof. Romeo je nato povabil zasebna podjetja in tudi posameznike, naj vlagajo svoja sredstva v Center. Javne ustanove in sama država ga podpirajo v zadostni meri, bodoči razvoj pa naj bi slonel tudi na sodelovanju z zasebniki, saj je znanstveni park zelo perspektiven v vsedržavnem in tudi v evropskem merilu.
Izredni komisar prof. Romeo in direktor Centra dr. Mirane Sancin sta seveda obrazložila novinarjem sedanjo stvarnost in bodoče načrte. Brez dvoma sta največja projekta, ki
ju pripravljajo, svetlobni pospeševalnik in Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo. Ob tem seveda ne gre zanemariti znanstvenih laboratorijev in tehnoloških delavnic, ki že delujejo. Naj omenimo vsaj laboratorij za visoko razvito tehnologijo površin in katalizo, laboratorij za razvoj software, laboratorij za biomedicinske stroje itd. Razvoj Centra je torej na dlani, še bolj jasen pa nam bo, če omenimo, da so lani investirali deset milijard lir, letos pa nameravajo vložiti kar štirikrat toliko sredstev v nove načrte. Danes dela v Centru 200 ljudi, že letos pa naj bi njihovo število naraslo na 300.
Center že danes posluje z nekaterimi večjimi industrijskimi obrati v Italiji, hkrati pa nudi svoje storitve nekaterim manjšim podjetjem v naši deželi. Storitve so seveda različne in gredo od znanstvenih raziskav do stimulacije manjšim podjetjem, kar lahko postane stvarna perspektiva za razvoj Trsta. Jasno je, da bo rast Centra odvisna tudi od povpraševanja, saj je prof. Romeo jasno povedal, da imajo v svojih "zalogah" veliko tehničnih in znanstvenih nasvetov.
Izredni komisar, ki so mu pravkar podaljšali mandat, je ob zaključku konference izrazil željo, da bi Center deloval v dobrih odnosih s krajevnim prebivalstvom in da bi bili krajani nanj ponosni. V znanstvenem "parku" bodo delovali znanstveniki iz različnih krajev sveta. Prisotnost vrhunskih strokovnjakov je jamstvo, da bodo odnosi dobri, saj označujeta znanstveni svet velika toleranca in smisel za sožitje. Konec koncev je danes znanost sinonim za mednarodno sodelovanje, v mednarodnem znanstvenem svetu se pletejo globoke človeške vezi, ki odpravljajo narodne ali drugačne nestrpnosti.
Poslanska zbornica je v preteklih dneh odobrila dodatek k zakonu, ki vključuje tržaško pristanišče med tiste ustanove, ki imajo možnost ponujanja posebnih pogojev za pretok blaga in prometa. Gre za popravek, ki predvideva prosto natovarjanje in raztovarjanje blaga, ne glede na njegov izvor, in neomejeno uporabo pristaniških storitev za tuja plovila, brez vsakršne diskriminacije. V tržaško pristanišče bodo torej lahko priplule in se zasidrale tovorne ladje iz vseh krajev sveta. Dodatek k zakonu so pred časom predlagali poslanci Bordon, Breda in Coloni, predvidoma 12. maja pa ga bodo sprejeli tudi v senatu. O tem je bil govor na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj popoldne v Časnikarskem krožku sklicala Avtonomna pristaniška ustanova.
Tržaškemu pristanišču je mednarodno vlogo določila že Pariška mirovna pogodba leta 1947. V njej je med drugim določeno, da bodo v tržaškem pristanišču uporabljali posebne tarife, ki ne bodo podvržene poviškom, kot se to dogaja v ostalih italijanskih pristaniščih. Italijanska vlada pa doslej ni nikoli upoštevala tega člena pogodbe, kar je brez dvoma škodilo ugledu in
vlogi našega pristanišča, ki ima vse pogoje, da ga prištevamo med mednarodna. Dodatek oziroma popravek k zakonu bosta sedaj proučila ministrstvo za trgovinsko mornarico in za finance. Tržaško pristanišče namreč spoštuje tako državne kot mednarodne zakone, pri tem pa ohranja določeno avtonomijo in je edino pristanišče v Italiji, ki ima lasten statut. (Tega je leta 1954 podpisal takratni vladni komisar Palamara.)
Predsednik Avtonomne pristaniške ustanove Zanetti je med drugim poudaril, da bodo s tem ukrepom sicer zabeležili znatno izgubo v zvezi s prometnim davkom, odpirajo pa se številne druge možnosti mednarodnega sodelovanja in nemara celo ponovna vzpostavitev mednarodnih pomorskih prog, ki so jih doslej ukinili prav zaradi nekonkurenčnosti. Dodal je tudi, da ukrep ne bo na noben način oškodoval drugih italijanskih pristanišč — kvečjem bo tržaško pristanišče postalo neposreden tekmec hamburškega — saj bo končno postalo edino pristanišče v državi, kjer bodo dosledno spoštovali potrebe tujih pomorskih družb po neoviranem poteku blagovnega prometa.
Poseg ministrov Santuza in Pomicina
Za pospešeno rešitev problemov mednarodnega tovornega prometa
Med svojim včerajšnjim obiskom na Tržaški trgovinski zbornici se je minister za prevoze Giorgio Santuz sestal tudi s predsednikom avtotermina-la pri Fernetičih Russom in s predsednikom tržaških špediterjev Priogliom, s katerima je obravnaval nekatere probleme, povezane z dejavnostjo av-toterminala, ki spadajo pod njegovo pristojnost.
Santuz je zagotovil, da se bo zavzel za znižanje minimalne tarife za železniški prevoz med opensko postajo in avtoterminalom, ki je zdaj nenavadno visoka. Poleg tega se je obvezal, da bo sprejel poseben ukrep, ki bo sprostil vstop tujih tovornjakov, katerih tovor m na avtoterminalu pretovorili na ita-ijanske kamione. Minister je nadalje zel v vednost izvajanja predsednika špediterjev, ki je predlagal, naj bi v izrednih primerih na carinah redneje segali po členu 64, ki omogoča poenostavitev postopkov.
Glede carin, katerih delovanje je že dalj časa okrnjeno zaradi bele stavke carinkov, naj omenimo, da je minister za javne službe Paolo Cirino Pomicino v teh dneh sklical posebno paritetno komisijo, da bi natančno določila naloge, ki pripadajo raznim kategorijam javnih uslužbencev. Komisiji bo pred-
sedoval podtajnik pri zakladnem ministrstvu Sacconi in bo »prvenstveno obravnavala probleme uslužbencev ministrstva za finance«, kot je rečeno v uradnem sporočilu. To pomeni, da bo v najkrajšem času obravnavala tudi problem carinikov, katerih službene naloge so nejasno oziroma nepravično opredeljene.
Tržaška KD o žgočih ekonomskih problemih
Člani gospodarske komisije pri pokrajinski KD so v preteklih dneh obravna-vali najbolj žgoča vprašanja tržaškega gospodarstva. Da bi prispevala k rešitvi problemov škedenjske železarne, je tržaška KD že nastopila pri novoimenovanem ministru za državne udeležbe Fra-canzaniju in poudarila nujnost, da IRI in FINSIDER, ob upoštevanju predloga industrij ca Pittinija, čimprej izdelata konkreten načrt za industrijski preustroj obrata. Z ministrom so tržaški demokristjani govorili tudi o drugih sektorjih, kot so ladjedelstvoj strojništvo in ladjedelska mehanika. Še posebno zaskrbljenost so izrazili zaradi postopnega upadanja dejavnosti Tržaškega Lloyda in o usodi bivših delavcev Aguile.
V Bregu so prvo majsko noč zrasli visoki okrašeni maji
V noti med zadnjim aprilom in prvim majem so v nekaterih vaseh dolinske občine postavljali maj, simbol plodnosti, radoživosti, prerojenja, predvsem pa novega, prebujajočega se življenja. Starodavni običaj postavljanja maja je torej v tesni zvezi prav z naravnim prebujanjem v tem pomladanskem času.
Na prvomajski predvečer je bilo v Bregu vse živo. V Prebenegu, Bo-Ijuncu, Borštu in Ricmanjih so okrasili in nato dvignili visoke maje. V Dolini pa se je isti večer s postavljanjem topola začelo vaško praznovanje, ki bo med soboto in torkom doseglo višek s tradicionalno majenco. Bre-žanski maji se bodo visoko šopirili približno tri dni, nakar jih bodo slovesno podirali. Na našem posnetku je kolo pod komaj postavljenim ric-manjskim majem.
Zaradi umora bolne matere obsojena na tri leta hišnega pripora
Porotno sodišče (predsednik Brenči, stranski sodnik Dainotti, javni tožilec Coassin) je včeraj izreklo skoraj zgodovinsko razsodbo: 59-letno Adriano Tongo, ki je lani umorila svojo hudo bolno mater, 85-letno Elio Salvadori, j ,° soclUo le na tri leta zapora (prese-3 Jih bo sicer doma) in ji priznalo
vse olajševalne okoliščine ter neprištevnost v trenutku zločina, kar predstavlja najnižjo predvideno kazen za „Jnor' ki se je odigral s privoljenjem žrtve . Na ta način je tržaško porotno sodišče osvojilo stališče branilcev, ki sta skušala dokazati, da je Longova bihorila mater na njeno izrecno in Večkrat izrečeno prošnjo in da je torej lo za evtanazijo. Razsodba je torej eio pomembna, saj odpira vprašanja *Cne in pravne narave. Po eni strani Vn S<- moraii tudi sami člani sodišča Prašat^ ali je sploh dopustno, da ne-, ap usliši prošnjo drugega človeka, ki umreti. Po drugi strani pa je bn^nj® tudi juridične narave, saj ji stavlja problem, kako soditi neko-O' ki je umoril človeka, da bi izpol-ja ^egovo željo in ga odrešil bolezni
umora, ki je pretresel vso druži-lam » ane Longoi je prišlo 11. julija t-on	včerajšnjim zaslišanjem je
pot Sova natančno povedala, kako je Vaja ^stt dan in sodišču pripovedo-v ,° pnaterini bolezni. Stara mati je tatičih letih bila obsojena na vege-diia n? življenje, saj je le s težavo ho-cm ' Vldela in slišala, po uspeli opera-ha jj ?e i! i.p ponovno pojavil tumor boleriH1' ^ J* ie Povzročal neznosne keznii ' Tongova jo je vsa leta z Iju-v$akj ° negovala ter ji pomagala pri taziia t5°tret>i, mati pa je naenkrat iz-sila ujesn° željo, da bi umrla, ter pro-tdkrati erko. naj ji pri tem pomaga, thdi	za ^st° ponioč zaprosila
V6|teli u .njo, tako da so sorodniki a njeno željo. Za Longovo je to
postala že prava mora, saj je mati ni več pustila pri miru. Njen težavni duševni položaj pa je bil še krhkejši zaradi vsakdanjega napornega dela v penzionu Stella, ki sta ga z možem upravljala v Ul. Bonafata, ter zaradi nesposobnosti drugih sorodnikov, ki niso poznali njene stiske.
11. julija popoldne jo je mati poslednjič prosila, naj jo zabode. Longova je najprej reagirala kot običajno in zavrnila njeno prošnjo. Naposled pa je le pomislila, da je bolj kruto pustiti mater pri življenju kot jo usmrtiti. Vzela je britvico in si prerezala žile na zapestju, nato pa z najlonsko nogavico zadavila mater.
Vse priče, ki so jih sklicali javni tožilec in branilca (mož Ettore Cerlien-co, hči Vilma, hčerin mož in drugi) so potrdile pripoved obtoženke, naloga
sodišča pa je bila, da razsodi, ali je Longova umorila namerno (ker je bila v hudi duševni stiski) ali je le pristala na umor in torej izpolnila materino željo. Javni tožilec ni verjel zadnji domnevi, češ da je nelogična in za obtoženko zahteval devet let in štiri mesece zapora z olajševalnimi okoliščinami (to je najnižja možna kazen za namerni umor). Branilca Casciano in Cianci pa sta sodišču skušala dokazati, da je bila Longova pod močnim vplivom materinih prošenj. Da bi podprla svoje izvajanje, sta opozorila na razsodbi iz zadnjih petih let, ko sta sodišči v Rimu (leta 1983) in v Veroni (letos) za dva podobna primera dodelili zelo mili kazni.
Sodišče je proti pričakovanjem zasedalo le pol ure in nazadnje obsodilo Longovo na tri leta ter tako popolnoma sprejelo zahteve branilcev, (bg)
Pridržana prognoza za ženo voznika
V prometni nesreči na Ul. Flavia zakonca iz Trsta hudo ranjena
Ulica Flavia je bila v nedeljo zvečer prizorišče prometne nesreče, v kateri sta se resno ranili dve osebi. Najhuje se je poškodovala 41-letna Graziella Billini iz Ulice Carpineto 14, ki leži na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice. Njeno stanje je izredno hudo, zato so si zdravniki pridržali prognozo. V nesreči se je resneje poškodoval tudi 42-letni Roberto Bisel, mož Billinijeve. Na oddelku za torakalno kirurgijo se bo moral zdraviti 40 dni, saj se je pri silovitem trčenju močno udaril v prsni koš in se potolkel po vsem telesu.
Izvide o nesreči so opravili karabinjerji iz Milj, na Ulico Flavia pa so prispeli tudi gasilci. Dinamika trčenja sicer še ni povsem jasna, saj kaže, da ni bil nihče priča dogodku. Preiskovalci so vedeli povedati le, da je avtomobil alfa sud upravljal Bisel, ob njem pa je sedela žena. Zakonca sta se vozila proti Trstu. Iz še nepojasnjenih razlogov pa je voznik nenadoma izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in se z vso silo zaletel v obcestni drog za električno razsvetljavo. Ponesrečenec je policistu v katinarski bolnišnici povedal, da je nesrečo povzročil avtomobil, ki se je nenadoma pojavil pred njim.
Zadovoljiv plen za spretna tatiča
Neznani tat, ki je vdrl v mehanično delavnico Sistema Punto Gomme na Ulici Fabio Severo, je imel precejšnjo srečo, saj je v blagajni našel 2 milijona 500 tisoč lir v gotovini, obenem pa je odnesel še čeke za približno enako vsoto. Tatvino je zjutraj opazil 22-letni mehanik Fabio Ursich, ko je odprl delavnico.
Policisti so ugotovili, da je tat poškodoval vrata na notranji strani. Po vsej verjetnosti se je neznanec skril v delavnico in nato počakal, da lastnik zaklene vrata. Tat je prav gotovo dobro poznal prostore. Očitno je vedel, da mora najprej vključiti posebno električno napravo, če hoče odpreti blagajno.
Precejšnjo škodo je utrpel tudi 25-letni Luca Velišček, lastnik trgovine z električnimi in elektroakustičnimi aparati "Made in Japan" na Trgu Pon-terosso 6. Ko je po opoldanskem premoru odklenil trgovino, je opazil, da je nekdo poškodoval izložbeno okno in s silo odprl blagajno. Neznanec je odnesel nekaj nad 2 milijona lir.
Nesreča pri Proseku
Včeraj okrog 19. ure se je na ovinku pokrajinske ceste med Prosekom in Kontovelom pripetil trk, pri katerem sta bila dva Tržačana lažje ranjena. Ranjenca sta 34-letni Livio Pavan iz Ul. Udine 27 in 25-letna Patrizia Tiro-miiz Ul. Donadoni 13.
Mladeniča sta se peljala na bianchi-ni, ki jo je upravljal Pavan. S pokrajinske ceste sta nameravala zaviti na pot, ki se pri ovinku odcepi proti Konto-velski mlaki, zaradi česar sta pristavila. Tega pa ni opazila 29-letna Marina Grilanc s Proseka 556, ki je s svojim golfom trčila v rep bianchine in jo vrgla v bližnji zidek. Pavan in Tiromije-va sta utrpela več udarcev, zaradi katerih se bosta zdravila vsak po 15 dni.
Pokrajina okrepila službo za mladoletne
Kot smo že poročali, je pokrajinski svet na svoji zadnji seji odobril sklep za ustanovitev še petih stanovanjskih skupnosti, namenjenih socialno ogroženim ali prizadetim otrokom. Stanovanjske skupnosti so se doslej izkazale za najboljšo obliko teritorialne službe, ki naj pomaga sirotam, prizadetim otrokom ali mladoletnim, za katere se je izkazalo, da jih družina ne zna ali ne more vzgajati.
Pokrajina je doslej razpolagala z dvema stanovanjskima skupnostima: prva je bila namenjena malčkom pod 3. letom starosti in mladim med 12. ter 18. letom: druga pa nosečnicam in materam z otroki. Po novem bodo delovale še naslednje skupnosti: v stanovanju v Ul. Valussi 5 bo lahko živelo do največ šest otrok pod 6. letom starosti; v drugem stanovanju iste hiše bo lahko živelo isto število otrok pod 12. letom; v stanovanju v Ul. S. Lazzaro 1 bo prostora za največ šest mladostnikov do 18. leta starosti; stanovanje v Ul. Pisoni 3 bo namenjeno 6 oz. 8 materam z otroki do največ 6. leta starosti; tam pa bo tudi služba za »nujno pomoč«. Namenjena bo mladoletnim, ki se naenkrat znajdejo brez ustrezne družinske zaščite.
Vsa stanovanja so last Pokrajine, ki je že odredila vse potrebno, da jih primerno obnovi ali pripravi.
Film o parkih
»Za razliko od drugih italijanskih dežel imamo v Furlaniji-Julijski krajni kar dobro -ohranjeno naravno bogastvo. Zavedati pa se moramo, da je bodočnost narave odvisna od današnjih izbir.« Tako je v Časnikarskem krožku na predstavitvi dokumentarnega filma »Parki in zaščitena območja« (na pobudo Dežele FJK) dejal deželni odbornik za proračun in načrtovanje Nemo Gonano, ki je zagotovil, da se Dežela zelo resno ukvarja z vprašanjem okolja, saj predvideva kar 14 naravnih parkov in 78 zaščitenih območij. V dokumentarnem filmu so prikazani ravno parki in območja, ki so že zaščitena ali to bodo v kratkem, je še povedal Gonano, ki je razložil, da je film nastal ob evropskem letu okolja zato, da bi z njegovo pomočjo seznanili občinstvo,
predvsem šolsko mladino, o nenadomestljivi dragocenosti naravnega bogastva. Ravno včeraj so omenjeni film, katerega režiser je Valeria Gombacci, pokazali tudi v Trentu na festivalu filmov z gorsko tematiko. Gonano je ob zaključku obvestil prisotne, da bo Dežela 25. maja priredila za učitelje in profesorje na Pomorski postaji posvet o naravovarstveni vzgoji.
Na sedežu inštituta ISDEE v Korzu Italia 27 bo jutri s pričetkom ob 18. uri predaval univerzitetni profesor za sodobno zgodovino na sovjetski Akademiji znanosti Viktor Gaiduk. Govoril bo o Sovjetski zvezi in integraciji zahodnoevropskih držav po letu 1992.
-L. Dne 1. t. m. nas je zapustila naša draga
Tereza Pertot vd. Jakše
Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv, Ani.
Žalujoči; nečakinje in drugo sorodstvo
Trst, Avstralija, 3. maja 1988
Z občnega zbora KD Kraški dom
Organizacijska čvrstost repentabrskega društva
Na četrtkovem 8. rednem občnem zboru kulturnega društva Kraški dom iz repentabrske občine, ki ga je v dvorani Doma Albina Bubniča v Repna vodil Milko Križman, je prišla do izraza izredna organizacijska čvrstost odbora, ki si je v zadnjih štirih letih zamislil in zelo uspešno izvedel vrsto široko zastavljenih in zahtevnih pobud. Obenem pa je zaznavno ne ravno optimalno zanimanje krajanov za kulturno delovanje in ustvarjanje, kar se odraža v razmeroma nizkem številu članov in tudi udeležba na občnem zboru ni bila prav množična. To je predvsem posledica zemljepisne in številčne omejenosti občinskega ozemlja, razumljivo pa je tudi, da si požrtvovalni domačini, ki so angažirani in obremenjeni na vseh koncih in krajih krajevnega družbenega dogajanja, tu pa tam privoščijo kako pavzo. Ko pa društvo rabi pomoč, se krajani radi in polnoštevilno odzovejo na prostovoljne delovne akcije, kot se to dogaja na primer ob tako zahtevnih organizacijskih zadolžitvah, kot sta Kraška ohcet in občinska vinska razstava, ko domači možje in žene, fantje in dekleta, nosijo glavno breme teh prireditev.
Tako iz poročila predsednice Sonje Lazar-Kralj kot tajnice Ines Škabar se je odrazila zares bogata kulturna ponudba KD Kraški dom, ki je bilo v vseh teh letih soorganizator — poleg že omenjenih Kraške ohceti in vinske razstave -- tudi Repentabrskih kulturnih dnevov in obletnice osvoboditve, priredilo je praznovanje dneva slovenske kulture, razne likovne razstave, otroški slikarski ex-tempore, filmske večere, silvestrovanje, pustni ples, izlet in članski piknik v naravi, gostil pa je priznane ansamble narod-no-zabavne glasbe, folklorne skupine in gledališke umetnike. Večkrat je nastopila tudi pred tremi leti ustanovljena dramska skupina Kraškega doma, ki je doma in v pobratenem Logatcu
uspešno priredila štiri predstave domačih avtorjev. Za delovanje moškega in otroškega pevskega zbora zaenkrat ni zanimanja, odbor pa si prizadeva, da bi z novimi pobudami in sodobnejšimi prijemi privabil v svoj krog predvsem mladino, ki se bo v obnovljenem socialnem središču na Colu lahko primerno udejstvovala ter tako obogatila kulturno ponudbo in domačo ustvarjalnost. V ta namen je društvo, kot je izšlo iz blagajniškega poročila Nives Guštin-Sobani, s čistim izkupičkom večjih prireditev nabavilo nekatere elektronske naprave in tehnične pripomočke.
Pozdrave so prinesli tudi nekateri gostje. Župan Pavel Colja je podčrtal pomemben prispevek Kraškega doma za ohranjanje tradicij in narodne prisotnosti. Obenem je izrazil željo, da bi kulturno delovanje v občini bilo čim enotnejše in v znamenju vzajemnega sodelovanja. Predsednik SKD Tabor z Opčin Rinaldo Vremec je pozitivno ocenil plodne stike, predsednik ŠK Kras Zvonko Simoneta pa je izrazil pripravljenost, da društvi skupaj načrtujeta in uresničita skupne pobude, predvsem take, ki so namenjene otrokom. V imenu župnijske skupnosti je Tone Bedenčič poudaril, kako je pomembno, da se vse komponente samostojno udejstvujejo in tako brez konkurenčnosti s pokažejo večje kulturno bogastvo tudi navzven. Občasno pa se lahko z združenimi močmi uresničijo skupni nastopi, da se ovrednoti ta potencial.
Izvoljen je bil 13-članski ožji odbor, ki ga sestavljajo: Igor Grilanc, Nives Guštin-Sobani, Vesna Guštin-Grilanc, Mauro Kralj, Milko Križman, Sonja Lazar-Kralj, Vilma Purič, Bogdan Rau-bar, Danijela Slapnik, Ines Škabar, Ivan Škabar, Dominik Sobani in Danijela Vodopivec. Funkcije si bodo razdelil na prvi seji, v sredo, 4. maja.
B. S.
Aljoša Žerjal v KD Ivan Grbec
Prepričljivi filmski pričevanji o Vietnamu in njegovih ljudeh
»Vietnam včeraj - danes« je bil naslov večeru, ki ga je preteklo soboto pripravilo kulturno društvo Ivan Grbec iz Skednja in katerega glavni protagonist je bil naš priznani filmski amater Aljoša Žerjal, ki je na tokratnem srečanju s škedenjskimi rojaki predstavil svoj novi film »Vietnam mon amour«.
Žerjal je reden gost škedenjskega kulturnega društva in je zato odveč posebej poudarjati, da ga imajo domačini radi in da zelo pozorno sledijo njegovi filmski dejavnosti. V imenu vseh, predvsem pa društva samega, ga je pozdravila in predstavila predsednica Devana Černič, ki je dala tudi nekaj okvirnih podatkov o dveh filmih, ki jih je Žerjal na tem večeru predstavil. Prvi, črno-beli film z naslovom »Tovariš, tvoja hiša gori«, je Žerjal posnel že leta 1971. Navdih mu je ponudila oddaja o vietnamski liriki, ki je bila na programu beograjske televizije. Film je tako lep, da bi prav gotovo zaslužil prvo nagrado na državnem natečaju združenja kinoamaterjev. Del žirije mu jo je tudi prisodil, drugi del pa je to nagrado odbil zaradi politične usmerjenosti filma samega. Res škoda!
Drugi barvni dokumentarec, katerega naslov smo že omenili, je Žerjal posnel 15 let kasneje, in sicer novembra 1986, ko je obiskal Severni in Južni Vietnam.
Kaj so udeleženci večera iz teh dveh filmov izvedeli? Predvsem sta oba prikazala življenje v Vietnamu, voljo vietnamskega prebivalstva do življenja, čeprav so sledovi vojne še vedno občutni, tako v zadržanju prebivalcev kot v sami podobi dežele. Žerjala sb predvsem pritegnili ljudje, njihova radovednost, prijeten značaj, komunikativnost in njihova moč,^ da so se kljub preslanim vojnim grozotam relativno kmalu dvignili na noge. Če je ob prvem filmu spremljal občinstvo občutek moreče utesnjenosti, je bil drugi poln vedrine, življenjske moči in želje po svobodnem in lepšem življenju. (N. L.)
POHIŠTVO

Ul. S. Cilino 5
izredni popusti od 30 % do 50 %
kuhinje — spalnice — dnevne sobe — sedežne garniture in drugo pohištvo
obv. občini 22/3/88
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje SNG DRAMA Maribor
THORNTON WILDER
ŽENITNA MEŠETARKA
(Farsa v štirih dejanjih)
Sodeluje Stane Starešinič
V četrtek, 5. maja, ob 16.30 abonma red H in I v petek, 6. maja, ob 20.30 abonma red A in D v soboto, 7. maja, ob 20.30 abonma red B, E in F v nedeljo, 8. maja, ob 16. uri abonma red C in G
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za zgodovino
vabi na predavanje:
Andrej Pleterski
STAROSLOVENSKA
NASELITEV
(na primeru Bleda)
V četrtek, 5. t. m., ob 20.30
Trst, Gregorčičeva dvorana, Ul. sv. Frančiška 20.
Predavanje bo z dia posnetki.
GLASBENA
MATICA
TRST
vabi danes, 3. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer z naslovom
MANJŠINE IN JUGOSLAVIJA V EVROPSKEM PARLAMENTU
Gost kluba bo evropski poslanec GIORGIO ROSSETTI.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA v režiji G. Patronija Griffija. V abonmaju: odrezek št. 10. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 12. do 14. maja bo na sporedu LA SERVA AMOROSA z Annamario Guar-nieri. Režija Luca Ronconi. Predstava iz-ven abonmaja. Za abonente popust, za
študente pa posebne cene. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20.00 bo na sporedu zadnja predstava Verdijeve opere AIDA, namenjene občinstvu dežele Furlanije - Julijske krajine. Dirigent Guerrino Gruber.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
V soboto, 7. maja, ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera dela LA LEG-GENDA Dl CARNEVALE. Tekst in režija Francesco Macedonio.
koncerti
Rossetti
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so v prodaji vstopnice za koncert DIZZVJA GILLESPIEJA, ki bo v ponedeljek, 9. maja, v gledališču Rossetti.
Tržaška pokrajina - Združenje Conti-nuum Musicale
2. Koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu v ponedeljek, 9. maja ob
20.30	v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Nastopil bo Ex Novo Ensamble iz Benetk. Vstop Prost.
Verdi
Pri blagajni gledališča so do srede v teku vpisovanja novih in obnove starih abonmajev za simfonično komorno sezono.
V soboto, 7. maja ob 18.00 bo na sporedu koncert komornega okrestra Gledališča Verdi, ki ga vodi Saverio Zannerini. Izvajali bodo skladbe Vivaldija in Čajkovskega. Abonmaji po znižani ceni za študente, upokojence in podjetja so na razpolago pri blagajni gledališča.
razne prireditve
KD Ivan Grbec - Skedenj, Ul. di Ser-vola 124 priredi v petek, 6. t. m., ob 20.30 razstavo oblikovanih krušnih loparjev BOGOMILE DOLJAK in koncert kitarista IGORJA STARCA. Vabljeni!
Župnijska skupnost Devin-Štivan, Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin vabijo v petek, 6. t. m., ob 21. uri na KONCERT ZBORA HRAST iz Doberdoba v novi cerkvi sv. Ivana v Štivanu.
Glasbena matica Trst, Ul. R. Manna 29 obvešča, da bo jutri, 4. t. m. , ob 20. uri v Gallusovi dvorani predstavitev plošče violinista ČRTOMIRA ŠIŠKOVICA.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na tridnevni krožni izlet od 1. do 3. junija po južni Koroški skozi opevane doline Rož-Podjuna-Zila. Vpisovanje v društvenih prostorih, Ul. Cicerone 8, danes, 3. maja, od 8.30 do 9.30 za člane, jutri, 4. maja, od 8.30 do 9.30 za nečlane.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 3. maja 1988 FILIP
Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.14
-	Dolžina dneva 14.25 - Luna vzide ob
22.34	in zatone ob 6.06.
Jutri, SREDA, 4. maja 1988
CVETKO
PLIMOVANJE DANES: ob 5.04 najnižja -62 cm, ob 11.28 najvišja 27 cm, ob 16.36 najnižja -18 cm, ob 22.38 najvišja 54 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
16,5	stopinje, zračni tlak 1016,3 mb rahlo narašča, veter 6 km na uro jugovzhodnik, vlaga 77-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Chantal Catania, Ni-col Brazzafolli, Debora Giraldi, Elisabet-ta Marsich, Nika Vodopivec, Alessia Miloš, Alessandra Skarlovaj, Cinzia De Palo, Mohamed Aweys Sheekh Muumin.
UMRLI SO: 88-letni Silvestre Leghis-sa, 85-letna Ottilia Vecchiet vd. Olivo, 83-letni Ottone Merlak, 55-letna Adelia Bellini por. Carvone, 76-letna Francesca Guštini vd. Piemontesi, 80-letna Valentina Amadio por. Sallusti, 75-letna Erme-negilda Brazzatti vd. Ciacchi, 73-letni Giuseppe Romano, 81-letna Maria Vitto-ria Chirico, 69-letna Beatrice Biaggini, 83-letni Francesco Greco, 78-letni Pietro Centini, 60-letni Antonio Corossez, 81-letna Teresa Pertot, 78-letna Emilia Rus-bach vd. Berginc, 67-letni Riccardo Scoc-het, 85-letni Mario Granatelli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2., do sobote,
7.	maja 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Na-
selje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3
(MILJE).-
Opčine - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. -Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Misfatto bianco,
dram., VB; r. M. Radford; i. G. Scacchi, J. Hurt, G. Chaplin.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Domani accadra, pust., It. 1987, r. D. Luchetti; i. P. Hendel, G. Guidelli.
EXCELSIOR II - 18.30, 21.45 LTnsosteni-bile leggerezza delTessere, dram., ZDA; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin.
EXCELSIOR I - 18.15, 22.15 Stregata dalla luna, dram., ZDA 1987, r. Norman Jewison, i. Cher.
NAZIONALE II - 16:30, 22.00 Fuga dal futuro, fant., r. J. Kaplan, i. M. Brode-rick.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Facolta dl medicina, kom., ZDA 1987; i. Steve Guttenberg.
PENICE - 18.15, 22.15 La storia fantastl-ca, kom., ZDA 1987, r. B. Reiner.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
MIGNON - 15.00, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA 1988; r. L. Nimoy; i. T. Selleck, S. Guttenberg, T. Danson.
EDEN - 15.30, 20.00 Sex drive, pom.,
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Una ra-gazza molto viziosa, porn., ,
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Pe-nombra,
CAPITOL - 16.30 19.00, 21.45 L impero del sole, pust., ZDA 1987; r. S. Spielberg; i. J. Malkovich, M. Richardson. LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 La rivinci-ta dei Nerds 2, kom., ZDA 1987; r. J. Roth; i. R. Carradine, T. Busfield. ALCIONE - 16.00, 22.10 A 30 secondi dalla fine, akc., ZDA 1985; r. Andrei Konchalovsky; i. Jon Voight, Erič Roberts.
RADIO - 15.30, 21.30 Corpo del piacere,
pom.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja do 20. maja slikar LEOS MONTREE.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta grafična razstava EDIJA ŽERJALA — Letni časi.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja grafične liste svojega zadnjega ciklusa MARJAN KRAVOS.
Kulturno-umetniško društvo Prints je
pripravilo v restavraciji XX Secolo v Vi-žovljah št. 1 (Sesljanj razstavo PODOBE V BEGU slikarja PAOLA PASCUTTA, ki bo odprta do 8. maja. Urnik: od 11. do 15. ter od 17. do 1. ure (zaprto ob ponedeljkih).
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE, na kateri sodeluje pet slikarjev v naslednjem vrstnem redu: G. VALVASSORI; A. BON — 6. maja ob 17. uri; R. KUSTERLE — 12. maja ob 18.30; O. PAMICI — 20. maja ob 18.30 in F. VECCHIET — 31. maja ob 18.30.
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 7. maja ob 18.30 odprli razstavo slikarke MARIE ANNE LOTESTO.
razna obvestila
Uprava občine Dolina vabi danes, 3. t. m., ob 20.30 na JAVNI SESTANEK za razpravo krajevnih problemov, ki bo "v osnovni šoli pri Domju.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaška doma v Trstu in Gorici sporočata, da se nadaljuje vpisovanje za LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO v Tolminu, Zgornih Gorjah, Portorožu in na pohod v Julijce in Triglav od 16. do 20. julija. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 84644 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Iskrena zahvala našim požrtvovalnim ženam, ki ob vsaki priliki pomagajo v gropajski Zadrugi Skala.
čestitke
Danes praznuje stric FRANJO 80. rojstni dan. Vse, kar si sam želi mu voščijo Drejc, Antek in Manica z družinami.
Danes praznuje 80 let naš dragi FRANJO GRUDEN iz Nabrežine. Se mnogo let zdravja in sreče mu želijo vsi sorodniki iz Nabrežine, Sesljana, Cerovelj, Trsta in vse povsod, kjer so razpršeni ...
tnali oglasi
OSMICO je odprl Renato Pieri v Sama-torci št. 1. Toči belo in črno vino.
OSMICO so odprli Čočevi v Doberdobu, Bratužena ul. 6. Nudijo vino in domač prigrizek.
OSMICO ima odprto Švara v Trnovci št. 14. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto Stano Raubar v Repnu št. 2. Toči črno vino.
OSMICO je odprl v Repnu Emil Purič. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem št. 25. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Medji vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino.
ČISTIMO preproge, zavese, odeje, prešite odeje, krznene plašče, razna oblačila, na željo odvzem in dostava direktno na dom. Tel. 772669 ali 213287 od
8.	do 20. ure. Čistilnica Tatjana, Ul. Ginnastica 19.
PRODAM vespo PX 200, popolnoma preurejen motor, prevoženih komaj 300 km, za 650.000. lir. Tel. 228701 v večernih urah.
PRODAM motor honda CB 400N, potreben morebitnih popravil. Cena po dogovoru. Tel. na št. 228918 ob večernih w urah.
IŠČEM zazidljivo zemljišče ah hišo z dvoriščem, tudi potrebno popravil, v Boljuncu, Dolini ali bližnji okolici. Teina št. 228918 ob večernih urah.
PRILETEN moški želi žensko družbo. Tel. v večernih urah na št. 0481/489530.
PRODAM motor cagiva aletta oro 125, oktober 1985. Tel. 227240.
PRODAM alfa sud, letnik 1987, v dobrem
' stanju, po ugodni ceni. Tel. 229255 ali 229451.
SOLIDNO tržaško podjetje v razvoju takoj zaposli vestnega sodelavca tehnič-no-komercialne stroke. Zaželeno poznavanje elektromehanike, nujno znanje vsaj angleščine in vozniško dovoljenje. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Dinamičen'.
16-LETNO DEKLE išče kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. na št. 229523 ob večernih urah.
prispevki
Ob 5. obletnici smrti dragega sina Marina Milkoviča darujejo starši 30.000 h za KD Skala - Gropada.
Živijo Franjo, 80-letnik! Sestra Polda i nečakinja Vera darujeta 200.000 lir za 5 Sokol v Nabrežini.	. .
V spomin na Pepija Miliča daruje Emil in Lidija (Padriče) 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Karmela Rakar daruje 100.000 hr
KD Slavec.	tHio
Ob poravnavi članarine za sek J VZPI-ANPI Prosek-Kontovel d.ar“J^0 Ivan Ban 5.000 lir, Valentino Pene o-
r ter Andrej Udovič 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Vrab arujeta Anica in Ivan iz Kontovel_ 1.000 lir za pevski zbor V. Mirk
ilra-lč ontnvfila
______iz naše ne preveč oddaljene preteklosti_
Izlet Križanov v Ajdovščino
V avstrijskih časih je bila državna oblast zelo resna zadeva. Zakone so morali ljudje spoštovati, sicer je bilo po njih. Se zlasti je bila v naših krajih oblast pozorna nad vsem tem, kar so delala razna društva, pa naj so ta bila slovenska ali italijanska, kulturna, politična ali sindikalna. Velikokrat je državna oblast prepovedala tako ali drugačno prireditev. Tako so v Gorici večkrat prepovedali nekatere shode Sokolov ter drugih slovenskih društev. Oblastniki so trdili, da nočejo spopadov z Italijani, v resnici pa so klonili zahtevam nacionalistov, ki so vrh vsega bili iredentisti. Cenzura je bila zelo pozorna nad vsem, kar je bilo napisanega v časopisih. Ko brskamo po slovenskih in tudi italijanskih listih najdemo velike bele lise z napisom »Zaplenjeno« ali »Cenzurirano«. Cenzor je članek ali samo nekatere odstavke v njem prepovedal še preden je list šel med bralce.
Se zlasti so bila nadzorovana razna društva, ki so v naših krajih imela narodnostni značaj, ne glede ali je to bil slovenski ali italijanski, ali sindikalna društva. Socialistična ideja je prodirala med delavce, v vsej Avstriji so bili sindikati in socialistična stranka zelo močni, še zlasti v nekaterih večjih mestih. Vse to dunajskemu dvoru, policistom ter generalom ni bilo všeč.
Še tako nedolžna prireditev kakega društva v naših krajih je bila predmet obravnave politične ter policijske oblasti. V goriškem državnem arhivu smo našli prošnjo Goriškega Sokola za izlet iz Gorice v Miren. Na prošnji so morali točno navesti, kdaj bodo odšli iz Gorice, seveda tudi od kod, kje se bodo ustavili, koliko časa bo trajal vsak postanek (seveda v gostilnah v Šempetru ter Vrtojbi), katere pesmi bodo peli na vsakem takem postanku. Taka so pač bila pravila.
Tudi Križani so morali narediti tako prošnjo, ko so 15. maja 1898 nameravali na izlet v Ajdovščino. Križ je takrat, tako kot danes, bil pod Trstom. Ker pa bi izlet potekal po poteh Goriške so Križani poslali prošnjo v Gorico. Takole piše na njej:
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo
v Gorici
Podpisano pevsko društvo »Skala« v Sv. Križu pri Trstu naznanja slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, da Priredi isto društvo dne 15. maja t. 1. izlet v Ajdovščino v Vipavi, skozi Nabrežino, Šempolaj, Gorjansko, Komen, Rihemberk itd. v Ajdovščino, korporativno na s slovenskimi zastavami okinčanimi vozovi, in sodeluje
PEVSKO DRUŠTVO
SKALA
V, eICtVfrH
Žiga kriškega društva Skala in urada namestniškega delegata za teritorij
tržaške okolice
potem isto na veselici, kojo priredi pevsko in bralno društvo v Ajdovščini, v Ajdovščini.
Od c. kr. namestništva v Trstu smo vdobili dovoljenje kar se tiče preboda skozi tržaški okraj, ali slavno s. kr. namestništvo nam naznanja, da moramo naznaniti »izlet« slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici, da vdobimo dovoljenje za prehod skozi gori omenjene vasi v Ajdovščino, in istega dne ali pa drugega iz Ajdovščine nazaj v Sv. Kriz pri Trstu, da vdobimo dotično dovoljenje pravočasno. Ker imamo v društvenih pravilah navedeno, da smemo prirejati tudi izlete, upamo da ne bode od strani sl. c. kr. okrajnega glavarstva nobene zapreke. Gotovi da nam bode slavno c. kr. okrajno glavarstvo dovolilo predstavljati sledeče pesmi na veselici pevskega in bralnega društva v Ajdovščini in sicer: 1. Crnogorac Črnogorki (moški zbor); 2. Vesela Družba (mešani zbor); 3. Poputnica Nikole Jurišiča (moški zbor); 4. Himna pevskega društva »Skala« (mešan zb.).
Gotovi da vdobimo pravočasno dotično dovoljenje za izlet in za sodelovanje na veselici se vzanapred zahvaljujemo ponižno udani.
PEVSKO DRUŠTVO SKALA V Sv.Križu
Sv. Križ, dne 6. 5. 1898.
Tej vlogi so Križani priložili besedilo štirih pesmi.
Iz Okrajnega glavarstva v Gorici so 12. maja odposlali naslednje pismo:
Uglednemu predsedništvu Pevskeg-ga društva »Skala« v Sv. Križu pri Trstu.
Zoper prireditev društvenega izleta dne 15. t. m. v Ajdovščino ni od strani
podpisanega nobene zapreke, s tem pogojem, da se natanjko drži po izbrani poti. Priloge se povračajo s tem, da ni nobenega zadržka, da se predavajo dotične pesmi.«
Z glavarstva pa je šlo tudi nemško napisano pismo na k. k. žendarmerijo v Haidenscaft (Ajdovščino) z obvestilom o prihodu Križanov na to prireditev domačega društva.
Da bo naša dokumentacija popolna, pa je prav, da objavimo tudi odgovor Namestništva v Trstu kriškemu društvu:
Uglednemu Predsedništvu Pevskega društva »Skala« Sv. Križ.
Zoper prireditev društvenega izleta dne 15. t. m. v Ajdovščino ni od strani podpisanega, v koliko se tiče tržaške okolice, nobene zapreke.
Opozarjam pa, da se morate pravočasno obrniti na c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani oziroma na c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, da dobite od onih oblastev dotično dovoljenje in sicer na prvo zavolj prehoda skoz sežanski okraj, na drugo zaradi prehoda skoz goriški okraj in dovoljenja predstavljanja komadov, katere se vračajo v prigibu.
Trst, dne 7. vel. travna 1898.
Namestitveni Poverjenik v tržaški okolici.
Se istega dne so s Tržaškega namestništva poslali pismo v vednost goriš-kemu glavarstvu, kot tudi na žendar-merijsko postajo v Komen.
Na tak način je bil nedolžni izlet Križanov v Ajdovščino strogo nadzorovan. Morda pa se bo v kakem arhivu in tudi v kakem časopisu našel še kak spis o tem izletu, kot jih najdemo o množici takih in podobnih prireditev.
MARKO WALTRITSCH
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 18.30
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Položaj je po mesečnem obračunu naslednji:
1.	INXS — Need You Tonight
2.	George Harrison — Got My Mind Set On You
3.	Billy Idol — Hot In The City
4.	Sting — We'll Be Togheter
5.	Los Lobos — La bamba
6.	Morrisey — Suedehead
7.	Boy George — Live My Ufe
8.	New Order — Touched By The Hand Of God
9.	Talking Heads — Mr. Jones
10. Sade — Love Is Stronger Than Pride
Komentar: To, kar ni uspelo drugim, je uspelo nam. Zamenjali smo članstvo in na čelo so prišli mlajši, bolj vroči. Prenovi seveda sledijo... nagrade.
Obvestilo: Ce ste v nedeljo sredi prvomajske evforije morda preslišali, potem še enkrat ponavljamo... Znani so izidi aprilskega žrebanja.
Long play ploščo bosta dobili Alenka Suša iz Orehovice 25 (Podnanos) in Anita Bašin iz Nove Gorice (IX. korpusa 23), darilni kompleti Primorskih novic pa grejo v Dvore nad Izolo, v Hrpelje in v Štorje pri Sežani. Prejmejo jih Gianfranco Novak, Hilda Lončarič in Boris Može.
Še vedno pa so v igri glavne nagrade, ki bodo razdeljene konec leta. Računajte torej na videorekorder, ki ga bo nekomu velikodušno poklonil Garnel Club in... tara... ta... ta... tataaaa... enotedenski smučarski penzion s smučarsko karto, ki ga bodo dali v uporabo Hoteli Simonov zaliv. Še prej pa seveda pridejo prava vročina, pa počitni...
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: Michele Strogoff
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
16.30	II sabato dello Zecchino
17.35	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.00	Dnevnik, nato kviz Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
30.30	Aktualno: II caso
21.45	Film: Ehi amico... c'e Sabata, hai chiuso! (vestern, ZDA 1969, r. Frank Kramer, i. Lee Van Cleef, William Berger, 1. del)
22.45	Dnevnik, nato film (2. del)
23.40	Šport: vaterpolo, Italija-Nemčija o?c Dnevnik - zadnje vesti
5 Inf. odd.: Otroški laboratorij
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik, nato tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, Tinvestigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Rapina record a New York (krim., ZDA 1971, r. S. Lumet, i. Sean Connery, Dyan Cannon)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Filmske novosti
0.05 Film: Oblomov (dram., r. Nikita Mikhalkov, i. Oleg Tabakov, Elena Solovei, Juri Bogatyrev)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Človek in njegovo okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: mednarodni ženski teniški turnir Italije (iz Rima), nato ameriški football
17.30	Športni dnevnik: Derby
19.00	Vreme in dnevnik,
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 15. spev (bere Giorgio Al-bertazzi)
20.30	Variete: Trasmissione forzata (nastopata Dario Fo in Franca Rame)
22.00	Film: Pranzo reale (kom., VB 1984, r. Malcom Mowbray, i. Michael Palin, Maggie Smith, Denholm Elliot, 1. del)
22.50	Dnevnik
22.55	Film: Pranzo reale, 2. del
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Glasbena oddaja: Speciale Hell-zapoppin - Perestrojka rock (iz Leningrada)
9.00	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kapljica vode in njena druščina
9.05	Glasbena oddaja: Zlati cekin -festival otroške popevke v Bologni
10.25	Film: Čudoviti možje v letečih škatlah (ZDA)
14.15	Glasbena oddaja: Pesem evrovi-zije (pon.)
15.30	Mladinska oddaja: Ex libris -Moda skozi čas
16.30	Aktualno: Otroci v svetu
17.30	Nadaljevanka: Zadnja arija (5. in zadnji del)
18.20	Dok.: Albina Hočevar-Mali
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Plavi planet
19.15	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Ženska zgodba (Ved-rana Grisogono-Nemeš, r. Vojislav Milaševič, i. Dara Djokič, Mira Stupica, Predrag Ejdus)
21.25	Glasbena oddaja: Circommusica - Akademska folklorna skupina France Marolt
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Motociklizem: VN Portugalske
16.00	TVD Novice
16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: DOMJO — Glas harmonike TRST — Čarovnik Vikj in njegova skupina
PIRAN — Delovanje KUD Karol Pahor
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
20.30	Nogomet: River Plate-Olimpia (iz Buenos Airesa)
22.15	TVD Novice
22.25	Športne vesti: Sportime
23.45	Športna oddaja: Juke box
23.15	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
23.45	Kolesarska dirka Španije
G
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro ji Italija
7-	20 Risanke
8-	20 Aktualno: News
9.00	Nanizanka: Arcib.
9.30 Nadaljevanka: G< . ralHospital
10-30 Kviz: Cantando < tando, 11.15 Tutti miglia, 12.00 Bis, 1 1II pranzo e servito 1,'^b Nad.: Sentieri Is iv! Kviz: Fantasia 90 Film: II grande si zio (dram., ZDA 19-! Irving Pichel, i. Lc 17 ns Youn9' Alan L< l7 ls ^anizanka: Aliče IR n« Kviz: Doppio slalor 5 Nan.: Webster, 18. cingue del guinto Ig 4r. I*0' 19.101 Jefferson Kviz: Tra moglie e 2g ^ rito
Nadaljevanke: Da 21.30 Dynasty, 22.: 23 3n ^°iby ' u Variete: Maurizio C
0,4£- Ianzo Show
0.5« Kubrika: Premiere 06 Nanizanki: Gli in ^abili, 1.55 Sgua sPeciale
SC rcteouatt
La
9.00	Film: Anni facili (kom., It. 1953, r. Luigi Zam-pa, i. Nino Taranto, GiovannaRalli)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Mimi, Riff Raff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La poliziotta (kom., It. 1974, r. Steno, i. Mariangela Melato, Renato Pozzetto)
22.30	Aktualno: Ameriško stoletje
23.30	Dokumentarec: Mednarodna politika - Vojne brez meja
0.15 Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
0.45 Nanizanki: Vegas, 1.40 Missione impossibile
fj) ITALIA1
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: časa Kea-ton, 15.00 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Glasbena oddaja: 20 annidopo
22.30	Film: M.A.S.H. (kom., ZDA 1970, r. Robert Al-tman, i. Elliott Gould, Donald Sutherland)
0.45 Film: Il marchio di Kriminal (krim., It.-Šp. 1967, r. Fernando Cer-chio, i. Glenn Saxon, Helga Line)
iiaJf telepadova
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nadaljevanka: Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Safari Express (pust., 1976, r. Duccio Tessari, i. Giuliano Gemma, Uršula An-dress)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet 1.15 Nan.: Mod Sguad
[2% TELEFRIULI
14.30	Dražba
15.00	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Dokumentarec: Med vrhovi Himalaje
18.15	Nadaljevanka: Per un viaggio in Italia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storie nel-la prateria
1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.50 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Deželna enogastronomska ponudba;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi;
15.00	Roman: Vojna in mir (40. del);
15.15	Zbornik (2. del); 16.30 Deželna enogastronomska ponudba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Radijska igra: Princip G. (Duško Andič); 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Nenavadni pogovori;
11.25	Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Melodije; 14.05 Novostuiz studia 26; 14.35 Glasbeni mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Rože in luči; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ...; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Premiere; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni glasbeni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30 Poročila; 10.00 Za-četek sporedov - pozdrav, objave in praznični program; 11.00 Čestitke de-lovnih kolektivov; 11.30 Reportaža;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Zimzelen zelenih; 15.00 Čestitke delovnih kolektivov; 15.30 Radio Koper na obisku;
16.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
17.00	Za varnejši jutri; 17.30 Glasbena oddaja; 18.00 Pregled dogodkov 18.30 Reportaža; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Minishow; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba;
9.45	Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 1L00 Srečanja; 11.15 Turizem; 11.30 Čestitke delovnih kolektivov; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka; 16.05 Minishow; 17.00 Bub-bling; 17.33 Glasba; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni spored.
Občinski svet v Gorici sprejel Zuccallijev odstop z odborništva
Osrednja točka sinočnje seje občinskega sveta v Gorici je bil odstop bivšega socialdemokrata Zuccallija z mesta odbornika za občinske storitve in ekologijo (ne pa z mesta svetovalca) ter vprašanje njegove nadomestitve. Problem je odprl prestop dveh od štirih svetovalcev PSDI, Zuccallija in Tacchinardija skupaj z nekaj desetinami somišljenikov, v vrste socialistične stranke. Tej potezi je sledilo obdobje mrzličnih pogajanj med strankami večine, ki so se spopadle predvsem glede vprašanja, komu naj pripada Zuc-calijevo mesto v odboru: socialdemokratom, na osnovi občinskih volilnih rezultatov izpred treh let in sporazuma med večinskimi strankami, ali socialistom zaradi novonastalega razmerja sil tako v občinskem svetu kot na lanskih političnih volitvah. KD je podprla stališče PSDI, tako da bi morala odslej oba preostala svetovalca te stranke sedeti v odboru.
Okrog vprašanja se je na seji razvil pravi govorniški maraton, ki je, po pričakovanjih, dosegel polemične viške prav v posegih nekdanjih strankarskih tovarišev, ki so se sedaj znašli na nasprotnih pozicijah, pa čeprav v okviru iste večinske koalicije.
Začel je Tacchinardi, ki je prestop označil kot korektno potezo, znak doslednosti idealom in zato zavrnil vsak očitek o drugih interesih. »Zvesti ostajamo socialdemokratskim idealom, prepričani pa smo, da jih danes lahko uveljavljamo le v okviru Craxijeve socialistične stranke.« Na sedanje socialdemokrate je zvrnil obtožbe o pomanjkanju politične moralnosti, oportunizmu, celo hinavščini.
Intermezzo zelenega Fiorellija je začasno prekinil prepir med bivšimi in sedanjimi pristaši PSDI. Očital je Zuc-calliju, da je dober mesec po ostavki nadaljeval delo v odboru in zato postavil v dvom veljavnost med tem ča-. som sprejetih sklepov (njegove trditve je nato s pravnega vidika ovrgel občinski tajnik). Fiorelli se je nato sam kandidiral na mesto odbornika za ekologijo.
Tuzzi (KD) je dejal, da njegova stranka ni hotela sedanjih težav. Za izhod iz njih je vsekakor pravilno, da odborništvo ostane socialdemokratom, ker gre za, vprašanje kontinuitete večine.
Zuccalli je prehod k socialistom označil kot logični zaključek diaspore, ki je nastala leta 1947 z odcepom. Da-
nes so odpadli razlogi za razlikovanje in je potrebna enotnost. Tudi on ni bil nežen z bivšimi tovariši: govoril je o degeneraciji nekdaj ugledne stranke, stolčkarstvu, karierizmu.
Odvrnil mu je Gentile (PSDI), ki je presedlanje k socialistom označil kot goli oportunizem, pa čeprav ga zainteresirana skušata opravičevati z nekim idealizmom. Predložil je resolucijo z zahtevo, naj prestopnika odstopita tudi s svetovalskih mest.
Busolini (KPI) je razloge teh zapletov pripisal dvoje faktorjem: po eni strani dogajanju na vsedržavni ravni, po drugi neenotnosti in stalnim konfliktom znotraj večine, kar ima kvarne posledice kot občasno dolgotrajno paralizo delovanja Občine. Zaključil je z ugotovitvijo, da je potrebna drugačna večina.
Za socialiste je Brunello dejal, da je pri takih zadevah treba spoštovati mnenja ljudi, kar pa se tiče pogodb med strankami, so veljavne v trenutku, ko se sklepajo, nikakor pa na v nedogled.
Na seji, ki se je zavlekla pozno v noč, so z veliko večino sprejeli Zuccallijev odstop, za izvolitev njegovega namestnika pa je, ko pišemo, še v teku živahna razprava.
Okrogla miza o ustavnih načelih in o njihovem uveljavljanju
Sodelovali bodo Samo Pahor, Nereo Battello in Luciano Rebulla
Občinska uprava v Doberdobu pripravlja v petek, 6. t. m., ob 20.30 okroglo mizo o ustavmnih načelih in njih izvajanju. S to pobudo namerava primerno obeležiti 40-letnico začetka izvajanja Ustave.
Na srečanju — pogovoru, ki je seveda javno, bodo sodelovali prof. Samo Pahor, poslanec Luciano Rebulla, član demokristjanske stranke, sicer pa naše gore (doberdobske) list ter senator Nereo Battello.
Okrogla miza se bo odvijala v občinski telovadnici in je upravičeno pričakovati precejšen odziv občinstva.
Razpravljali bodo namreč predstavniki dveh političnih strank, ki imata glede ustavnih načel in posebej glede zaščite manjšine zelo različna stališča in profesor Samo Pahor, ki ima glede praktičnega izvajanja ustavnih načel marsikatero, predvsem bridko izkušnjo.
Simfoniki RTV Ljubljana drevi v Tržiču
Simfonični orkester ljubljanske radiotelevizije pod taktirko Antona Nanuta bo drevi spet koncertiral v občinskem gledališču v Tržiču. V okviru pomladanske glasbene sezone iz cik-
lusa Dunajska glasba v obdobju Freuda, bo izvajal skladbe Albana Berga, Antona VVeberna in Antona Brucknerja.
Gost prihodnjega koncerta, v petek, 6. maja, bo komorni ansambel Ouatour Fidelio.
prispevki
V	zahvalo za voščila darujeta Mira in Mirko 50 tisoč lir za društvo slovenskih upokojencev v Gorici.
Augusto Kozlin je za KD Danica daroval 10 tisoč lir.
Ob drugi obletnici smrti predrage žene Sonje daruje Zoro Škerk 150 tisoč lir za Slovenski dijaški dom in 150 tisoč lir za Zavod svete družine.
Namesto cvetja na grob Ferruccia Cin-gerlija daruje Franc Caudek 100 tisoč lir za KD Sovodnje in 100 tisoč za ŠD So-vodnje.
V	isti namen daruje Jožef Češčut 25 tisoč lir za KD Sovodnje in 25 tisoč za ŠD Sovodnje.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje na množično udeležbo na 9. spominskem pohodu Šte-verjan-Gonjače.
Protesti in ogorčenje zaradi sobotnega dogodka v Rupi
Sovodenjski župan in delegacija SSk pri kvestorju
Sindikat kritizira Fincantieri zaradi ponovne dopolnilne blagajne
Vest o dogodku, ki se je pripetil v soboto zvečer v Rupi še zmeraj zbuja različne občutke med krajani, ki se čutijo globoko prizadeti in užaljeni. Dogodek je bil posredno ali direktno omenjen na nedeljskih prvomajskih manifestacijah.
Včeraj dopoldne sta obiskala goriš-kega kvestorja dr. Barbata sovodenjski župan Primožič in odbornik Klemše. Izrazila sta odločen protest in ogorčenje nad ravnanjem policijske obhodni-ce, ki se ni omejila na ugotavljanje kršitve prometnih predpisov, ampak si je dovolila krajane, fante, ki so postavljali mlaj, opomniti, da smo v Italiji in da se v Italiji govori italijansko, tudi med sabo.
Predstavnika občine sta izrazila globoke pomisleke nad ravnanjem uradne osebe med opravljanjem službene dolžnosti, saj se kaj takega na Goriškem ni pripetilo že dolgo.
Dr. Barbato je zagotovil, da bo takoj posredoval na pristojnih mestih, da se taki ali podobni dogodki, ki ne sodijo v okvir omikane in urejene družbe in ki rušijo temelje sožitja, ne bi ponovh li.
Včeraj sta se pri goriškem kvestorju zglasila tudi pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan in pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin.
Naknadno smo izvedeli, da je ista policijska obhodnica v soboto obiskala tudi pečanske fante, ki so prav tako postavljali mlaj in, po stari navadi, zažgali kres. Ker so se stvari dogajale na zasebnem zemljišču, varuhi postave, niso nastopili, pač pa so, za vsak primer, poklicali gasilce, ki so dejansko prihiteli in kaj kmalu ugotovili, da ne gre za gozdni ali drug požar. Policijsko obhodnico so menda opazili tudi v Štandrežu, kjer so prav tako postavljali mlaj, vendar se varuhi postave niso ustavili.
Uspešen zaključek praznika frtalje
Prireditelji praznika frtalje v Rupi so nadvse zadovoljni s potekom letošnjih prireditev. Kljub temu da je prejšnjo nedeljo nekoliko ponagajalo vreme, se je praznik zaključil tako, kakor si je bilo želeti. Vreme to pravo, obisk zelo dober.
Popoldne je na prazniku frtalje v Rupi govoril pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan. Osrednja tema so bila kajpak prizadevanja za dosego zaščitnega zakona. Svoj odmev je imel tudi za tukajšnjo skupnost žaljiv dogodek, ki se je pripetil v soboto zvečer.
Kulturni del programa je bil v režiji prosvetnega društva Štandrež- Zvečer pa je bila na sporedu plesna zabava.
Možnosti genetike za omejevanje dednih bolezni
Predavanje profesorja Bruna Dalla-piccole o spoznanju in manipulaciji genetskih obolenj je v četrtek zvečer priklicalo v goriški avditorij številno, pretežno mlado publiko. Gostovanje Bruna Dallapiccole, profesorja na rimski univerzi, avtorja številnih strokovnih knjig in publikacij ter člana najpomembnejših mednarodnih znanstvenih združenj, je pripravila goriška ob-
činska uprava v sodelovanju s klasičnim licejem Dante Alighieri.
Bruno Dallapiccola je v dobri uri s pomočjo diapozitivov predstavil osnovne prvine genetike, to je vede o prenosu lastnosti staršev na potomce, pri človeku, živalih in rastlinah. Predavatelj je sicer svojo pozornost osredotočil na človeško vrsto, ki bi lahko z večjim izkoriščanjem velikih potencialnih možnosti, katere nudi genetika, bistveno omejila, čeprav ne povsem odpravila, mnoga dedna obolenja.
Zametek mladinskega centra za kulturne dejavnosti
Že kar precej časa je v Gorici občutiti potrebo po ustanovitvi nekakšnega mladinskega centra. V zadnjem času je dozorela pobuda skupine mladih, ki se zbirajo v javnem socialnem centru v Ulici Baiamonti in ki nameravajo 21. maja pripraviti razstavo slik, kiparskih del, fotografij in drugega materiala in to v ljudskem vrtu. Razstava naj bi pomenila, tako pravijo, tudi začetek delovanja tega mladinskega centra. Pojasnila nudijo interesentom po telefonu 81659 (Fabrizio) in 85594 (Francesca).
Tovarniški svet tržiške ladjedelnice je včeraj na tiskovni konferenci na sedežu Zveze kovinarjev v Tržiču predstavil javnosti svoje stališče v zvezi z zapleteno situacijo v naj večjem industrijskem obratu v pokrajini. Kot znano je pred nekaj dnevi vodstvo Fincantieri obvestilo sindikate, da bo v naslednjih šestih mesecih 450 delavcev ostalo v dopolnilni blagajni. 22. maja bo namreč zapadla izredna dopolnilna blagajna za sedanje šestmesečje. Sindikati zelo kritično ocenjujejo ponovni poseg po tem inštrumentu, v trenutku, ko je po njihovem mnenju dovolj
naročil in dela, da bi se lahko vsi de-
lavci vrnili v ladjedelnico. Sicer pa, pravijo, je to le del širše problematike, ki zadeva industrijsko politiko ali bolje pomanjkanje take politike s strani vodstva Fincantieri.
Sindikat je zahteval pogajanje s centralnim vodstvom v Rimu kot tudi na krajevni ravni o bodočnosti ladjedelnic, načrtovanih investicijah, organizaciji dela, ravneh zaposlitve, predajanju dela zasebnim podjetjem. Toda vodstvo Fincantieri je zavrnilo možnost pogajanja o teh vprašanjih, kot tudi o poviških plač, ki bi jih morali delavci prejeti zaradi povečane produktivnosti, pa jih že poldrugo leto zaman čakajo.
Pokrajinski tajnik FLM Giuliano Bon je ostro ocenil zadržanje podjetja. Vodstvo je dokazalo popolno nesposobnost v izvajanju restrukturacije ladjedelništva. Res je treba upoštevati,
da se krizi sektorja na evropski ravni v Italiji pridružuje pomanjkanje načrtne politike za razvoj trgovskega bro-darstva, je pristavil, to pa ne opravičuje sedanje politike Fincantieri. Dejstvo, da bi s sedanjo količino naročil lahko delali vsi tržiški delavci in bi celo potrebovali nove, medtem ko pa vodstvo pošilja 450 zaposlenih v dopolnilno blagajno, jasno dokazuje po Bonovem mnenju, da vodstvo ni kos svojim nalogam. Životari iz dneva v dan, prilagaja se novim naročilom brez vsakega načrtovanja. V tem po-gledu ni sploh mogoče govoriti o kaki
restrukturaciji tržiške ladjedelnice: če nočemo misliti, da so voditelji povsem nesposobni, ampak da zasledujejo kak program, potem bo končni rezultat tega programa samo zaprtje ladjedelnice, ki so jo še do pred kratkim opevali kot eno najsodobnejših, je zaključil Bon.
Problem zase je poverjanje naročil zasebnim podjetjem. Predvsem zahtevajo sindikati, naj ta naročila ostanejo na teritoriju, to se pravi vsaj v naši deželi, medtem ko se sedaj Fincantieri kar za 90% naročil poslužuje podjetij iz drugih dežel. Nadalje postavljajo v ospredje podatek, ki močno postavlja v dvom trditev podjetja, da narekuje zunanja naročila potreba po zmanjšanju stroškov: v tržiški ladjedelnici je kar 68% stroškov za ladje namenjenih nabavi materialov, med katere so vključena zunanja naročila, medtem ko je v Bvropi povprečje komaj 58%. Zakaj je torej vsa pozornost vodstva usmerjena v stroške za delovno silo, ko pa so vzroki potrate drugje? Sindikat opozarja na interese, ki se skrivajo za velikansko količino naročil pri zasebnih podjetjih in napoveduje, da bo v prihodnosti objavil podatke z dokazi o nedovoljenih špekulacijah.
Kar se pa takojšnjih sindikalnih pobud tiče, napoveduje tovarniški svet tri nivoje delovanja. Predvsem bodo skušali izboriti od politikov (že danes naj bi se srečali z ministrom za trgovsko mornarico Prandinijem) zagotovila glede potrebnih ukrepov. Nadaljevali bodo s pritiskom znotraj podjetja za pogajanje z vodstvom ladjedelnice in
Poostrena kontrola ob meji
Načelnik goriške obmejne policije dr. Roberto Leo je uvedel novo službo za nadzorstvo nad območji vzdolž mejnega pasu. Gre za avtomobilske polcijske posadke, ki nadzorujejo ta območja 24 ur dnevno, kot že to delajo v mestu posadke kvesture in karabinjerjev.
Pri policiji ugodno ocenjujejo uvedbo nove službe in navajajo podatke za mesec marec, ko so agenti izsledili skupno 36 tujih državljanov, ki so na nedovoljen način vstopili na italijansko ozemlje. Vse so pospremili spet čez mejo. Nadalje so 14 Romom preprečili vstop v Italijo.
Agenti obmejne policije so v zadnjem obdobju aretirali Vincenza Predonza-na, ki je potoval s ponarejenim potnim listom in na račun katerega je izdalo zaporni nalog državno pravdništvo v Trstu. Prav tako so aretirali Nikolo Lipov-ščka, ki ima še odprte račune z italijansko pravico. Dva tatiča, Boltežarja Trčka, ki je ženski ukradel torbico, in Marca Mischoua, ki je ukradel avtoradio, so agenti obmejne policije izsledili v sodelovanju s karabinjerji.
Še dva mrtva v prometnih nesrečah
Furgon zavozil z avtoceste, motorist trčil v upokojenca na kolesu
Samo štirindvajset ur po tragični noči z dvema smrtnima nesrečama in vrsto težko ranjenih na Goriškem je smrt ponovno dvakrat kosila na cesti. Štirih smrtnih nesreč v samih dveh dneh že dolgo ne pomnimo.
Prva od dveh tragičnih nesreč se je zgodila v nedeljo zjutraj, okrog 4. ure na avtocesti Benetke-Trst. 31-letni Silvano Ladich iz Ronk, Ul. Della Rotonda 6, se je s furgonom renault 5 vračal proti domu. Malo pred Vilešem je izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil s ceste na desni strani. Vozilo je zgrmelo v škarpo in treščilo ob zemeljski nasip. Furgon se je ob trčenju v hipu vžgal in zapečatil usodo mladega voznika, ki je izgubil življenje med plameni, preden bi mu lahko kdo priskočil na pomoč. V zdravniškem poročilu je zapisano, da je bil v hipu mrtev, obdukcija pa bo dala dokončni odgovor, če je vzrok smrti kaka težja poškodba ob trčenju oz. kasnejši požar.
Kar zadeva dinamiko nesreče, je v teku preiskava prometne policije v Červinjanu. Glede na uro in dejstvo, da ni bilo drugih vozil v bližini, domnevajo, da je Ladicha presenetil spanec ali trenutek neprisebnosti, zaradi katerega je zavozil s ceste.
Ladich je bil lastnik manjšega, obrtniškega podjetja Te-ratron. Kakor smo izvedeli, je šolo obiskoval v Gorici in bil tudi gojenec Dijaškega doma.
Druga težka nesreča se je v nedeljo popoldne pripetila pri Marianu. Žrtev je 76-letni upokojenec Errnenegildo Di Zorz iz Mariana, Ul. Manzoni 20. Mož se je okrog 14.30 peljal s kolesom po poljski poti, v kraju, ki mu domačini pravijo Longorucis, nekako med nogometnim igriščem in odlagališčem blizu Mariana. V še nepojasnjenih okoliščinah je prišlo do trčenja z motorjem, ki ga je upravljal mladoleten motokrosist.
Karabinjerji iz Mariana, ki so posegli na kraju nesreče, so nam povedali, da gre za 17-letnega B. A. iz Dolenj (ker je mladoleten niso dali popolnejših podatkov), ki se je peljal na motorju aprilia tuarecj 125. Po izvidih naj bi mladenič od zadaj trčil v kolo in treščil na tla priletnega upokojenca. Di Zorz je pri tem dobil močan udarec v glavo z domnevnim prebitjem tilnika in bil na mestu mrtev. Zaradi manjših odrgnin, predvsem pa hudega šoka so v bolnišnici nudili prvo pomoč tudi motoristu.
Organi javne varnosti in zdravniki so imeli v nedeljo opravka še z vrsto drugih nesreč, v katerih je bilo nekaj oseb lažje ranjenih. Med temi naj omenimo trčenje med avtomobilom in motorjem v Ul. Vittorio Veneto, kjer je dobil lažje poškodbe 15-letni Andrej Simčič iz Sčednega v Števerjanu. Pospremili so ga v bližnjo bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili udarce in druge lažje poškodbe. Zdravil se bo deset dni.
družbe Fincantieri, končno pa bodo tudi izoblikovali program razčlenjenih stavk.
kino
Gorica
CORSO 18.30-22.00 »Lultimo imperato-re«. Režija Bernardo Bertolucci. VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Non aprite quel cancello«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Marii™ 1'amour«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 Torhide emozio-ni«. Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE 20.30 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Pištola ali ljube-zen«.
DESKLE 19.30 »Angel varuh«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro, Ul. Carducci 33, tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici: ob 8. uri Carmela Zorz vd. Colmari iz mrliške veže bolnišnice S. Giusto na glavno pokopališče, ob 9.30 Marija Premeri vd. Dellago iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturn in na glavno pokopališče, ob 12.30 Giovanni Pizzol iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik, ob 16.30 Slavica Vižintin vdova Devetak, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Palkišču in na tamkajšnje pokopališče.
Sporočamo, da je preminila naša
Slavica Vižintin vd. Devetak
(stara 67 let)
Pogreb bo danes, 3. maja. Pogrebni sprevod bo šel ob 16.30 iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga, s cerkvenim obredom ob 17. uri v cerkvi na Palkišču.
V naprej se zahvaljujemo vsem, k> jo boste spremili na njeni zadnji poti ali na katerikoli način počastili njeh spomin.
Sin Ivo z družino in drugi sorodniki
Dol, 3. maja 1988
Sekcija KPI — Sovodnje globoko sočustvuje s svojci ob nenadni smrti Emila Vižintina.
ŠD Sovodnje se pridružuje žalovanju ob smrti nekdanjega odborni a in igralca Emila Vižintina, bratoma in sestri ter drugim sorodnikom P izreka sožalje.
Množična udeležba na prireditvah ob prazniku dela
Poudarek mednarodni solidarnosti, miru, sožitju
V Števerjanu govoril Rudi Pavšič, v Tržiču Silvano Veronese
Prvi maj v Doberdobu
Delo, okolje, mednarodna solidarnost, svoboda, prizadevanja za enakopravnost, za mir v svetu, zajpravič-nejšo družbo in odpravo kričečih razlik. To so bile najpogostnejše teme na prvomajskih zborovanjih_in tovariških srečanjih na Goriškem. Steverjan, Tržič, Moraro, Doberdob, Rupa pa še številni drugi večji ali manjši kraji.
Prvi maj so v številnih krajih na Goriškem na obeh straneh meje, pozdravili kresovi, zjutraj pa so na visokih mlajih zaplapolale rdeče zastave, simboli svobode. Žal je praznik dela, miru, prijateljstva in sožitja nekoliko zasenčil dogodek v soboto zvečer v Rupi, dogodek, ki bi se v omikani in demokratični družbi ne smel pripetiti.
Osrednje prvomajsko sindikalno zborovanje je bilo v nedeljo dopoldne v Tržiču. Pripravile so ga sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL za Goriško v sodelovanju z združenjem kmetov Confcoltivatori. Udeleženci zborovanja so v sprevodu, kjer je na čelu sto: pala godba, za njo pa župani skoraj vseh občin pokrajine in predstavniki oblasti, sindikalisti, obšli glavne mestne ulice ter se zatem zbrali na trgu pred županstvom, kamor so v sprevodu pripeljali tudi traktorji. Tu je imel osrednji govor član vsedržavnega tajništva sindikalne zveze UIL Silvano Veronese. V prvem delu govora je
opozoril na najbolj občutena vprašanja sodobnega sveta, na vprašanja miru, lakote, mednarodne solidarnosti. "Mir se ne gradi z orožjem in prisilo, kakor tudi ni mogoče na isti način graditi družbeni razvoj, pravičnejše medčloveške in mednarodne odnose", je dejal govornik in posebej navedel položaj na Bližnjem vzhodu.
V	drugem delu govora je Veronese, ki je na prvomajski manifestaciji v Tržiču govoril že pred desetimi leti, v zelo dramatičnem obdobju družbene krize v Italiji (ugrabitev Mora) pozornost usmeril na številna nerešena vprašanja italijanske družbe, ki jih mora pričeti, vendar tudi dejansko in ne le z besedo, reševati nova vlada, da se omogoči uravnovešen razvoj.
Udeležence zborovanja je v imenu novogoriškega občinskega sindikalnega sveta pozdravila Darinka Valentinčič. Govorili so še tržiški župan Porci-ani, predstavnik združenja Confcoltivatori Canesin ter, v imenu prirediteljev, Gianfranco Valenta.
V	popoldanskem času je bilo v Števerjanu tradicionalno prvomajsko zborovanje v priredbi KD Briški grič. Na shodu, ki se je letos spet odvijal na vrtu gostilne Dvor, se je zbralo izredno veliko naših ljudi, ki so se tu ustavili do poznih večernih ur ter uživali
ob prijetnem kulturnem in zabavnem programu.
Zborovanje se je pričelo s krajšo ko-memorativno slovesnostjo polaganja vencev pred spomenik na Trgu svobode, ki so ga člani združenja VZPI ANPI prav pred kratkim obnovili. Govornik na letošnjem prvomajskem shodu v Števerjanu, ki ima močan odmev zlasti med našimi ljudmi na Goriškem in Tržaškem, je bil tajnik Zveze slovenskih kulturnih društev za Goriško, Rudi Pavšič. Uvodoma je naglasil, da pomeni mednarodni praznik dela za nas tudi obletnico osvoboditve in vsakič tudi spodbudo za nadaljevanje naših prizadevanj za zakonsko priznanje pravic. "Te zahteve so toliko bolj odločne prav letos, ko proslavljamo 40-letnico začetka izvajanja italijanske ustave". Govornik je zatem dejal, nanašajoč se na obveze, zapopade-ne v programskem dokumentu nove vlade, da Slovenci pričakujemo, da ne bodo ostale, tako kakor žal doslej, samo obljube. Govor je tajnik Zveze slovenskih kulturnih društev zaključil s pozivom po nadaljnjih prizadevanjih za vrednotenje našega kulturnega izročila, s pozivom k spoštovanju našega jezika, k zanosnejšemu in bolj samozavestnemu nastopanju, ob ugotovitvi, da naša skupnost daje vsak dan velik prispevek utrjevanju miru, omikanega sožitja in medsebojnega prijateljstva. Govornik, ki je svoje misli posredoval tudi v italijanščini, je odločno obsodil dogodek v Rupi.
Pester kulturni in zabavni spored prvomajskega zborovanja so izpolnili recitatorji Gledališke skupine Gorica, za pravo vzdušje so poskrbeli godbeniki iz Doberdoba, prijeten program pa pripravili mladi plesalci skupine Sunshine iz Palmanove s prikazom klasičnih in sodobnih plesov. Za domače vzdušje pa so v večernih urah poskrbeli Gorenjci.
Na svoj račun so seveda prišli tudi ljubitelji dobre briške kapljice, saj so v Dvoru, že v soboto zvečer, odprli 26. razstavo in pokušnjo ustekleničenih briških vin.
Prvomajsko slavje v Števerjanu se bo zaključilo v nedeljo, 8. maja, ko bodo pripravili 9. spominski pohod Steverjan — Gonjače. Do 8. maja je v prostorih društva Briški grič na Bu-
Množica na shodu v Števerjanu
kovju odprta tudi razstava grafik Staneta Žerka.
Prireditve ob prvem maju so bile v nedeljo tudi v drugih krajih na Goriškem.
V Doberdobu so mednarodni delavski praznik pozdravili z budnicami, v izvedbi domače godbe na pihala.
Vprašanja zaposlitve, miru, sodelovanja in sožitja ter prizadevanj za izvajanje demokratičnih načel v družbi, vključno priznavanjem pravic manjšinam, so bile teme govorov sindikalista Giorgia Joana, člana sindikalnega sveta ladjedelnice v Tržiču in domačina Karla Černiča.
V Ljubljani podelili priznanje sindikalnim zvezam CGIL-CISL-UIL
V Ljubljani so v petek podelili posebno priznanje Zveze sindikatov tajnikom sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL za Goriško. Priznanje so prejeli Luciano Pini, tajnik delavske zbornice CGIL, Flavio Snidero, tajnik sindikalne zveze UIL in Vittorio Brancati, tajnik sindikalne zveze CISL.
Podelitev posebnega priznanja je še posebej pomembna, ker je prvič, da se to priznanje podeli osebam, oziroma ustanovam izven Jugoslavije.
Na slovesnosti, odvijala se je v prostorih republiške skupščine, je bila posebej poudarjena vloga sindikatov na Goriškem pri razvijanju sodelovanja med prebivalstvom ob meji. Posebej so bile navedene nekatere pobude z mednarodnim odmevom. Tako zborovanje na Škabrijelovi ulici leta 1983, strokovno posvetovanje »Osimo, deset let zatem«, priprava raznih pomembnih dokumentov o 9ospodarskem sodelovanju in za izvajanje osimskih dogovorov.
Nadvse ugoden odziv obiskovalcev na 18. mednarodnem sejmu Espomego
Mednarodni blagovni sejem se je pričel pod ugodnim znamenjem. Sodeč po obisku, ki so ga zabeležili v nedeljo, bo letošnja prireditev po vsej verjetnosti rekordna. V nedeljo — sejem so odprli v soboto — so na sejmišču zabeležili nepričakovan naval. V primerjavi s sejmom v lanskem letu, se je obisk prvega dne povečal za nad 40 odstotkov, posebej spodbudna pa je ugotovitev, da je bilo ^nedeljo kar tretjina obiskovalcev iz videmske, oziroma tržaške pokrajine. Pred udom je bila, zlasti popoldne, vrsta, kakršne menda na razstavišču v Ulici delta Barca še niso zabeležili.
Veliko zanimanja je bilo v nedeljo tudi za nastop komika Beppa Grilla.
Na razstavišču je danes dan Koroške, ki ga bodo primerno obeležili z različnimi vzporednimi prireditvami. Ob 11. uri bo na sedežu Trgovinske zbornice Predstavitev goriškega sistema prevozov. Sledilo bo srečanje koroških gospodar-stvenikov in predstavnikov krajevnih oblasti. Zatem bo skupni ogled razstave.
Jutri, 4. t. m. bo na Espomegu dan Slovenije. Pričakujejo prihod raznih delegacij. Precej zanimanja vlada za mednarodni strokovni posvet o informatiki v razvoju obmejnih področij.
18. sejem Espomego se bo zaključil v nedeljo, 8. t. m. Urnik ogleda: ob elavnikih od 16. do 21. ure, ob praznikih in na predpraznične dni pa od 10. do ^1. ure.
Intervju v živo na prvomajskem shodu v Opatjem selu
Jože Smole o nujnosti odpiranja Jugoslavije v evropski prostor
K največjim prvomajskim slavjem v Sloveniji sodijo delavska srečanja v Opatjem selu, ki jih prirejajo tudi v spomin na skupen protifašistični boj in sodelovanje slovenskih in italijanskih delavcev v ladjedelnici in tovarnah v Tržiču. Letošnje srečanje je bilo že sedemnajsto zapored, potekalo pa je v sončnem in toplem vremenu in ob udeležbi več tisoč delavcev in drugih občanov zlasti z območja Nove Gorice. Prisotni pa so bili tudi sindikalisti iz Gorice ter mnogi rojaki iz sosednjih obmejnih krajev v Italiji. Letošnji gost na prvomajskem srečanju je bil Jože Smole, predsednik Republiške konference Socialistične zveze Slovenije. Toda ni imel običajnega govora, kakr: šnih smo bili vajeni v prejšnjih letih, marveč je z njim pripravila intervju "v živo" radijska časnikarka Zdenka Tomulič. Smole je odgovoril na tri sklope vprašanj, namreč o tradiciji in praznovanju prvega maja, odprtosti Slovenije in Jugoslavije v Evropo (ta tema je bila spričo lege Opatjega sela ob meji z Italijo zagotovo še posebej aktualna) in o možnostih oziroma usmeritvah za premostitev sedanje družbenogospodarske in politične krize v Jugoslaviji.
Predsednik Republiške konference Socialistične zveze Slovenije je o odprtosti jugoslovanske države in družbe v Evropo dejal: "V okviru globalne politike neuvrščenosti Jugoslavije moramo vsestransko razviti in okrepiti njeno evropsko sestavino. Živimo v Evropi in kot neuvrščena država moramo dokazati upravičenost naših pogledov prav v prostoru v katerem živimo, to pa je Evropa. Potemtakem, ko mi danes postavljamo zahtevo, da se Jugoslavija vključi v EFTO, v območje svobodne evropske trgovine, ko zahtevamo nove sporazume z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ko se zavzemamo za večje vključevanje Jugoslavije v Evropski svet, mi s tem v ničemer ne odstopamo od politike neuvrščenosti, ampak dajemo tej politiki neuvrščenosti novo vsebino.
Prav tu na meji z Italijo moramo več napraviti, da bi ta meja bila še bolj odprta kot je sedaj in da bi bilo sodelovanje še na višji ravni. Naša velika bolečina je, da mi dvanajst let po pod-
pisu Osimskih sporazumov nismo ničesar naredili za zgraditev cestnih povezav. Jugoslavija je prevzela obvezo, da bo zgradila cestne povezave in moram reči, da šele sedaj resnejše razmišljamo o realizaciji tega izredno pomembnega projekta. Pri tem poudarjam, da je Osimske sporazume podpisala Jugoslavija kot celota, ne pa samo Slovenija, in da je Jugoslavija kot celota dolžna vse storiti, da čimprej pride do cestne povezave med Vrtojbo in Razdrtim in Fernetiči ter Razdrtim, ker je to bistvenega pomena za naše intenzivnejše vključevanje v Evropo."
Na vprašanje radijske časnikarke Zdenke Tomulič o možnostih za premostitev krize v državi, pa je predsednik Smole odgovoril: "Predvsem se verjetno vsi strinjamo, da naša gospodarska in družbena kriza traja predolgo. Očitno je, da je ona tudi posledica napačne gospodarske politike in da je zato potrebno izvesti tudi korenite spremembe v našem ekonomskem
sistemu. Mi moramo vendarle odpreti perspektivo hitrejšega gospodarskega razvoja, to perspektivo pa lahko odpremo samo, če resnično zagotovimo neposredno demokracijo. Pri nas se večkrat govori napačno, da se mi zavzemamo za demokratizacijo političnega življenja. Ne gre za demokratizacijo, gre zato, da bi postali resnično učinkovita, demokratična, pravna družba socialističnega samoupravljanja, v katerem bi občani v največji možni meri odločali o vseh bistvenih zadevah. To je takšna družba, v kateri bomo spoštovali pluralizem idejnih in političnih pogledov in kjer bomo zlasti preko Socialistične zveze, z močjo argumentov prihajali do skupnih odločitev. Skratka, če želimo resnično učinkovito gospodarjenje, potem moramo tudi
zagotoviti resnično neposredno socialistično demokracijo."
V kulturnem in družabnem delu prvomajskega srečanja v Opatjem selu je sodelovalo nad. 210 šolskih otrok, pevcev in pevk, glasbenikov, plesalcev in drugih udeležencev, zvečine z območja Nove Gorice in okolice. Prisrčno slavje v počastitev mednarodnega praznika delavcev in dela, je bilo v nedeljo popoldne tudi na Predmeji nad Ajdovščino.
MARJAN DROBEŽ
Kmetje so izvolili svoje predstavnike v pokrajinsko in občinske komisije
rjj. Prejšnjih dneh so kmetje na Go-pfg?111 imeli volitve za izbiro svojih ho r.staYmkov v pokrajinsko strokov-tl snusg0 ter v občinske in medob-dvar,6 komisije. Volitve so potekale v gl6(j a!stih voliščih, nakar je ob pre-v*hsk- *z*d°v volilni odbor pri Trgo-Meri 1 Gornici proglasil izvoljene. t4znihlerniNe tak° v pokrajinski kot hiisj-, občinskih in medobčinskih ko-Objav^ tut^ Precej slovenskih kmetov.
sile:’" '
aj)nJ?mo seznam izvoljenih v po-
in.	lil nolč Ftlorci rvVvrMncLro
in nekatere občinske komi-
^borr^Poska komisija: Adriano Drius, o Bagolin, Francesco Brotto,
Silvana Brumat por. Gregorat, Tullio Cabas, Romano Cozzarolo, Michele Formentini, Aleš Komjanc, Sergio Lo-renzon, Franc Maraž, Marco Tomizza in Luciano Visintin.
Občinska komisija v Krminu: Karlo Buzzinelli, Mario Burdin, Giovanni Ferlat, Zvonko Polenčič, Lucio Riz.
Občinska komisija v Gorici: Silvan Bensa, Carlo Brumat, Emil Klanjšček, Lino Pettarin in Viljem Zavadlav.
Medobčinska komisija v Zagraju: Jožef Gergolet, Cirila Lestan por. Fer-folja, Jožica Paoletti por. Jarc, Ferruc-cio Spessot, Vladimir Zotti.
Občinska komisija v Števerjanu: Dušan Drufouka, Ivan Mužič, Izidor Prinčič, Emil Terpin in Lučano Vogrič.
Občinska komisija v Sovodnjah: Marko Kovic, Jožef Peric, Jožef Pipan, Marija Tommasi por. Gulin in Anton Tomšič.
Okoliški šolski svet
V doberdobskem šolskem okolišu so obnovili okoliški svet. Po novem bodo v odboru Milena Lavrenčič, Savina Cotič in Kristina Trobec. Odboru bo načelovala Savina Cotič.
Nekaj novih zaposlitev pri KZE Vendar je vprašanje osebja še odprto
Upravni odbor goriške KZE se je na svoji zadnji seji ukvarjal s perečimi problemi v zvezi z organikom osebja v zdravstvenih strukturah na Goriškem. Odbor je izrazil zadovoljstvo zaradi sklepa Dežele, ki je dovolila kritje nekaterih prostih mest v zadnjem, pred kratkim skrčenem organiku osebja. KZE bo tako zaposlila lahko dva primarija, devet poklicnih bolničarjev ter dva tehnika. Nekaj novega osebja bodo zaposlili tudi v preurejenih bolnišnicah v Krminu in Gradežu: gre za štiri zdravnike asistente v službi za anestezijo in oživljanje, šest v oddelkih za prvo pomoč ter enega radiologa-
Hkrati pa so pri KZE ugotovili tudi, da te namestitve še ne bodo rešile problemov v zvezi z osebjem. Skupno je v organiku prostih še 62 mest. Manjkajo, med drugimi, primarija za splošno medicino in onkologijo, zdravniki v prevetivnih službah, tehniki v laboratorijih in službah za rehabilitacijo ter cela vrsta drugega osebja, ki je neobhodno potrebno za nemoteno delovanje zdravstvenih služb tudi po restrikcijah, ki so jih uvedli z načrtom o preureditvi.
Poseg Dežele je torej delno omilil, ne pa še dokončno rešil proleme, so ugotovili in izrekli pričakovanje, da Dežela čimprej pozitivno odgovori na zahtevo po izpopolnitvi organika.
V četrtek prof. Pleterski v Gregorčičevi dvorani
Nastanek in razvoj Bleda
Bled z okolico je že dolgo znan po staroslovenskih arheoloških najdbah. Številna grobišča od 7. stoletja naprej pričajo o gosti slovenski poselitvi Blejskega kota. Poleg tega poznamo za ta prostor pisane vire, ki omenjajo kraje in ljudi od tod od 11. stoletja naprej. Veriga pisanih virov za Blejski kot se vleče od darovnice v briksenski cerkvi iz 11. stoletja, do urbarjev in drugih listin o posestih od 13. do 16. stoletja ter do terezijanskega, jožefinskega in franciscejskega zemljiškega katastra.
Vse te materialne in pisane vire je uspel združiti v celoto dr. Andrej Pleterski v knjigi »Župa Bled - nastanek, razvoj in prežitki«, ki jo je nedavno izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Zanimivo je, da je avtor pri svoji analizi upošteval tudi agrarne značilnosti zemljišč, naravne pogoje, prometne povezave, toponime in ustna izročila, s čimer je zgodovinsko in arheološko sliko postavil v realen prostor.
Pristop dr. A. Pleterskega pomeni v našem prostoru osvežitev, saj nam približa pomemben del naše narodne zgodovine na povsem nov način. O tem bo avtor govoril v četrtek, 5. 5. 1988, ob 20.30, na povabilo Narodne in študijske knjižnice, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
M. Ž. - S. F.
Na posnetku: Sebenje pri Bledu - nekaj predmetov iz staroslovenskega depoja, ki so ga naključno odkrili leta 1985. Orodje in orožje je bilo last svobodnega slovenskega kmeta v začetku 9. stoletja.
Mariborsko kulturno prizorišče
Prisilna uprava v gledališču
Leto dni bo teater vodil kolegijski poslovodni organ z Blažem Železnikom na čelu
Zelo redko se zgodi, da bi bil za kulturno ustanovo izrečen ukrep družbenega varstva, po domače imenovan prisilna uprava. V mariborskem gledališču se je zaradi več kot leto dni trajajočih koniliktov zgodilo prav to, kajti sprti stranki nista našli skupnega jezika, prepad se je celo vedno bolj poglabljal. Zadnja seja gledališkega sveta je bila prava podoba popolnega razsula in hkrati še en poskus, da bi poleg upravnika Marjana Bačka, za katerega je bilo jasno, da bo moral zapustiti svoj položaj, odstranili tudi ravnatelja Opere Staneta Jurgeca in Drame Vilija Ravnjaka. Sekretariata sindikata in osnovne organizacije zveze komunistov sta ponovno sestavila obtožnici, vendar skupščina mesta kot
končna predlagateljka prisilne uprave teh mnenj ni upoštevala. Tako se je zgodilo tisto, kar so si Ravnjakovi nasprotniki najmanj želeli: njihove obtožbe so izzvenele v prazno, tisti, zaradi katerega so vso vojno začeli, je iz nje izšel kot zmagovalec.
Ukrep družbenega varstva je že začel veljati, izvajati pa ga začno takoj po prvomajskih praznikih. Upravnik je postal diplomirani pravnik Blaž Železnik, v tričlanskem kolegijskem organu pa sta še dva neprofesionalna člana: Bruno Hartman in Štefan Esih. Gledališče bodo vodili eno leto in v tem času bodo omejene samoupravne pravice delavcev. Gledališki svet in disciplinska komisija sta razpuščena, sestavili bodo nova,
seveda pa bodo vse odločitve v rokah novega kolegijskega poslovodnega organa. V letu dni naj bi uredil razmere in tega premora se utrujeni bojevniki veselijo. Kaj bo dejansko mogoče storiti, je seveda drugo vprašanje. Stara nasprotja se gotovo ne bodo polegla, niti ohladile razgrete glave. Nepravilnosti v poslovanju, ki jih je ugotovila družbena pravobranilka samoupravljanja, so bile sicer pravni temelj za uvedbo ukrepa družbenega varstva, toda bistvo krize leži drugje - v nasprotovanju koncepta gledališča, kakršnega zagovarja Vili Ravnjak, in nič ne kaže, da bo svojo ambiciozno usmeritev želel spremeniti in zapluti v vode mirnega povprečja.
HELENA GRANDOVEC
Na njej je sodeloval tudi Klavdij Palčič
Razstava risb za otroke
V razstavnih prostorih tržaške ustanove Biblioteca del popolo, torej ljudske knjižnice v Ulici Teatra Romano 7, je bila nekaj dni na ogled specifična ustvarjalnost dveh umetnikov, dveh ilustratorjev. Tržaška ustanova Centra Studi e Animazione di Letteratura Giovanile »Alberti« je ob sodelovanju že omenjene tržaške ljudske knjižnice organizirala umetniško-bibliografsko razstavo z naslovom Podobe in barve po meri otroštva, pri kateri sta s svojimi stvaritvami sodelovala Alessandra d'Este ter Klavdij Palčič. Gre, kot vidimo, za razstavo ilustracij in ilustriranih tiskov za mlade čitatelje, prvenstveno za otroke.
Alessandra d'Este je po rodu iz Benetk, živi pa v Vidmu, kjer na državnem umetnostnem zavodu poučuje grafično načrtovanje. Doslej je sodelovala pri ilustriranju več publikacij kot npr. pri zgodbi Kanjoš il friulano e il doge, ki je izšla pri videmski založbi II Čampo ter pri legendi Venzutin Teodore, ki jo je videmska založba Chi-andetti izdala v furlanščini in italijanščini. DEstejeva je tudi ilustrirala zgodbico Mišca, mačica in pes, ki jo je v slovenščini in italijanščini izdal Beneški študijski center Nediža v Špetru, nadalje Srebrno lisico, ki je izšla pri švicarski založbi Bohem press - bambino. Sicer pa je bila na razstavi še dolga, vrsta drugih del, žal v pretežni večini še neobjavljenih.
Alessandra d'Este upodablja resničnost tudi v naravnih barvah in vendar bi njenih ilustracij ne mogli šteti v kak preživel, zastarel realizem, nasprotno, njena likovna
izraznost je sicer zelo preprosta, hkrati pa sodobna, torej močno privlačna, posebno za čitatelje, katerim je namenjena, torej otrokom.
Klavdija Palčiča zagotovo ni treba posebej predstavljati, saj spada v sam vrh likovne ustvarjalnosti slovenskega zamejstva in likovnega sveta na Tržaškem. Znan pa je tudi kot odličen ilustrator. Pri Založništvu tržaškega tiska je izšlo doslej več del, ki jih je on ilustriral. Tu mislimo na primer na eno klasičnih del slovenskega slovstva, na Levstikovega Martina Krpana. Na razstavi so se vrstili originalni prizori iz tega dela, začenši s Krpanom in njegovo kobilo, obloženo z brusi-soljo, nato ga vidimo ko kleplje na Dunaju sekiro, vidimo ga ob posekani lipi, na »srečanju« z Brdavsom in končno, ko se vrača proti domu. Delo je izšlo v originalu, v slovenščini pa tudi v italijanskem in nemškem prevodu. Na razstavi so bile tudi izvirne risbe zelo posrečenih ilustracij Kosmačevega dela Kamen in njiva. Tu je nadalje bil Collodijev Pinocchio, seveda kot Ostržek, torej v slovenskem prevodu. Končno je bila na razstavi cela vrsta beril za slovenske osnovne šole, ki jih je ilustriral Palčič. Gre za tiskana dela ter za izvirne mojstrove risbe, oziroma za njegovo slikarijio, preden je šla v tisk. Skratka, na razstavi smo videli v izvirniku mnogo Palčičevih del, ki smo jih nato zasledili v publikacijah ali še kot šolarji ali v rokah svojih otrok - šotorčkov. Škoda, da se je zanimiva razstava že iztekla in da je trajala sorazmerno malo časa. (fre)
V GORICI — UL. GARZAROLLI 199/201
IN PRODAJALNE:
CERVIGNANO - S. GIORGIO - S. CANZIAN DMSONZO - PORDENONE - BERTIOLO - CASSACCO - POVOLETTO - VIDEM - CHIONS - SPILIMBERGO - CASARSA - VILLA SANTINA - S. DANIELE DEL FR.ULI
.... .........
09.900
|6;900


8ii in
19.900

52.900
54.900
«	54.900
lil
ŠIROKA IZBIRA KONFEKCIJE IN OPREME ZA POM
POMLADNE IN ROLETNE NOVOSTI
Ob predvidenem razvoju blagovne menjave
Imperativ za našo obmejno deželo: izboljšati prometne infrastrukture
Pred tednom dni smo orisali današnje stanje prevoznih sredstev in infrastruktur naše dežele, kakor izhaja iz deželnega načrta. Danes si bomo ogledali predvidene posege, ki bi morali služiti za poživitev in racionalizacijo vseh členov, ki vplivajo na varnost in hitrost prevozov. Omejili se bomo le na blagovni promet, saj prav ta predstavlja važen izsek krajevnega gospodarstva.
Problematiko blagovnega prometa moramo razčleniti na tri važne sektorje: interni pro-met v deželi, promet med deželo in ostalimi predeli Italije ter mednarodni promet in končno še tranzitni promet v smereh sever-jug in zahod-vzhod.
Zaradi sorazmerno majhne površine dežele moramo predvidevati, da bo krajevni promet v glavnem domena avtoprevoznikov, ki zagotovijo hitro dobavo in zmanjšajo možnost kvara in loma. Zaradi tega so potrebne sodobno urejene državne ampak tudi pokrajinske in občinske ceste; zaradi tega bo potrebna posodobitev cestnega omrežja v oddaljenih in goratih predelih dežele, ki so danes težko dosegljivi. Te ugotovitve so tudi botrovale zakonu za razvoj goratih področij, ki ima sicer kot cilj tudi poživitev krajevnega gospodarstva.
Mednarodni ali meddeželni promet, ki ima kot izhodišče ali cilj gospodarska središča dežele ima sorazmerno majhne razsežnosti, zaradi strukture krajevnega gospodarstva, ki ne potrebuje izjem, velikih in oddaljenih tržišč. Izjemo predstavljajo podjetja, ki
delajo za izvoz. Pri takih prevozih bi lahko prišel v poštev kombiniran prevoz železnica - tovornjaki tudi zaradi sorazmerno nižjih stroškov, ki jih dosežemo na dolge razdalje v železniškem prometu.
Tranzitni promet v pravem smislu predstavlja važno postavko za celotno cestno in železniško omrežje. V zadnjem času moramo tudi računati z omejitvami, ki so jih že uvedle avstrijske oblasti, ki skušajo omejiti tranzit s tovornjaki in ga skušajo preusmeriti na železniške tire. Ta težnja, ki pridobiva vedno več pristašev tudi v drugih predelih Evrope, zahteva prilagoditev sedanjega omrežja novim zahtevam in ureditev posebnih razkladalnih mest, kjer bo možno pretovoriti blago ali sama prevozna sredstva. Sodobni teoretiki prevoza smatrajo namreč, da bodo morale v bodoče železnice predvidevati možnost pretovora ne samo tovora ampak natovorjenega tovornjaka, kar so ladjarji ugotovili že pred desetletji. Ta oblika prevoza zahteva ureditev posebnih železniških vozov, preveriti gabrite tunelov in podvozov in seveda hitro dostavo tovornjaka do namembne postaje. Teh možnosti deželni prevozni načrt trenutno še ne predvideva kar je vsekakor delna pomanjkljivost. Trenutno predvidevamo le posodobitev tradicionalnih preto-vornih mest v glavnih železniških vozliščih ter ureditve terminalov ob mejnih prehodih. Obmejni terminali predstavljajo specifično problematiko, saj so vezani na vsesplošno posodobitev
delovanja carinskih uradov, na usklajevanje urnikov s sosednjimi državami. V teh dneh smo lahko zabeležili v krajevni kroniki, kakšno škodo lahko povzročajo neurejene razmere v carinski službi ne glede na usposobljenost infrastruktur.
Naša dežela spada še vedno v načrt tako imenovane »Jadranske poti« med Srednjo Evropo in Grčijo ter ostalimi južnimi predeli Evrope in Azije. Zaradi vojnih dogodkov je ta promet v zadnjih letih delno okrnjen a vendar načrtovalci predvidevajo dograditev važnih infrastruktur, ki bi tesneje povezovale deželo s sosednjo Avstrijo. Deželni načrtovalci predvidevajo hitro dograditev predora Monte Croce Car-nico, kot protiutež predoru pod Karavankami med Jugoslavijo in Italijo. Obstaja torej možnost, da se bo prav na tem področju razvila dokaj ostra meddržavna konkurenca, in da skušata tako Jugoslavija kakor Italija izkoristiti sleherno prednost. Jasno je, da le izgradnja tunelov ne zadostuje, ampak da so potrebne vse ostale povezave, da bi tako velika in zahtevna investicija rodila zaželene sadove.
O razvoju pristanišč smo že govorili, omenili bi le, da je predvidena dograditev drugega lota kontejnerskega terminala v Trstu, kakor tudi novih na-vezov za ro—ro ladje; v Tržiču bi morali povečati operativne obale in poglobiti morja v pristanišču, kar bi omogočilo pristan večjim ladjam predvsem z razsutim tovorom. V načrtu so v detajlu opisani vsi potrebni posegi na raznih infrastrukturah in seveda
Sodobno urejen mejni prehod pri Štandrežu-Vrtojbi
Prostor na postajališču, namenjen špediterskim hišam
tudi orientacijski predračun po cenah iz leta 1987. Predvidene investicije znašajo 5.584 milijard lir, ki bi bile tako porazdeljene : 1.600 milijard za železniške infrastrukture, nadaljnjih 1.600 milijard za ceste, 1.457 za pristanišča, 21 milijard za posodobitev letališča. Iz teh podatkov je razvidno, da dežela ne bo mogla izpeljati posodo-
bitve in racionalizacije prevoznega sistema z lastnimi sredstvi ter da bodo potrebna v glavnem državna sredstva. In prav v pridobivanju virov finansiranja naletimo na največjo oviro, saj strokovnjaki zavoda Banca d ltalia, kakor drugi analitiki zahtevajo drastično zmanjšanje državnega primanjkljaja.
ODO KALAN
		patronat	inac	«5, m	S' ! I &	
Invalidska upokojitev možna tudi z dopolnitvijo upokojitvene starosti
Vpr.: »Pišem vam, da javno izrazim svoje razočaranje nad nepravičnim pokojninskim zakonom. Zaposlila sem se komaj pri 45. letu in sem delala osem let, nato pa sem začela plačevati prostovoljne prispevke in čez dve leti bom imela 15 let dobe. Pred šestimi meseci sem hudo zbolela, prestala sem delikatno operacijo in moje trenutno počutje je vse prej kot dobro. Vložila sem na INPS prošnjo za invalidsko pokojnino, vendar pa me sploh niso poklicali na pregled in prošnjo odbili, ker sem že dopolnila 55 let. To se mi zdi skrajno krivično do starejših bolnih oseb.« O. G.
Vaše razočaranje oziroma negodovanje je povsem upravičeno, saj vam je zavarovalni zavod INPS odbil prošnjo za invalidsko upokojitev na osnovi sporne določbe zakona štev. 222, ki je stopil v veljavo junija 1984 in je vnesel v postopek za uveljavljanje invalidnosti vrsto novih kriterijev in omejitev. Eno izmed teh onemogoča pridobitev invalidske pokojnine oziroma nakazila po dopolnitvi predpisane upokojitvene starosti za odvisne delavce po 60. letu (moški) oziroma 55. letu za ženske zavarovanke medtem ko se za samostojne delavce ta meja poveča za pet let. Ta diskriminatorski predpis je seveda sprožil plaz protestov s strani prizadetih zavarovancev in njihovih sindikalnih zastopstev, tako da je bila o zadevi zainteresirana tudi sodna oblast, in prav pred dnevi se je o zakonitosti te omejevalne norme izreklo tudi ustavno sodišče. Razsodba ugotavlja diskriminatorsko in torej protizakonito zapostavljanje ter kršenje pravice zavarovancev do uveljavljanja invalidskih prejemkov izključno na osnovi starostne omejitve. Zato je ustavno sodišče odpravilo to sporno določbo, kar pomeni, da večja starost zavarovanca ni več ovira za aktiviranje invalidskega postopka. Seveda mora kandidat izpolnjevati tako zavarovalne kot sanitarne pogoje. Nakazanih mora imeti najmanj pet let zavarovalnih prispevkov, od katerih vsaj tri leta v zadnjem petletju. Z ozirom na stopnjo invalidnosti pa zakon štev. 222 predvideva dve različni ekonomski odškodnini: 1) povsem nesposobnim zavarovancem priznava polno invalidsko pokojnino s povečanjem manjkajoče zavarovalne dobe do upokojitvene starosti; 2) če delovna nesposobnost presega dve tretjini, INPS priznava triletno nakazilo, ki se lahko obnavlja. V tem primeru se pokojnina odmeri na podlagi dozorele zavarovalne dobe in pravica do minimalne pokojnine ne pritiče, če ima samski upokojenec več kot 6.533.300 lir dohodkov (dvakratni znesek socialne pokojnine) oziroma oba zakonca več kot 9.799.950 lir (trikrat socialna pokojnina). Kot ste iz dosedanjega opisa lahko razbrali, je bila krivična norma odpravljena, zato imate pravico, da vložite priziv na pokrajinski odbor INPS z zahtevo, naj ocenijo stopnjo vaše invalidnosti in priznajo z retroaktivno veljavnostjo (od naslednjega meseca po predložitvi prošnje) pravico do invalidske pokojnine, ali nakazila kot smo že prej omenili. Istotako svetujemo, naj vložijo priziv vsi tisti, ki so po juniju 1984 dobili negativen odgovor, ker so prekoračili starostno mejo. Starejši zavarovanci, ki niso predstavili zadevnega zahtevka in imajo pogoje za invalidsko upokojitev, pa naj to storijo čimprej.
31. MAJ 1988:
PORAVNAVA DAVKOV 1987
Letos zavod Cassa di Rišpar mio di Trieste ponuja pobudo »Prestito Amico - Prijateljsko posojilo« tudi za poravnavo davkov
Do 31. maja je treba poravnati razliko za davek za leto 1987. Da bi davkoplačevalci lažje poravnali te obveznosti, jih zavod Cassa di Risparmio di Trieste tudi ob tej priložnosti opozarja na pobudo, ki je že v preteklosti naletela na izredno ugoden odziv pri zasebnikih, ljudeh svobodnih poklicev, lastnikih nepremičnin in neodvisnih delavcih ob jesenskem samoobdavčevanju.
Pobuda »Prestito Amico - Prijateljsko posojilo«
za poravnavo davkov, ki je razširjena tudi na podjetniške dejavnosti (če ne gre za družbene oblike) omogoča posojilo v višini zneska, pri tem pa najnižje možno posojilo znaša 1.500.000 lir. Prošnje je treba vložiti na zavodu Cassa di Risparmio di Trieste od 2. do 27. maja, da bodo posojila lahko na razpolago pred 31. majem. Posojilo bo treba vrniti v šestih mesečnih obrokih, prvi obrok pa po treba plačati 5. junija 1988.
Bit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
Novosti v letalski industriji: »combiji« z veliko avtonomijo
bšk01?111 k° se ie v zadnjih letih ame-p* letalska industrija Lockheed od-stv. -a gradnjam v civilnem letal-sk0 ' si široko mednarodno tržišče 6oejJ v. celoti delijo ameriški družbi ropsu.g in McDonnel-Douglas ter ev-v 2 Konzorcij Airbus. Poslovno ima drimrTlih časih nekaj več uspeha vrste ? Boeing, ki trenutno gradi štiri K^l. Še vedno je veliko povpra-v Vef Za. letalo 747, ki ga izdelujejo ibpi , Variantah, uspeh pa doživljata ^iitp 111 737' ki sta namenjena sred-
k^oizvni kratkim razdaljam. Novost ^ Začoinj6 Boeing Pa je letalo 767, ki 0 redno leteti šele čez nekaj v- To bo dvomotorno letalo, ki

Sskfl,hk° Preletelo velike razdalje, n šaniv, ? 50 dokazale rentabilnost k hike /atal, ki lahko sprejmejo tako t^stora °t tovor. Velikan 767 bo imel Zti^tovnrZa 200 oseb in za okrog 35 8500 kilometrov. ^ ^ ^
Blizu prvih poletov je tudi drugi ameriški velikan MD-11 Combi, ki bo naravni naslednik močno razširjenega DC-10. V profilu sta si obe letali močno podobno. McDonnel-Douglasovo letalo bo imelo ponovno tri motorje, na njem pa bo prostor tudi za tovore. MD-11 Combi bo imel nekaj prednosti pred letalom 767, zlasti v avtonomiji, ki bo znašala kakih 14.000 kilometrov. Tipična varianta letala MD-11 Combi bo imela prostora za 176 potnikov, ostali prostor pa bo namenjen tovoru. Ob manjšem tovoru in z 277 potniki bo letalo lahko v zraku brez pristanka kar za 15.000 kilometrov. Največja potniška zmogljivost v varianti brez trgovskega tovora bo pri 405 potnikih. Novi koncepti pri gradnji letala MD-11 bodo omogočili predvsem manjšo porabo goriva, tako da bi se moralo obratovanje tega letala poceniti kar za 15% v primerjavi s tipom DC-10.
Pri obeh letalih so si velik delež gradnje zagotovile italijanske firme, v prvi vrsti Aeritalia iz Neaplja, ki izdeluje dele kril in krmila, pri čemer uporablja v veliki meri ogljikova vlakna. Zaradi tega je tudi Alitalia naročila že 6 letal MD-11, prednaročilo pa najavila še za 4 letala.
Letečega orjaka gradi tudi evropski konzorcij Airbus Industrie, ki uživa podporo francoske, britanske in za-hodnonemške vlade. Načrtovalci upajo, da bodo s svojim A340 Combi osvojili približno tretjino svetovnega tržišča. Evropsko letalo bo imelo štiri motorje, v najbolj standardni varianti pa bo zmoglo 201 potnika in 35 ton tovora v repu. Njegova avtonomija bo znašala nekaj nad 8000 kilometrov.
BRUNO KRIŽMAN
Model novega ameriškega velikana MD-11 COMBI
Nogomet: po »odločilni« tekmi prvoligaškega prvenstva
Nogometaši in publika še najbolj zreli
Končno se je končal »nori teden italijanskega športa«, v katerem so odštevali dneve, na koncu pa še ure, ki so nas ločile od tistega, po pisanju sredstev javnega obveščanja, bistvenega dogodka, ki je razburil pol (in še več Italije): tekme Napoli - Milan. Slednja je sedaj mimo, in se lahko tudi vprašamo: se je sploh kaj zgodilo? In res. V primerjavi s tistim, kar smo lahko pričakovali, je gora rodila miško. Se najbolj zreli so bili prav gotovo protagonisti tekme - nogometaši, ki so na koncu tekme zelo trezno ocenili dogodek, v glavnem pa so se čisto vsi strinjali, da je Milan zmagal zasluženo.
Kaj pa je bilo pred tem? Mirno lahko rečemo, da je histerija dosegla višek v petek ali soboto, ustvarili pa so jo tisti, ki naj bili najbolj »trezni« državljani take države, ki je sposobna neko nogometno srečanje spremeniti v bistveni socio-gospodarsko-kulturni mejnik neke dobe (pač do naslednjega takega mejnika). Poglejno, recimo, kaj je v petek napisal na prvi strani neapeljskega dnevnika II Mattino »intelektualec« Domenico Rea: »Fantje Na-polija, poslušajte! Vi morate v nedeljo zmagati!... To ni navadna nogometna tekma! To je kot bitka pri Barletti, kjer so Italijani, za svojo čast, premagali Francoze...« (!!).
To umetno ustvarjanje napetosti, ki je stalno rastlo, bi lahko negativno vplivalo na protagoniste in gledalce. Pa ni. Čisto obratno. Igralci so se vedli korektno, profesionalno in celo skoraj vedro (sodnik Lo Bello je podelil le tri opomine), gledalci pa so bili izredno športni ter so, takoj po zaključnem sodnikovem žvižgu, ploskali zmagovalcu. Nato so pospravili zastave ter
se v tišini odpravili v otožnem sprevodu po mestu. Tisoč Milanovih navijačev, ki so umirjeno skandirali svoja gesla ob zmagi, se je mirno odpravilo k svojim avtobusom. Sedaj pa pomislimo, kaj se je še nedavno zgodilo v Trstu po tekmi Triestina - Padova...
Kaj pa igralci po tekmi? Umirjeni, trezni, realistični kot pred njo. še Ma-radona, ki je bil pred srečanjem edini »besedno bojevit«, a le zato, kot je sam dejal, ker je »vroč« po značaju in ker je hotel »ohraniti napetost«, je priznal, da je Milan ekipa, »ki ima najboljšo igro v Evropi«, Gullit pa je že opozarjal, da se je treba spet še kako koncentrirati pred nedeljskim srečanjem z Juventusom.
V Milanu so zmago sprejeli z avtomobilskimi sprevodi po središču mes-
Tekma Napoli - Milan se je pravkar končala: Maradona »uničen« zapušča igrišče...
ta. Vendar pazljivemu opazovalcu ni ušlo dejstvo, da so bili ti avtomobili pač »pande«, »fičoti« ali kvečjemu »fiat 127«, torej srednje nizki meščanski sloj in urbanizirani proletariat. Višji sloji so se, potem ko so njihovi glasniki »trobili« teden dni po časopisih o tem dogodku, spet umaknili v ozadje... Sicer pa sedaj tvegamo, da s temi zapisi postanemo že anahronistični. Navsezadnje bi bilo treba danes, po vseh pravilih, že začeti »trobiti« o naslednji »tekmi, ki odloča sezono«. V nedeljo se bosta »navsezadnje« srečala Milan in Juventus. In slednji je pred 14 dnevi premagal Napoli, kar pomeni, da... iz česar torej izhaja, itd. Na srečo se papir le da pisati (in nič drugega). In tudi slednja bo le ena sama samcata nogometna tekma...
(Dušan Jelinčič)
Formula ena v Imoli
Senna in Prost razred zase
IMOLA — Nova sezona v formuli ena se je šele začela (za nami sta le dve dirki) in nekateri se že bojijo, da je v bistvu končana: premoč vozil mclaren z motorji honda je namreč tolikšna, da ostali na prva mesta trenutno ne morejo misliti. To je prišlo do izraza tudi v nedeljo v Imoli, kjer je Senna brez težav vodil od začetka do kraja. Njegov klubski tovariš Prost je imel na startu nekaj težav, zatem pa se je neustavljivo prebil na drugo mesto. Vsi ostali, začenši s svetovnim prvakom Piguetom, ki tudi razpolaga z motorjem honda turbo, pa so zaostali za cel krog. Senna pravi, da ni nikakršnih skrivnosti in da ne razpolagajo z materiali »z drugih planetov«, ampak je vse skupaj le razultat dobro opravljenega dela tehnikov in pilotov, ki pa so imeli na voljo odličen motor. Verjetno vse to drži, saj sta Prost in Senna odlična kolavdatorja, Japoncem tehnologija ne manjka, a tudi če imajo kaj za bregom, tega gotovo ne bodo razbobnali na vse vetrove. Dejstvo je, da so vsi ostali v težavah, začenši s Ferfarijem, pri katerem si glede na izvrsten konec lanske sezone niso mislili, da bo letošnji začetek tako skromen. Sedaj upajo, da jim bo krenilo na bolje z novim vozilom, ki ga pripravlja Anglež Barnard. Trenutno pa se nimajo s čim tolažiti: četrto mesto Bergerja (Alboreto je odstopil zaradi okvare) ne more biti uteha za to prestižno hišo, še huje pa je, da ne vedo, kaj pravzaprav narediti.
Vendar vsi po nedeljski dirki le ne tarnajo. To velja zlasti za Benetton, ki ima atmosferski motor ford: Boutsen je bil četrti, Nannini pa šesti.
Po Števerjanu v polni formi
1. maj je seveda velik praznik, ki pa prinaša tako majhnim časopisom, kakršen je naš, tudi nekaj nevšečnosti. Ne mislimo na kaj posebnega, samo na to, da zaradi zasluženega počitka italijanskih kolegov nimamo na razpolago izčrpnih športnih informacij. Kljub temu pa vendarle vemo tisto, kar pravzaprav vedo vsi, ki sledijo športu, čeprav se je marsikateri v nedeljo posvetil čisto posebni športni panogi - dviganju kozarcev ob šankih, ki jih prav zares ni manjkalo. Začetek maja pomeni namreč uvod v dolgo verigo prireditev, ko se bo v, oblake dvigal gosti dim ožganega mesa - v zadnjih letih »tipične slovenske hrane« čevapčičev.
Maj pa je tudi mesec, ko se končajo najrazličnejša prvenstva. Tako tudi nogometno in 180 minut pred zaključkom še ni znano, kdo bo pravzaprav prvak. Milan je sicer po nedeljski zmagi v Neaplju v najboljšem položaju, a bo moral najbrž iztrošiti še marsikatero kapljico potu. Sicer pa je bila nedeljska osrednja tekma zelo privlačna, na njej je padlo kar pet golov, kar je za take spopade prava redkost. Zadovoljen sem, da sem že prejšnji teden pravilno ugotovil, da je glavni Milanov adut Virdis. V nedeljo smo dobili za to ustrezno potrditev, saj je sivolasi Sardinec dal dva gola in Napoliju ni pomagalo niti to, da je Maradona na vse načine »ščuval« občinstvo in soigralce. Res je, besede so besede, a na vseh področjih veljajo le dejanja.
V tem smislu sta bila v nedeljo nadvse dejavna tudi Senna in Prost, ki sta dokazala, da sta sijajna pilota in da razpolagata z odličnima bolidoma. Ne pomnimo namreč, da bi kdaj dvojica iste avtomobilske firme pustila' za seboj vse nasprotnike celo za cel krog, kar daje seveda slutiti, da bo letošnja formula 1 le formalnost in da se bo vse odločalo pod isto streho. Tudi to ni nič čudnega, če pomislimo, da se vsa sodobna svetovna zgodovina odloča pod eno, kvečjemu dvema strehama in tudi z našo usodo ni nič bolje... A kaj bi jamrali, saj je naš prostor dolina solz in če bi se temu športu (jokanju) prepustili še mi, bi nas znalo preplaviti in konec bi nas bilo, saj ne razpolagamo z Noetovo ladjo.
Upati pa nam bo vendarle dovoljeno, da razpolagajo košarkarji Jadrana z dodatnimi energijami in da si bodo po sobotnem »počitku« opomogli. Nogometaši Primorja so si že, saj so v nedeljo zmagali in tudi mi, ki zapisujemo te vrstice, smo po nedeljskem Števerjanu v polni formi. Pa tudi bralci bodo kmalu prišli na svoj račun, saj bomo čez kak čas prenehali s temi spisi, ki nikomur ne koristijo, a niti ne škodujejo. Prihaja pa čas, ki je nevaren, saj bodo čez poldrugi mesec volitve in, pravijo, da ni dobro, da bi kakega športnika hvalili oziroma grajali, saj bo marsikateri mišičasti mladenič kandidiral. Pomislite, kakšen škandal bi nastal, ko bi se opredelili za kako moštvo ali nogometaša!
MARIJ ČUK
Tudi po 27. kolu v 1. jugoslovanski nogometni ligi
Še vedno štirje v boju za naslov
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V 27. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige so gostitelji kar osemkrat zmagali, podvig - zmaga v gosteh - je uspel le Crvem zvezdi, ki je z 1:0 premagala Vojvodino v Novem Sadu. Vodilni Velež bo že jutri gostoval pri C. zvezdi, tekmeca se bosta tako po točkah najbrž izenačila, toda Velež v boju za naslov igra tudi na razliko v golih.
Vodilni Velež je proti oslabljenemu Vardarju kar za pet golov popravil razliko, tako da ima zdaj osem golov »plusa« več kot C. zvezda. Beograjčani v Novem Sadu z igro niso ravno blesteli, zmago pa jim je z edinim golom prinesel Radovanovič. Tudi Dinamo in Partizan le še nista povsem izločena iz boja za 1. mesto. Zagrebčani so tokrat z golom Čapljiča z enajstmetrovke premagali niškega Rad-ničkega, z igro pa spet niso zadovoljili, tako da je vse bolj očitno, da bo trener Blaževič, ki mu gre predvsem za stik s publiko, zapustil Dinamo. Zanj se menda potegujejo kar vsi trije »veliki« - C. zvezda, Partizan in Hajduk. Pred nedeljo je bilo veliko govora o tekmi Partizan - Priština, gostje naj bi po nekem scenariju zmagali in
se praktično rešili izpada, trener Ju-sufi pa naj bi dobil odpoved. Toda to se ni zgodilo, številni sestanki so očitno pomagali. Bilo je 3:1, daleč največ zaslug za to pa ima Ljubljančan Katanec, ki je dosegel prva dva gola in praktično odločil tekmo. Hajduk je po štirih kolih spet izgubil. Na Reki Spli-čani niso imeli veliko možnosti. Mladenovič je dosegel dva lepa gola, strelec tretjega je bil Jankovič, častni gol za Spličane pa je dosegel Krsto-vič. Na repu lestvice je prišlo do spremembe, Čelik prvič ni več zadnji, to nehvaležno mesto zdaj pripada Prištini, toda boj med Osijekom, Čelikom, Sutjesko in Prištino bo še hud, razlika med njimi je namreč le dve točki.
V II. ligi je ljubljanska Olimpija v Trebinju izgubila z Leotarjem z 1:2, z igro pa je spet zapustila soliden vtis. Ljubljančani se ne morejo in ne morejo prebiti v sredino lestvice, tako da na mesto v 1. B ligi lahko računajo le po republiškem ključu (zastopana naj bi bila vsaka republika in pokrajina),
9.	mesto je namreč težko dosegljivo. Malo bliže tekmecem pa bodo Ljubljančani po prihodnjem kolu, v katerem bodo že v soboto za Bežigradom igrali s finalistom pokala Borcem, iz Banjaluke.
Rezultati 27. kola I. ZNL: Vojvodina - C. zvezda 0:1 (0:0), Partizan - Priš-
tina 3:1 (1:0), Budučnost - Rad 4:1 (3:0), Sarajevo - Osijek 3:0 (2:0), Rijeka -Hajduk 3:1 (0:0), Velež - Vardar 5:0 (1:0), Čelik - željezničar 3:0 (1:0), Slobo-da - Sutjeska 1:0 (0:0),-Dinamo - Rad-nički 1:0 (1:0).
Lestvica: Velež 36, C. zvezda 34, Dinamo 33, Sloboda in Partizan 32, Vardar 29, Rijeka 28, Vojvodina 27, Rad-nički, Hajduk in Budučnost 26, Sarajevo in Rad 25, Željezničar 24, Osijek 22, Čelik 21, Sutjeska in Priština 20.
Prihodnje kolo (4. 5.): Željezničar -Dinamo, Radnički - Partizan, Priština -Rijeka, Hajduk - Sloboda, Sutjeska -Sarajevo, Osijek - Budučnost, Rad -Vojvodina, C. zvezda - Velež, Vardar -Čelik.
Rezultati 26. kola II. ZNL - zahod:
Šparta - Proleter 2:0, Mladost - Sparta 0:1, Leotar - Olimpija 2:1, Kikinda -Dinamo 0:0, Famos - Šibenik 0:1, Je-dinstvo - Rudar 2:1, Borac (T) - GOSK Jug 1:2, Borac (BL) - Novi Sad 3:1, Kabel - Iskra 1:1.
Lestvica: Spartak 35, Dinamo in GOSK Jug, 34, Kikinda 31, Šibenik 30, Leotar in Sparta 29, Proleter 28, Iskra 27, Rudar 26, Borac (BL) 25, Olimpija 24, Novi Sad in Mladost 23, Kabel, Famos in Jedinstvo 19, Borac (T) 13.
Prihodnje kolo (7. 5.): Olimpija -Borac (BL).
1 tako ob koncu tedna
__________nogomet________________j
Italijanska A liga
NAPOLI - MILAN	2:3 (1:1)
STRELCI: v 36. min. Virdis (M), v 47. min. Maradona (N), v 67. min. Virdis (M), v 73. min. Van Basten (M), v 77. min. Careca (N).
NAPOLI: Garella, Bruscolotti (v 70. min. Carnevale), Ferrara, Francini, Bigliardi, Renica, Careca, De Napoli, Bagni (v 55. Giordano), Maradona, Romano.
MILAN: G. Galli, Tassotti, Maldini, Colombo, F. Galli, Baresi, Donadoni (v 46. min. Van Basten), Ancelotti, Virdis (v 81. min. Massaro), Gullit, Evani.
SODNIK: Lo Bello (Siracusa). KOTI: 5:5. RUMENI KARTON: Baresi, Bigliardi, Renica.
IZIDI 28. KOLA
Ascoli - Avellino 2:0, Como - Pescara 2:1, Empoli - Verona 1:0, Inter -Sampdoria 3:1, Juventus - Torino 2:1, Napoli - Milan 2:3, Piša - Cesena 1:0, Roma - Fiorentina 2:1.
LESTVICA
Milan 43, Napoli 42, Roma 36, Sampdoria 34, Inter 30, Juventus 30, Torino 29, Verona 25, Fiorentina 24, Cesena 24, Pescara 23, Ascoli 22, Como 22, Piša 21, Avellino 20, Empoli 18.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Empoli, Cesena - Inter, Fiorentina - Napoli, Milan - Juventus, Pescara - Ascoli, Sampdoria - Piša, Torino - Roma, Verona - Como.
PLAV OUT - IZIDI 6. KOLA: RUMENA SKUPINA: Fantoni - Sharp 98:87,, Facar - Wiiber 82:89, Standa -Benetton 87:92.
ZELENA SKUPINA: Alno - Neutro-roberts 98:89, Hitachi - Jollycolombani 112:93, Maltinti - Annabella 85:72.
LESTVICA: RUMENA SKUPINA: Benetton 8, Sharp, Standa, Wuber in Fantoni 6, Facar 4. ZELENA SKUPINA: Hitachi in Alno 10, Neutroroberts 6, Annabella in Maltinti 4, Jollycolom-bani 2.
PRIHODNJE KOLO: RUMENA SKUPINA: Wtiber - Standa, Benetton -Fantoni, Sharp - Facar. ZELENA SKUPINA: Jollycolombani - Maltinti, Annabella - Alno, Neutroroberts - Hitachi.
Italijanska B-1 liga
IZIDI 30. KOLA: Valentino - Sarvin 94:95, Teorema - Ranger 95:88, Stamu-ra - Ragusa 76:91, Caruso - Mister Day 86:73, Fanti - Citrosil 79:65, Popolare -Stefanel 50:74, Docksteps - Castor 83:81, Inalca - Conad 105:90.
LESTVICA: Verona 54, Arese 42, Stefanel in Fanti 38, Mister Day in Docksteps 32, Popolare in Inalca 30, Castor in Ranger 28, Ragusa 26, Caruso in Sarvin 24, Valentino 22, Stamura 18, Conad 14.
PARI ZA PLAV OFF: Citrosil - Fanti, Teorema - Stefanel.
STRELCI A LIGE
15 golov: Maradona (Nap.); 13 golov: Careca (Nap.); 11 golov: Giannini (Roma); 10: Virdis (Milan); 9: Schac-hner (Av.), Gullit (Mil.), Vialli (Samp.), Polster (Tor.). 8: Giordano (Nap.), Sliš-kovič (Pes.), Altobelli (In.). 7: Elkjaer (Ver.), Cucchi (Em.), Rush (Juv.), Scara-foni (As.) itd.
Italijanska B liga
TRIESTINA - LAZIO	1:0 (1:0)
STRELEC: Bivi v 23. min.
TRIESTINA: Cortiula, Costantini, Orlando, Dal Pra, Cerone, Biagini, Bivi (v 78. min. lachini), Strappa, Cinello, Causio (v 83. min. Santocito), Papais.
LAZIO: Martina, Marino, Beruatto, Pin, Gregucci, Esposito (od 56. min. Caso), Savino, Acerbis, Galderisi ( od 61. min. Rizzolo), Muro, Monelli.
SODNIK: Sguzzato iz Verone. GLEDALCEV: 9.000. RUMENI KARTONI: Costantini, Biagini, lachini.
IZIDI 31. KOLA
Atalanta - Udinese 3:3, Barletta -Sambenedettese 0:0, Bologna - Medena 4:1, Catanzaro - Padova 3:0, Genoa - Lecce 0:0, Messina - Brescia 0:0, Parma - Bari 1:0, Piacenza - Arezzo 1:1, Taranto - Cremonese 1:0, Triestina -Lazio 1:0.
LESTVICA
Bologna 42, Atalanta 39, Lecce 37, Cremonese 36, Lazio 36, Catanzaro 36, Bari 35, Brescia 31, Messina 31, Parma 31, Padova 30, Udinese 30, Piacenza 29, Taranto 27, Genoa 26, Sambenedettese 25, Triestina 25, Modena 24, Barletta 24, Arezzo 21.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Catanzaro, Atalanta - Piacenza, Bari - Messina, Cremonese -Bologna, Lazio - Genoa, Lecce - Triestina, Modena - Parma, Padova - Barletta, Sambenedettese - Taranto, Udinese - Brescia.
VN San Marino v Imoli
1.	Senna (Br., mclaren) 1.32'41"264; 2. Prost (Fr., mclaren) po 2"334; 3. Piguet (Br., lotus) zaostanek 1 krog; 4. Boutsen (Bel., benetton) 1 krog; 5. Berger (Av., ferrari) 1 krog; 6. Nannini (It., benetton) 1 krog; 7. Cheever (ZDA, ar-rows) 1 krog; 8. Nakajima (Jap., lotus) 1 krog; 9. Warwick (VB, arrows) 2 kroga; 10. Streiff (Fr., AGS ford) 2 kroga.
LESTVICA ZA SP: Prost 15, Senna 9, Piguet in Berger 8, Warwick in Boutsen 3, Alboreto 2, Nakajima in Nannini 1.
VN Portugalske
POLLITRSKI RAZRED: 1. Lawson (ZDA, yamaha), 2. Rainey (ZDA, yama-ha), 3. Magee (Avs., yamaha). LESTVICA ZA SP: Lawson 72, Gardner 60, Ra-iney 50.
CETRTLITRSKI RAZRED: 1. Garri-ga (Šp„ yamaha), 2. Shimizu (Jap., honda), 3. Cornu (Švi., honda). LESTVICA: Pons 54, Garriga 53, Cornu 50.
Ascoli - Avellino	1
Como - Pescara	1
Empoli - Verona	1
Inter - Sampdoria	1
Juventus - Torino	1
Napoli - Milan	2
Piša - Cesena	1
Roma - Fiorentina	1
Catanzaro - Padova	1
Genoa - Lecce	X
Parma - Bari	1
Taranto - Cremonese	1
Triestina - Lazio	1
KVOTE
Meddežeina liga
IZIDI 29. KOLA
Castel S.P. - San Dona 3:1, Clodia -San Marino 0:0, Miranese - Vittorio Venelo 1:1, Pasianese - Opitergina 1:2, Rovigo - Baracca L. 3:1, Russi - Cese-natico 7:1, San Polo - Contarina 1:2, Santarcang. - Pr° Gorizia 0:0.
LESTVICA
San Marino 43, Pro Gorizia 39, Rovigo 38, Baracca L. 33, San Dona 33, Pasianese 31, Clodia 29, Miranese 29, Opitergina 29, Castel S.P. 28, Russi 27, V. Venelo 26, Santarcang. 24, San Polo 22, Contarina 22, Cesenatico 11.
Italijanska A liga
PLAV OFF - PRVA POLFINALNA TEKMA: Tracer - Arexons 113:102
13 (4.319 dobitnikov)	2.584.000 lir
12 (79.427 dobitnikov) 139.700 lir
1.	—	1.	Indro Park	1
2.	Iduard	X
2.	—	1.	Florio Cam	2
2.	Cassero	X
3.	—	1.	Dibattito	2
2.	Deyla	2
4.	—	1.	Campoligure
2.	Brabante	2
5.	—	1.	Duel Gar	1
2.	Faleria LB	X
6.	—	1.	Darko	X
2.	Dadier	2
KVOTE
12 (27 dobitnikov)	20.813.000
11 (446 dobitnikov)	1.251.000 j
10 (5.174 dobitnikov)	105.00®1
barve ferrarija
Dresurno jahanje v Lipici
Kolesarstvo: dirka po deželah
Uveljavitev domačinov
Slavje Italijana Carcana
LIPICA — Sovjetinja Nina Menko-va je zmagovalka prve letošnje tekme v dresuri za svetovni pokal v prostem programu z glasbo. Zelo dober uspeh so dosegli jugoslovanski dresurni jahači iz Lipice. Trojica se jih je uvrstila v finale, kjer se je najbolje odrezal trener in selektor jugoslovanskih jahal-cev Dušan Mavec, a prve točke za svetovni pokal je osvojil tudi Alojz Lah. Ladislav Fabris je sicer pristal na 9. mestu, kar pa mu za točke svetovnega pokala ni zadoščalo.
REZULTATI TEKME ZA SVETOVNI POKAL: 1. Menkova (SZ, Dikson) 72,20; 2. Mavec (Jug., Pluto Canissa) 69,70; 3. Ramseier (Švi., Orlando) 69,40; 4. Dallos (Madž., Bordal) 68,50; 5. Kov-sov (SZ), Barin) 67,90; 6. Hofer (Švi., Limandus) 66,90; 7. Lah (Jug., Maesto-so Thais) 65,90; 8. Howard (ZDA, Da-nish Dancer) 65,20; 9. Fabris (Jug., Fa-vory Wera) 63,30; 10. Volkov (SZ, Ver-dins) 62,20.
Tekmi za svetovni pokal je sledilo več kot 2 tisoč gledalcev, a organizatorji so pod vodstvom predsednika organizacijskega odbora Andreja Frane-
tiča in načelnika tekmovanja Milana Ličine odlično izpeljali manifestacijo. Prihodnja tekma za SP bo v nedeljo v Benetkah.
V Lipici je bilo še prej tekmovanje v dresuri za preizkušnjo »Intermediai-re 1«. Zmagal je Zahodni Nemec Rot-henberger, ki se je že prej uveljavil v nalogi »St. George«. Alojz Lah (Maes-toso Allegra) je bil osmi, Ladislav Fabris (Neapolitano Samira 13) pa deveti.
Ivaniševiču »Istrska riviera«
POREČ — V finalu teniškega turnirja »Istrska riviera« je Jugoslovan Ivaniševič s 4:6, 6:3, 6:4 premagal Šveda Kultija.
Tenis: Bonsignorij'eva (It.) in Goleševa (Jug.) v 2. kolu
RIM — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije je v 1. kolu Bonsig-norijeva (It.) s 6:4, 6:2 premagala rojakinjo Lapijevo, Jugoslovanka Goleševa pa s 6:3, 6:2 Francozinjo Suirevo.
RICCIONE — Italijanski kolesar, 23-letni Sergio Carcano, je zmagovalec tradicionalne 13. dirke po deželah, ki sč je po šestih dneh končala v nedeljo v Riccioneju. Carcano, ki je rumeno majico oblekel v drugi etapi, jo zatem v tretji izgubil na račun Avstrijca Traxla, si jo znova priboril v četrti, je bil na koncu zasluženo prvi. Najboljši Jugoslovan je bil Valter Bonča, ki je pristal na 29. mestu, za Carcanom pa je zaostal T48". Bonča je na lestvici tekmovalcev »under 21« zasedel 6. mesto z zaostankom 44" za zmagovalcem Hauerjem (Av.). V zadnjem dnevu sta bili na sporedu dve poletapi. V prvi se je uveljavil Saito, v drugi Ab-dužaparov (oba SZ).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Carcano (It.) 22.23'58, poprečna hitrost 41,742 km/h; 2. Uslamin (SZ) po 15”; 3. Land-smann (NDR) 25"; 4. De Koning (Niz.) 26"; 5. Bezault (Fr.) 32".
EKIPNA LESTVICA: 1. SZ 67.13'25; 2. NDR po 106"; 3. Francija 1'29"; 4. Avstrija r32"; 5. Avstralija 3'53"; 8. Italija A 6T4"; 13. Jugoslavija H'50".
Cubino še naprej vodi
ESTACION DE BRANILLIN — Domačin Cubino je tudi po osmi etapi kolesarske dirke po Španiji ohranil vodstvo na skupni lestvici. Na nedeljski 7. etapi je zmagal Nizozemec Her-mans, včeraj pa, ko je bila na vrsti najtežja preizkušnja, na kateri ni manjkalo jsnega, dežja in sonca, se je uveljavil Španec Pino.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Cubino (Šp.) 31.17'50"; 2. Fuerta (Šp.) po 2T2"; 3. Dietzen (ZRN) 2T5"; 4. Kelly (Ir.) 2T8"; 5. Arroyo (Šp.) 2'43".
Derniesu dirka v Frankfurtu
FRANKFURT — Belgijec Dernies je osvojil kolesarsko dirko za VN Frankfurta, veljavno za svetovni pokal. Italijan Mantovani je bil tretji.
Lazio prvi v Gradišču
Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Gradišču je 1. mesto osvojil Lazio, ki je v finalu po streljanju 11-metrovk s 5:3 premagal Triestino. Regularni del tekme se je končal pri izidu 1:1.
Kolesarstvo: na Proseku
Zadovoljiv nastop KK Adria Rešim
Prvomajska cikloamaterska dirka na Proseku se je kar zadovoljivo končala za barve lonjerskega kolesarskega kluba Adria Rešim, ki je letos prvič nastopil v tržaški pokrajini. Najbolje se je odrezal Cerasari, ki je v starejši kategoriji v zaključnem naletu osvojil tretje mesto, medtem ko so vsi ostali kontrolirali Hafnerja, enega izmed favoritov dirke, ki pa se je nato uvrstil na 10. mesto po izredno napadalni vožnji. V tej kategoriji so se dobro odrezali še Vižintin, Ferluga in Kunaver. Med mlajšimi amaterji pa so nastopili še trije »belo-modri« in sicer Leniša, Zerial in Komac, ki so na cilj prispeli v sredini grupe, ki je ves čas vozila strnjeno in se skupaj predstavila v zaključnem naletu. Čeprav smo komaj na začetku sezone, pa nastopov ne manjka. V nedeljo bodo lonjerski kolesarji sodelovali na dirki na kronometer iz Barkovelj do Sesljana, kjer bi morali imeti dobre možnosti za uvrstitve pri vrhu, dirka pa jim bo služila tudi kot priprava za nastop na 22. pokalu Lonjerja, ki bo 15. maja v organizaciji Adrie Rešim. (R. Pečar)
Nogomet: kljub zmagi v predzadnjem kolu L amaterske lige
Usoda Primorja se bo odločila v nedeljo
Primorje - Gradese 2:1 (1:1)
STRELEC za Primorje: Coslovich v 45. in 60. min.
PRIMORJE: Calligaris, Rojaz, Milani, Pipan, Prašnikar, Pase, Manzin (v 73. min. Livan), Husu, Zurini, Antoni, Coslovich
Tekma je bila lepa in zanimiva. Pro-sečani so bili tokrat v napadu spretnejši kot ponavadi, čeprav so tudi to nedeljo zapravili nekaj zelo ugodnih priložnosti. Za zmago pa so se morali pošteno potruditi. Gostje so namreč igrali zelo borbeno, kot da bi se tudi sami borili za obstanek v ligi, in so prvi povedli (kot se je že nekajkrat zgodilo, prav v trenutku, ko so rdeče-rumeni napadali bolj odločno in imeli nekaj priložnosti). Igra je postala bolj hitra in Coslovich je z lepima zadetkoma povedel Prosečane v vodstvo. V zadnjih dvajsetih minutah so napadali gostje in nekajkrat streljali v vrata, a Calligarisa niso spravili v težave. Do-
mačini so se uspešno branili in skušali presenetiti nasprotnika s protinapadi.
V prvem polčasu je igra postala bolj zanimiva okoli 20. minute, ko je Pipan s sredine igrišča podal do Zurinija, ta naprej natančno do Paseja, ki se je ob kazenskem prostoru znašel sam pred vratarjem, po močnem diagonalnem strelu pa je žoga končala mimo vrat. Calligaris je nato po hitri akciji gostov na levem krilu s težavo odbil nevarna zaporedna strela. Takoj zatem so se v napad podali Prosečani in po lepi diagonalni podaji čez vso obrambno vrsto se je Antoni z dvema soigralcema znašel sam pred vratarjem, ki pa mu je urno stekel naproti in mu žogo iztrgal. Gostje so povedli v protinapadu, ko so prestregli podajo Pipana na sredini igrišča in zatresli mrežo. Coslovich je izenačil prav v zadnji minuti prvega polčasa, s krasnim volejem v gneči v kazenskem prostoru.
V drugem polčasu so domačini dobro začeli. Takoj je Antoni po podaji v kazenskem prostoru z dobrega položaja streljal malo čez prečko. Odločilni zadetek je dosegel spet Coslovich: Pipan je izvedel prosti strel, branilec je žogo odbil prav do veznega igralca Primorja, ki je najprej zadel prečko, žoga se je spet odbila in tokrat je z udarcem z glavo zatresel mrežo. Gostje so takoj reagirali, tako da so rdeče-rumeni pritisk razbremenjevali le s protinapadi.
Da je bila tekma prijetna, gre zasluga tudi sodniku, ki je odlično opravil svojo nalogo in ohranil red in mir na igrišču. Zato pa je žal moral poslati predčasno v slačilnico igralca gostov in Pipana, ki ga tako ne bo na zadnji tekmi v Miljah proti Fortitudu.
S to zmago imajo Prosečani točko več od Latisane in Pierisa, v nedeljo pa ne smejo izgubiti, saj obe furlanski ekipi igrata doma. Odločitev za obstanek v ligi bo torej padla prav v zadnji prvenstveni tekmi. (Š. M.)
rezultati
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 29. KOLA
S. Giovanni - Pieris	4:1
Palmanova - Ponziana	0:1
Sangiorgina - Latisana	1:1
Costalunga - Ronchi	0:0
Lignano - Fortitudo	4:1
PRIMORJE - Gradese	2:1
S. Canzian - Sevegliano	1:1
Percoto - Fiumicello	2:1
	LESTVICA				
S. Giovanni	29	14	10	5	40:20 38
Sevegliano	29	12	14	3	35:16 38
Palmanova	29	12	10	7	33:18 34
Ponziana	20	10	13	6	36:31 33
Costalunga	29	10	12	7	33:23 32
S. Canzian	29	8	15	6	36:24 31
Ronchi	29	9	12	8	23:22 30
Lignano	29	12	5	12	33:34 29
Percoto	29	10	8	11	35:40 28
Gradese	29	8	11	10	30:30 27
Fortitudo	29	8	11	10	27:31 27
Sangiorgina	29	7	13	9	24:33 27
PRIMORJE	29	8	8	13	24:34 24
Pieris	29	8	7	14	21:35 23
Latisana	29	6	11	12	19:41 23
Fiumicello	29	4	12	13	33:49 20
PRIHODNJE KOLO (8. 5.) Sevegliano - Percoto, Gradese - S. Canzian, Fortitudo - PRIMORJE, Ronchi - Lignano, Latisana - Costalunga, Ponziana - Sangiorgina, Pieris - Palmanova, Fiumicello - S. Giovanni.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 29. KOLA ZARJA -CGS Opicina - S. Nazario Muggesana - Zaule Rab.
VESNA - S. Sergio Edile Adr. - KRAS Giarizzole - Supercaffe S. Luigi V. Busa - Stock CE Prisco - Buttrio
S. Sergio	LESTVICA 29 16 12			1	46:10 44
Edile Adr.	29	14	11	4	39:17 39
VESNA	29	13	13	3	33:21 39
Muggesana	29	12	11	6	30:20 35
CGS	29	10	12	7	44:37 32
Buttrio	29	12	8	9	28:22 32
Opicina	29	8	12	9	21:25 28
Zaule Rab.	29	9	10	10	25:30 28
CE Prisco	29	8	11	10	23:31 27
S. Luigi VB	29	5	16	8	28:31 26
Giarizzole	29	7	12	10	21:32 26
KRAS	29	7	11	11	26:26 25
Supercaffe	29	6	13	10	24:32 25
ZARJA	29	7	10	12	31:40 24
Stock	29	6	7	16	26:44 19
S. Nazario	29	3	9	17	21:48 15
PRIHODNJE KOLO (8. 5.)
Stock - CE Prisco, Supercaffe - S. Luigi Vivai Busa, KRAS - Giarizzole, S. Sergio - Edile Adriatica, Zaule-Ra-buiese - VESNA, S. Nazario - Muggesana, CGS - Opicina, Buttrio -ZARJA.
0:0
0:1
0:0
0:0
0:0
1:1
1:0
0:0
Odbojka: deželni finale mladinskih iger
r, Kot
{Jtedali
smo že poročali, so dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice
v Q, a/ štafetno palico sošolkam, ki so prvič osvojile deželni odbojkarski naslov siov Viru mladinskih iger. Uspeh na tej prireditvi pa odraža kakovostno stanje sl,	ženske odbojke na Goriškem, predvsem mladinske, saj so predstavnice
nske šole v bistvu članice Agoresta, Soče in 01ympie.
, acovanke profesoric Vižintin in Bednarik čaka sedaj meddeželna preizkuš-1 1 bo tokrat verjetno v Trentu.
^*iaki	naših moških predstavnikov na tem finalu velja povedati, da so
hJogjj s . e Tnnko igrali precej slabo in si sami zapravili deželni naslov. Manj Ujfinaln ^ S° -me^ °PensKi predstavniki šole Srečko Kosovel, ki so izpadli že v
slikah: zgoraj postava šole Ivan Trinko, spodaj šole Srečko Kosovel.
Nogomet: po predzadnjem kolu v 2. amaterski ligi
VESNA - SAN SERGIO	0:0
VESNA: Savarin, Švab, Ridolfo, Petag-na, Rados, F. Candotti, S. Sedmak, Baril-la, Kostnapfel, De Pase, R. Candotti.
Veliki spopad med dvema gotovo najboljšima ekipama v tem prvenstvu se je končal brez zmagovalca, čeprav so Križani pokazali veliko več od prvouvršče-nega S. Sergia. Glede lestvice tekma sicer ni veliko pomenila, saj je na vrhu že vse odločeno. Šlo pa je za prestiž, zato je bilo srečanje vseskozi zelo napeto. V prvem polčasu sta se ekipi merili na sredini. Priložnosti je bilo bolj malo. Omenili bi le lep strel Petagne, ki pa je bil netočen. Križani so bili zelo solidni v obrambi, kjer se je poznal doprinos Ridolfa, ki ga v prejšnjih tekmah ni bilo zaradi poškodbe. Nekoliko šibkeje so »plavi« igrali na sredini, kar se je seveda odražalo v napadu, kjer je v prvem polčasu bilo res premalo uporabnih žog. San Sergio je pokazal zrel nogomet, predvsem na sredini, v obrambi pa je bil zelo zbran in učinkovit, kar seveda opravičuje prvo mesto na razpredelnici.
V drugem polčasu so se stvari nekoliko spremenile. Vesna je končno postala samozavestnejša, tako da so vezni igralci pripravili marsikatero priložnost. Najprej je močan strel kriškega napadalca nasprotni branilec v kazenskem prostoru zaustavil z roko, a sodnik ni videl ničesar. Nekaj minut kasneje se je stoodstotna priložnot ponudila srednjemu napadalcu, vendar je ni izkoristil. Še ena priložnost se je ponudila Barilli, ki pa je preveč odlašal s strelom. Na vrsti je bil branilec Švab, ki je z glavo prehitel vse in žogo sicer močno udaril, a žal naravnost v vratarja. Tržačani tako očitnih priložnosti niso imeli, saj so se njihovi napadalci ujeli v kriške obrambne mreže. Skoda le, da niso Križani izkoristili priložnosti, saj bi jim zmaga pomenila osebno zadoščenje. Poznala se jim je nekakšna trema, tako da so s težavo krojili igro, večkrat pa so tudi z banalnimi napakami pokvarili lepo izpeljane akcije.
(A. Kostnapfel)
EDILE ADRIATICA - KRAS	0:0
KRAS: Mezzavilla, Segulin (Lepore v 84. min.), Pisani, Purič, Martini, Gnesda, Žagar (Alan Škabar v 28. min.), Vidah, Gašperšič, Mosetti, Košuta.
Krašovci so proti solidnemu Edileju iztržili izredno dragoceno točko v boju za obstanek, čeprav bi si s prikazano igro in
še zlasti glede na priložnosti zaslužili celo zmago. Počakati bo torej treba prav do izteka nedeljskega zadnjega prvenstvenega kola, da izvemo za njihovo usodo.
Začetek tekme proti Edileju ni bil nič j obetaven, zato pa se je obrnilo na Ije po 22. minuti, ko sta se Krasu ena drugo ponudili res lepi priložnosti, ijprej je po samostojnem prodoru stre-1 proti vratom Košuta, vendar je nje-v strel odlični nasprotnikov vratar »usmeril v kot. Po strelu je pred vrati lično skočil Pisani, po njegovem udar-z glavo pa je žoga žal šla mimo vrat. di v preostalih minutah 1. polčasa so stje imeli nekoliko več od igre, v ko-:i napada pa so žal zapravili dve ugod-priložnosti.
Pudi v nadaljevanju so Vidah in tova-1 posvetih največ pozornosti obrambni ;ti, igrah so izredno zbrano in motivi-ro, brez nepotrebnega in pretiranega Irževanja žoge. Zavedali so se, da bi morebitni spodrsljaj lahko drago stal. /i in edini resnejši strel na vrata so
je moral Mezzavilla dobro zavihati rokave. V zadnjih treh minutah srečanja je v dveh primerih sreča obrnila hrbet Kraso-vim nogometašem: prvič jim je račune prekrižal vratar, drugič pa je Pisani znova za las streljal mimo vrat. Krasov sicer polovični izkupiček pa gre navsezadnje le jemati kot lep podvig, saj je v nedeljo nastopil v zelo okrnjeni postavi. (Z. S.)
ZARJA - CGS	0:0
ZARJA: Kočevar, Gotti, Grgič, Franco, Samese, Fonda (Samec v 85. min.), Antonič, Bon, Tognetti, Robert Kalc, Franza.
Zarja si je izborila še eno pomembno točko v boju za obstanek, tako da bomo šele v zadnjem kolu izvedeli še za tretjo ekipo, ki bo izpadla iz lige. Zarjani so tokrat začeli nervozno, saj so se zavedali, kako je tekma pomembna. Tako se je v prvih 30 minutah igra odvijala predvsem na sredini, z rahlo premočjo gostov. Ba-zovci so se prebudili le proti koncu polčasa, ko so imeli nekaj izrednih priložnosti za gol. Najprej je Fonda silovito streljal, toda vratar se je z izrednim posegom rešil, nato se je Gotti znašel sam pred vratarjem, a preveč je okleval in branilci so žogo odbili v kot.
V drugem polčasu so Bazovci zaigrali na vse ah nič in potisnih Tržačane v kazenski prostor ter spet imeli nekaj lepih priložnosti. Najprej je Tognetti z glavo že premagal vratarja, toda s same gol črte je branilec odbil žogo ponovno v polje. Nato se je lepa priložnost ponudila Gottiju, ki je z glavo poslal žogo za las mimo gola. Proti koncu tekme se je Gotti spet znašel sam pred vratarjem, tokrat pa je bil njegov strel previsok. V zadnji minuti pa je vratar gostov z neverjetnim posegom rešil svojo mrežo po izrednem strelu Antoniča, tako da je žal rezultat ostal nespremenjen. (BIG)
Na sliki: Zarja je proti CGS imela več priložnosti, a kljub vsemu trudu žoga ni hotela v mrežo.
Deželna naslova na finalih under 16 v Vidmu in na Opčinah
Velik uspeh Sloge Koirapex in Soče Čerimpex
Soča: zlahka po začetni tremi Sloga: nasprotnice nadigrane
Slovensko mladinsko odbojkarsko gibanje na Goriškem se vse bolj uveljavlja, ne samo na pokrajinski, marveč tudi na deželni in državni ravni. Resnejši pristop k delu mladih, boljši tehnični kader, srednjeročno zastavljeni programi, ki so značilni za naša društva (01ympia, Val, Naš prapor, Agorest, Soča), so v zadnjih dveh letih rodili zaželene sadove. Več je namreč pomembnih uspehov, s katerimi se lahko ponašajo naše mladinske postave. Med zadnjimi bi omenili deželni naslov, ki so ga mladinci goriške 01ympie osvojili v prvenstvu under 15, finalni nastop dijakov šole Trinko na mladinskih igrah (lani so bili državni šolski podprvaki) ter deželni uspeh deklet šole Trinko, ki so si prvič zagotovila vstop v med-deželni finale.
Vsem tem uspehom se je v nedeljo pridružil nov, deželni naslov igralcev Soče Čerimpex v prvenstvu under 16. V odločilni tekmi, ki so jo v Vidmu odigrali proti šesterki Montalba iz Pordenona, so si Carlijevi varovanci povsem zasluženo zagotovili uvrstitev v meddeželni del. Svojo premoč so sovodenjski odbojkarji pokazali že v pokrajinskem merilu, v katerem so zmagali brez poraza.
Nedeljsko srečanje še je za sočane začelo dokaj slabo. Popolna nezbranost in trema pred tako pomembno tekmo sta slovenskim fantov odvzeli moči in potrebno učinkovitost. Na srečo so v nadaljevanju odpravili začetne slabosti in nasprotnika, ki je verjetno že računal na lahko zmago, povsem spravili s tira. V preostalih treh nizih sta si bili ekipi enakovredni le v začetnih potezah.
Po srečanju, ko je v sovodenjskem taboru in med številnimi navijači prevladovalo veselje, nam je trener postave Dušan Carli povedal sledeče: »Na začetku so bili fantje psihično preobremenjeni, da bi lahko dobro igrali. Predvsem so odpovedali v sprejemu, kar je seveda imelo posledice tudi v igri. Drugi set smo začeli z isto postavo. Fantje so spoznali, da nasprotnik ni tako .močen, kot bi lahko sklepali po izidu prvega niza, ki ga je Montalba osvojila predvsem zaradi številnih naših napak. V tem setu smo skušali z boljšim blokom in njegovo zaščito zaustavljati igro nasprotnika preko centra. S paralelnimi udarci pa smo napadali šibko točko nasprotnikove obrambe. Znatno se je izboljšala tudi igra v polju, kar je vsem fantom dalo dovolj samozavesti, da so brez težav odpravili Pordenončane. Deželni naslov potrjuje, da velik trud, ki smo ga vložili med treningi, ni bil zaman, ne v pokrajinskem prvenstvu ne na tej deželni preizkušnji. Moram reči, da lahko ekipa še veliko napreduje. Da to dosežemo potrebujemo predvsem čas in vadbo.«
IZID
FINALE ZA 1. MESTO Soča čerimpex - Montalba PN	3:1
(1:15, 15:7, 15:9, 15:8)
_ SOČA ČERIMPEX: Pavel in Peter Černič, Čaudek, Klede, Tomšič, Pelleg-rin, Pisk, Milocco, Kovic, Zaccaron, Fer-folja.
Na sliki: postava Soče Čerimpex
(Erika Černič)
Slogi Koimpex je uspel veliki met: osvojila je naslov deželnega prvaka v ženskem mladinskem prvenstvu Under 16 in tako ponovila uspeh, ki so ga pred tremi leti v isti konkurenci dosegle sedanje Slogine starejše mladinke. Deželni finale, ki je bil v openski telovadnici, je priredilo SZ Sloga pod pokroviteljstvom Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Izločilni boji so bili na sporedu prejšnjo nedeljo, tokrat pa sta bila na vrsti mali in veliki finale. Kot prva sta se pomerila Low West iz Latisane in kr-minski Libertas. Slednji je že vodil z 2:0 v setih, ko je na igrišču prišlo do preobrata in tretje mesto v deželi so si priigrale odbojkarice iz Latisane.
Sledilo je najpomembnejše srečanje med Promovolleyem iz Pordenona in Slogo Koimpex. Zmaga naše ekipe je povsem zaslužena. V najvažnejši tekmi turnirja so pokazale res vse svoje znanje: dobro so servirale, napadale in branile, še posebno pa je bil učinkovit blok, torej prav tisti igralni element, ki je bil velikokrat šibka točka naše ekipe. V prvih dveh setih je Sloga Ko-impex povedla že od samega začetka in z učinkovito igro povsem onesposobila visoke igralke iz Pordenona, ki v praktično nespremenjeni postavi nastopajo v D ligi. Poromovolley pa se nikakor ni predal in v 3. setu odločno startal, izkoristil trenutek zmede v Sloginih vrstah in visoko povedel z 11:3. Tedaj so slogašice še enkrat pokazale svojo izredno voljo do zmage. Zagrizeno in izredno učinkovito so se vrgle v boj za vsako žogo, nadoknadile razliko v točkah in v ostrem finišu osvojile deželni naslov. Navdušenje med igralkami, vodstvom in publiko je bilo seveda izredno, osvojeni deželni naslov pa je še ena potrditev dobro zasnovanega dela Sloge na mladinskem področju in res zaslužena nagrada za vse igralke in njihovega trenerja Petra de VValdersteina in prof. Ivana Peterlina.
IZIDA
FINALE ZA 3. MESTO
Low West - Libertas Cormons 3:2 (11:15, 7:15, 15:13, 15:9, 15:10) FINALE ZA 1. MESTO Sloga Koimpex - Promovolley PN 3:0 (15:7, 15:5, 15:13)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabi,
Fabrizi, Foschini, Kocman, Križman-
čič, Lupine, Marucelli, Rebula, Sardo, Erika in Jagoda Škerk.
Tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Spregovorili so podpredsednik ŠZ Sloga Ivo Sosič, predsednik openske Hranilnice in posojilnice Pavel Milič in podpredsednik deželnega odbora FIFA V dr. Domenico Jacolino, ki se je tudi javno zahvalil openski hranilnici, ki je s pokroviteljstvom nad deželnim finalom javno dokazala, da ji je odbojka še posebno pri srcu, predsedniku Miliču pa je izročil zastavico odbojkarske zveze. Vse štiri ekipe so prejele pokale, ki šo jih v nagradni sklad prispevale naše organizacije in ustanove, ŠZ Sloga je s spominskimi kolajnami nagradila vse trenerje, sodnike in predstavnike odbojkarske zveze ter Vojka Kocmana, lastnika tvrdke Ko-impex, sposnsorja Sloginih članskih in dveh mladinskih ekip. Pokal pokrajinskega odbora FIPAV pa je kot najboljša igralka turnirja prejela slogašica Suznana Ciocchi. (INKA)
Na sliki: Ciocchijeva (levo) je bila imenovana za najboljšo igralko finala. Škerkova (desno) je bila v napadu
večkrat neustavljiva
V deželnih ligah
01ympia pred najtežjo tekmo
Dvoboj med 01ympio in Liberta-som iz Sacileja (Fincantieri je le teoretski zasledovalec) za napredovanje v C-l ligo se nadaljuje. Sobotni 24. krog se je končal z zmago Furlanov po... nizih. 01ym-pia je namreč v Turjaku enega izgubila, Sacile pa je v Trstu po pričakovanjih zmagal s 3:0. Pred težjo nalogo je vsekakor bila 01ym-pia in opravila jo je dobro, a najvažnejša preizkušnja jo čaka v soboto, ko bo v Gorici nastopil nepremagani Anchor Fix, za katerega kaže, da ne popušča, čeprav si je že zdavnaj zagotovil napredovanje. Treba je vedeti, da bi 01ympia v primeru poraza zaradi slabega količnika v nizih kolo pred koncem zdrknila na 3. mesto. V soboto je Anchor Fix z gladkim 3:0 odpravil vse prej kot slabo Montalba, ki jo je na petem mestu dohitel Bor Cunja Avtoprevoz. Tržačani so si z zmago proti Torria-ni že zagotovili najmanj končno šesto mesto, potem ko so lani le v zadnjem kolu dosegli obstanek v ligi.
Vse jasno je tudi na vrhu ženske C-2 lige, saj je Fiume Veneta z zmago na Opčinah proti Slogi Ko-impex že napredoval v višjo ligo, a zelo blizu tega cilja je po porazu Fontanafredde zdaj tudi Fincantieri. Agorest kljub uspehu v Gorici ni izboljšal svojega položaja.
V moški D ligi si je v tem kolu dejansko zagotovilo obstanek moštvo NPT, med Lucinicom, ron-škim ACLI-jem in Slogo pa se nadaljuje boj za eno varno mesto. Slogaši morajo prihodnjo soboto zmagati v Povolettu. V ženski D ligi se težave za Breg Agrar še niso končale. Res škoda je, da Do-linčankam ni uspelo premagati Pralo. Dokazale pa so, da lahko igrajo dobro, kar je pred gostovanjem v Rivignanu nadvse spodbudno, treba pa bo zmagati. Nuo-va Pallavolo se je že otresla dna in kot smo že napovedali je edini tekmec zdaj Promovolley. Govori se, da bi po končani sezoni v tej ligi (in tudi v C-2 ligi) samo po sebi prišlo do repesaže enega moštva. Vse naj bi bilo odvisno od tega, ali se bo tržaška OMA izognila izpadu iz C-l lige. Ta šester-ka se zdaj ubada s kvalifikacijami, a če se reši bo sprožila verižno reakcij, ki bo marsikatero šesterico osrečila.
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - CUS NEODIGRANA
Četrtkove anticipirane tekme ni bilo, ker se igralci CUS-a niso predstavili na igrišču. Vse kaže, da so slabo prebrali sporočilo zveze, ki je vsebovalo spremembo dneva tekme. To jih bo menda drago stalo, saj jih bo tekmovalna komisija po vsej verjetnosti kaznovala, borovci pa bodo brez boja prišli do novih točk, ki sta jim v boju za obstanek še kako potrebni.
IZIDI 13. KOLA: Bor - CUS neodig-rana, ASSDI - Prima Scuola 3:0, Vol-ley Club - DLF 3:1, Rozzol - La Mar-motta odložena, Prevenire - Inter 1904 0:3.
LESTVICA: Volley Club 26, Inter 24, ASSDI 18, Prevenire 14, La Mar-motta in CUS 12, DLF 10, Rozzol 6, Bor 4, Prima Scuola -2. (Bor, CUS, La Marmotta in Rozzol imajo tekmo manj)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
BOR FRIULEKPORT - VIRTUS 3:0
(15:9, 15:5, 15:11)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Foraiis, Vidah, Milanič, Grbec, Visentin, Supe-rina, Sancin, Fučka.
Borovke nizajo zdaj zmage kot za stavo, to je bila šesta zaporedna. Na začetku se plave večkrat igrajo z ognjem, saj je nasprotnik tudi tokrat visoko povedel 8:3, vendar na reakcijo naših ni bilo treba dolgo čakati in delni izid 12:1 je dovolj zgovoren. V drugem nizu so borovke igrale še veliko bolje in so nasprotnika z dobrimi servisi in vrtoglavim ritmom v napadu povsem strle. V tretjem nizu pa so zgrešile kar osem servisov, težave so imele tudi s sprejemom, zato je Virtus dosegel kar enajst točk in tudi vodil z 9:4 in 11:8. Vsekakor je bila premoč borovk tudi v tem nizu vidna, čeprav proti močnejšim nasprotnikom si takih »odmorov« plave ne bodo mogle privoščiti.
LE VOLPI - SLOGA KOIMPEX 1:3
(13:15, 15:9, 15:17, 11:15)
SLOGA KOIMPEX: Černe, Fabrizi, Foschini, Kocman, Kokoravec, Kosmi-na, Marucelli, Pro, Sardo, Rebula.
Slogašice so tudi v povratni tekmi premagale tržaško ekipo. Sloga Koim-pex je tokrat igrala pod svojimi sposobnostmi, ker pa so igralke zlasti tehnično neprimerno boljše od svojih nasprotnic, so slavile brez večjih težav, z zmago pa so tudi še vedno tik pod vrhom lestvice.
(INKA)
IZIDI 13. KOLA: Bor Friulexport -Virtus 3:0, Killjoy - NPT 3:1, DLF -
OMA 3:2, Le Volpi - Sloga Koimpex 1:3.
LESTVICA: Bor Friulexport 22, OMA in Sloga Koimpex 16, CUS 14, Virtus 10, NPT in Killjoy 8 DLF in Le Volpi 4. (Killjoy, Sloga Koimpex, Virtus in CUS imajo tekmo manj)
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
V finalni del sta se uvrstila Sloga in San Sergio.
SKUPINA B
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
BOR FRIULEXPORT	3:1
(14:16, 15:7, 15:7, 16:14)
KONTOVEL: Rebula, Gruden, Sa-mar, Janežič, Černe, Briščik, Pertot.
BOR: Del Piero, Gregori, Žerjal, Kodermac, Chieppa, Pisani, Pirnat, Puz-zer, Marega, Lipovec.
Tekma, ki je sicer trajala slabo uro, je bila zelo zanimiva. Obe ekipi sta se potrudili in pokazali lepo igro. Prvi niz so zmagale borovke, v naslednjih setih pa so Kontovelke igrale bolj zagrizeno in so več napadale. Posebno izenačen in napet do zadnjega trenutka je bil četrti niz, ki so ga zasluženo dobile Kontovelke.
(E. S.)
BREG - CLUB ALTURA	3:1
(15:13, 11:15, 16:14, 18:16)
BREG: T. in N. Canziani, E. in T. Žerjal, Sancin, Glavina, Kralj, Giorgi, Seganti, Gaburro, Ota, Rossetti.
Tekma je bila zelo napeta. Nasprotnik je bil močen in izkušen. V prvem setu so brežanke igrale dobro. Izkazale so se v obrambi in v napadu, a velikokrat so zgrešile servis. V drugem setu je naša ekipa nekoliko popustila, nasprotnik je to izkoristil in si pridobil set. V 3. in 4. setu so bile Brežanke spet boljše. Igra je bila dobra, nasprotnik je skušal na vse načine zmagati, toda brežanke so igrale zagrizeno in si končno zaslužile zmago. Pohvaliti moram vso gkipo, ker je tokrat dala zares vse od sebe.
(T. S.)
SOKOL INDULES -
BLITZ VIV Al BUSA	3:1
(15:7, 15:7, 12:15, 15:2)
SOKOL: Brumat, Ban, Kosmina, Cat-tonar, Devetak, M. in T. Gruden, Babič, DAmico, Živec.
Proti nedoraslemu tekmecu so Nab-režinke v soboto z lahkoto pospravile prvenstveni točki. Tekma sama ni bila na visokem nivoju, saj je Blitz vse preveč grešil in onemogočal sokolovkam, da bi koncentrirano gradile svojo igro. Že od samega pričetka je Marjanka Ban zamenjala Čattonarjevo na poda-
jaškem mestu, kar je bil glavni vzrok za marsikatero negotovost pri Sokolu. Prijetno sta presenetili Kosminova na centru in Devetakova na krilu, kar priča o precejšnji homogenosti ekipe in zanesljivosti menjav.
(Igor)
LESTVICA: Breg in Club Altura 18, Sokol Indules 14, Bor Friulexport 8, Kontovel Electronic Shop in Vivai Busa 6, Le Volpi 2. (Club Altura in Sokol Indules imata tekmo več)
UNDER 15 ŽENSKE
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
CACCIATORE 2:0 (15:0, 15:13)
KONTOVEL: Rebula, Briščik, Gruden, Samar, Canziani, Križmančič, Kralj, Černe.
Prvi set so Kontovelke zmagale brez igre, saj so vse točke dosegle na servisu. V drugem nizu pa so nepričakovano popustile, tako da so nasprotnice že vodile s 7:0. Naše so se opogumile in zmagale. Vseeno niso igrale lepo in se niso dovolj potrudile.
(E. S.)
UNDER 14 ŽENSKE
BOR FRIULEXPORT -RICREATORI B 3:0 (15:0, 15:8, 15:8)
BOR FRIULEXPORT: Ažman, Gregori, Vitez, Rojc, Vodopivec, Zubalič, Cok, Legovič, Neubauer, Jurkič, Giu-govaz, P. in M. Krapež.
Tudi v povratni tekmi so borovke premagale tega nasprotnika, tokrat je bila njihova zmaga še toliko bolj prepričljiva, kar kaže, da ekipa iz tekme v tekmo napreduje in vidno je dobro delo trenerke Nacinovijeve.
KONTOVEL - RICREATORI B 3:0
(15:0, 15:3, 15:11)
KONTOVEL: Operti, Pertot, Briščik, Praselli, Kralj, Černe, Grilanc, Canziani, Crisani, Križmančič
Kontovelke nadaljujejo svojo zmagovito pot in so slavile še eno zmago. Tekma ni bila posebno borbena, saj so naše popolnoma prevladale, kar je že iz rezultata vidno. V tretjem setu so stopile na igrišče vse razpoložljive igralke in tudi menjave so lepo igrale.
(E. S.)
Na Goriškem 1. MOŠKA DIVIZIJA
NAŠ PRAPOR MUŽIČ/KOREČIČ -
FINCANTIERI 3:0 (15:12,15:9,15:9)
NAŠ PRAPOR: Černič, Bevčar, Komel, Sošol, Mužič, Mikluš, Štekar.
Z uspehom proti tržiškemu Fincan-tieriju se je briška postava približala vrhu lestvice. V zadnjem srečanju so domačini pokazali boljšo igro od Trži-čanov, ki so se jim upirali le,v prvem nizu.
_________Moška C-2 liga___________
IZIDI 24-KOLA
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - Futura Torriana 3:1, Libertas Turjak - OLYM-PIA GORICA 1:3, Itar Cucine Fontanaf-redda - Rozzol Lego vini Šport 1:3, Anchor Fix Vivil - Montalba Volley 3:0, Pav Natisoma - DLFAC Trst 3:0, CG San Sergio Trst - Libertas Sacile 0:3, Fincantieri Tržič - Bo Frost Fiume Veneto 3:0.
LESTVICA
Anchor Vivil	24	24	0	72:18	48
OLVMPIA GO	24	19	5	61:37	38
Libertas Sac.	24	18	6	60:32	36
Fincantieri	24	17	7	61:37	34
Montalba	24	15	9	54:34	30
BOR CUNJA AV.	24	15	9	57:41	30
Rozzol Leg.	24	13	11	51:50	26
Futura Torr.	24	11	13	50:49	22
P. Natisonia	24	10	14	49:50	20
Libertas Tur.	24	9	15	38:56	18
Fontanafredda	24	6	18	32:62	12
DLFAC Trst	24	6	18	29:63	12
Fiume Veneto	24	4	20	31:65	8
San Sergio TS	24	1	23	19:70	2
PRIHODNJE KOLO (7. 5.)
OLVMPIA GORICA - Anchor Fix Vivil, Montalba Volley - BOR CUNJA AVTOPREVOZ, Fiume Veneto - CG San Sergio Trst, Libertas Sacile - Pav Natiso-nia, DLFAC Trst - Libertas Turjak, Futura Torriana Gradišče - Itar Cucine Fon-tanafredda, Rozzol Legovini Šport - Fincantieri Tržič.
_________Ženska C-2 liga___________
IZIDI 24. KOLA
Libertas Gorica - AGOREST GORICA 1:3, SLOGA KOIMPEX - Itas Fiume Veneto 0:3, Celinia Maniago - Kennedy 0:3, Gieffe Pieris - Fincantieri Tržič 0:3, Cor-denons - Ginnastica Spilimberghese 3:1, Pav Natisonia - Libertas Martignacco 0:3, Villacher Bier - Itar Cucine Fontanafred-da 3:2.
LESTVICA
Fiume Veneto	24	21	3-	68:26	42
Fincantieri	24	20	4	64:34	40
Fontanafredda	24	18	6	46:26	36
Kennedy	24	17	7	57:31	34
Villacher	24	13	11	52:42	26
Cordenons	24	13	11	51:45	26
Celinia	24	13	11	44:52	26
Martignacco	24	12	12	51:42	24
AGOREST GO	24	11	13	43:50	22
SLOGA KOIMP.	24	10	14	44:48	20
Pav Natisonia	24	6	18	35:60	12
Gieffe Pieris	24	6	18	28:64	12
Libertas GO	24	4	20	29:69	8
Ginn. Spilim.	24	4	20	23:65	8
PRIHODNJE KOLO (7. 5.)
Itar Cucine Fontanafredda - SLOGA KOIMPEX, AGOREST GORICA - Cor-
denons, Itas Fiume Veneto - Pav Natisonia, Libertas Martignacco - Libertas Gorica, Ginnastica Splilimberghese - Gieffe Pieris, Fincantieri - Celinia, Kennedy -Villacher Bier.
__________Moška D liga___________
IZIDI 24. KOLA
Libertas Martignacco - NAŠ PRAPOR IMSA 3:1, SOČA SOBEMA - San Giorgio Porcia 3:1, SLOGA - Rojalese 0:3, Acli Ronchi - Nuova Pallavolo Trst 1:3, Arre-do Lucinico - Volley Bali Videm 0:3, Pallavolo Trst - Pav Remanzacco 2:3, Prata di Pordenone - Faedis Povoletto 3:1.
LESTVICA
Remanzacco	24	23	1	69:16	46
Volley Videm	24	19	5	62:26	28
Rojalese	24	19	5	65:32	38
Prata PN	24	18	6	59:30	36
Martignacco	24	16	8	56:34	32
Pallavolo TS	24	14	10	55:38	28
Povoletto	24	14	10	52:42	28
Nuova Pall.TS	24	10	14	49:48	20
Acli Ronchi	24	9	15	37501	16
Lucinico	24	8	16	39:54	16
SLOGA	24	8	16	27:56	16
NAŠ PR. IMSA	24	6	18	25:61	12
SOČA SOBEMA	24	4	20	24:63	8
Porcia	24	0	24	3:72	0
PRIHODNJE KOLO (7. 5.)
Faedis Povoletto - SLOGA, Pav Re' manzacco - SOČA SOBEMA. NAŠ PRA' POR IMSA - Arredo Lucinico, Rojalese -Pallavolo Trst, San Giorgio Porcia - Li' bertas Martignacco, Volley Bali Videm ' Acli Ronchi, Nuova Pallavolo Trst - Pta' ta di Pordenone.
Ženska D liga
IZIDI 24. KOLA
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP ' Promovolley 3:0, BREG AGRAR - Prat di Pordenone 2:3, SOKOL INDULES
Majanese 3:0, Lavoratore Martignacco ' Rivignano 3:1, Nuova Pallavolo Trst ' Pallavolo Mossa 3:0, CUS Videm -Tarcento 3:0 (Juniores iz Casarse ni ral).
LESTVICA			
Juniors	22	21	1
Prata PN	22	18	4
CUS Videm	22	16	6
SOKOL IND.	22	16	6
CSI Tarcento	22	14	8
KONTOVEL E.S.	22	11	11
Rivignano	22	11	11
Martignacco	22	9	13
N. Pall. TS	22	8	14
BREG AGRAR	22	6	16
Promovolley 2	22	6	16
Majanese	23	5	18
Mossa	23	3	20
63:15
58:24
56:26
54:30
51:33
45:47
40:47
38:48
39:52
32:54
27:52
27:61
19:66
42
36
32
32
28
22
22
18
16
12
12
10
6
PRIHODNJE KOLO (7. 5.)	g
Pallavolo Mossa - SOKOL IND	.
Rivignano - BREG AGRAR, PratJLr,NlC denone - KONTOVEL ELECT	oj0
'SHOP, CSI Tarcento - Nuova Pa““ tjg' Trst, Junior Casarsa - Lavoratore Ma 0ti-nacco, Promovolley - CUS Videm (P va Majanese).
Košarka: končal se je regularni del prvenstva B-2 lige
Jadran: s strnjenimi močmi v San Dona
Ferrara - Petrarca Padova in San Dona - Jadran: to sta para prvega kroga srečanj končnice košarkarskega prvenstva B-2 lige. Uvrstitev prvih treh ekip je bila znana že pred nekaj koli, prav do zadnjega zavrtljaja regularnega dela tega prvenstva pa je bilo treba počakati, da se je izvedelo za četrtou-vrščenega. To je moštvo Petrarca iz Padove, ki je v soboto premagalo Imolo.
Sobotno srečanje v tržaški palači proti ekipi Virtusa iz Padove je bilo za jadranovce torej zgolj formalnost. Škoda pa, da so naši košarkarji sklenili regularni del prvenstva s porazom, in to na domačih tleh. Pri tem pa se seveda odpira vprašanje, ki so si ga že na sobotni tekmi postavili navijači, kaj lahko sploh zmore Jadranovo moštvo brez svojega najboljšega igralca in kapetana Marka Bana.
Kot je znano, Marko Ban v soboto ni igral zaradi poškodbe prsta.
»Zdravniki so mi dejali, da bi moral počivati skoraj mesec dni. Počitka pa si v tem, za nas zelo pomembnem delu seveda ne morem privoščiti in v nedeljo bom zanesljivo na igrišču v San Donaju. Nalomljeni palec leve roke me še vedno boli. Da bom lahko v nedeljo^ igral v San Donaju, to je gotovo, vprašanje pa je, kako bom igral?«, nam je dejal Marko Ban.
Če dodamo še, da v soboto niti Petra Štoke ni bilo na igrišču, ker še ni saniral poškodbe gležnja s tekme v Montebelluni, je na dlani, da ima Jadranovo moštvo prav v tem ključnem delu svojega prvenstva dokajšnjo smolo.
Časa pa za »tarnanje« ni. Jadranovi košarkarji, ki so nas v vseh teh letih privadili na skoraj čudežne preporode, se bodo še temeljiteje in zavzeteje pripravili na nedeljsko srečanje v San Donaju. V tem tednu je treba strniti moči, do potankosti se pripraviti na veliko preizkušnjo, ki čaka naše košarkarje in njihove navijače v San Donaju.
Nedeljska tekma bo gotovo velika preizkušnja tudi za Jadranove navijače, ki so sicer v vseh teh letih zanosno
in športno stali ob strani svojih igralcev. Jadranovo vodstvo bo namreč organiziralo posebno vožnjo z avtobusi v Šan Dona, kjer seveda utegne biti doprinos Jadranovih navijačev odločilen.
Upati je seveda, da bi naši igralci in navijači ne bili deležni žalostne izkušnje s tekme drugega dela prvenstva, ko so bili povsem nemočni ob škandaloznem sojenju in tudi ob skrajno žaljivem navijanju dela domačega občinstva.
Če se povrnemo k sobotnemu domačemu porazu proti Virtusu iz Padove, ne moremo mimo ugotovitve, da je bila odsotnost Bana in Štoke usodna. Predvsem pa se je poznala odsotnost Jadranovega kapetana, ki je prav tekmo prej v Montebelluni igral kot redkokdaj v tem prvenstvu. V soboto smo imeli vtis, da gledamo moštvo brez pravega liderja. Jadranovci so se sicer trudili, igrali požrtvovalno in srčno, manjkal pa je košarkar, ki bi izstopal, ki bi se s svojimi, ne samo tehničnimi kvalitetami uveljavil. V tako izenačenem srečanju (polčas se je namreč končal z 42:42, regularni del tekme pa s 75:75) je Jadran pogrešal prav takega tipa igralca, kot je Marko Ban.
Sobotno srečanje je bila lepa prilož-
Trenutek s sobotnega srečanja Jadran - Vlrtus Padova
nost za trenerja Petra Brumna, da preizkusi formo vseh razpoložljivih igralcev. Svojo priložnost pa sta predvsem izkoristila Fabio Banello, ki je bil v prvem polčasu najuspešnejši v Jadranovih vrstah, in Marko Čorsi, ki je
spet dokazal, da dobro obvlada tehnične prvine in da tudi razpolaga s točnim metom.
Ostali jadranovci se niso posebno izkazali. Popravni izpit pa bodo imeli že v nedeljo. In kakšen izpit! (bi)
Trevisan: Jadranu želim vso srečo
Trener Virtusa iz Padove se je seveda zelo veselil zmage nad Jadranom.
»Vesel sem, da smo z zmago sklenili letošnje prvenstvo. Zadovoljen pa sem predvsem, ker smo premagali odlične-a nasprotnika, in to celo v gosteh, es je, da je Jadranu manjkal Marko Ban, pa tudi pri nas je bil odsoten pomemben igralec, kot je Corro.«
Ključ vaše zmage?
»Mislim, da smo zmagali predvsem zaradi dobre igre v obrambi. Igrali smo zbrano v obrambi in precej dobro zapirali prostor pod košem. Že dejstvo, da je Jadran doma dosegel v regular-
nem delu tekme le 75 točk, kaže, da smo bili v obrambi dobri.«
Sedaj je na vrsti »play-ofl«...
»Mi smo, žal, sklenili prvenstvo brez uvrstitve v končnico prvenstva. Mislim, da se Jadran lahko uvrsti v drugi krog končnice. Mnenja sem, da lahko premaga San Dona. To moštvo se mi zdi nekoliko utrujeno in brez potreben svežine za nadaljnje napore. Proti Ferrari pa so jadranovci, po mojem mnenju, brez možnosti. Ferrara je zares zelo dobra ekipa. Jadranu pa želim v tej končnici prvenstva vso srečo.« (bi)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Starc 0:9; Čuk 5:15; Banello 8:15; Corsi 1:1; Sosič 3:4; Rauber 5:8; Daneu 6:7. TRI TOČKE: Starc 0:3; Banello 0:1; Corsi 1:2; Sosič 0:2; Rauber 0:2.
SKOKI: Starc 2 v obrambi, 1 v napadu; Čuk 6, 1; Banello 2, 4; Corsi 1, 1; Rauber 2, 3; Daneu 2, 2; Paulina 0, 1.
„ IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 4, 4; Čuk 1, 4; Banello 0,. 1; Corsi 2, 3; Sosič 1, 2; Rauber 0, 1; Daneu 2, 3; Paulina 0, 1; Persi 1, 1. BLOKADE: Čuk 4.
ASISTENCE: Starc 7; Sosič 2.
Košarka: po dodatnih tekmah v Casarsi za obstanek v D ligi
Skupinska igra glavna odlika Borovih igralcev
Z dvema značajnima nastopoma v podaljšku prvenstva, ki sta odločala o obstanku v ligi, so košarkarji Bora Radenske ugnali mrke napovedi in vise-sence strahov ter si prav na igrišču izbojevali pravico nastopanja v D ligi tudi v prihodnji sezoni.
To seveda ne pomeni, da s pozitivno oceno sklenemo pravkar minulo sezono Borovega moštva, na dlani pa je, da predstavlja rešitev pred izpadom v tem trenutku več kot zgolj vzdihljaj oddiha, glede na obremenjujoče razmere poteka sklepnega mini turnirja.
Vodstvo in igralci Radenske bodo verjetno še razpravljali o tem, kar je bilo, in pripravili načrt za prihodnjo sezono. Sedaj je nemara še prezgodaj, vendar bo treba prav kmalu sesti za mizo in se okvirno dogovoriti o programih v naslednjem letu.
Tik pred prvenstvenim startom je bilo vzdušje v Borovem taboru razpoloženo. Nihče ni prikrival, da si od nastopanja v prvenstvu D lige obeta več kot goli obstanek, saj so resnično obstajale vse premise, zato da se v višji kategoriji »začne« v vlogi protagonistov. Ekipa je razpolagala s talentom, mladostjo in izkušenostjo, zadovoljivo
Peter Žerjal
višino, zanosom, ki je izhajal iz evforičnega stanja po napredovanju in teoretično ni bilo razloga za strah pred neznanim. Res pa je, da so borovci začeli s pripravami na ligo razmeroma pozno in da je Vatovec lahko razpolagal z vsemi igralci šele slaba dva tedna pred prvenstvenim startom. Po uvodnem delu lige je bilo pa kmalu jasno, da so bile napovedi in večina predvidevanj v predsezonskem obdob-
David Pregare
iu morda le nekoliko preveč optimistična. Košarkarji »treh src« so vso prvenstvo odigrali brez vsebinskih stalnic, oziroma, med konstantnimi vrednosti bi lahko izpostavili le poudarjeno nihanje v formi in pa že skoraj Značilno »kameleonsko« igro, s strahovitimi vzponi in padci storilnosti na posameznih tekmah.
To sedaj sodi v bližnjo preteklost in Vatovčeva ekipa je v odločilnem in
najbolj pomembnem trenutku le strnila vrste in si v dodatnem roku priigrala tisto pravico, ki bi si jo morala priboriti že mnogo prej, na osnovi vseh prej navedenih kvalitet.
Dejansko je prišlo tudi do medsebojnih nesporazumov, morebiti celo do generacijskih razkolov, saj je spajanje različnih osebnosti vse prej kot lahek posel, toliko težji pa postane, ko gre za igralce iz različnih sredin in s precejšnjo razliko v letih (med najstarejšim in najmlajšim članom ekipe je kar štirinajst let razlike), vendar bo za v bodoče najprej potrebno, da posamezniki presežejo raven osebnih problemov in da delujejo v korist kolektiva.
Tudi v Casarsi se je namreč izkazalo, da je za uspeh potreben doprinos slehernega člana, in ni naključje, da so za obstanek zaslužni tako veterani Žerjal, Klobas in Kneipp kot ostali predstavniki mlajših rodov. Menimo tudi, da je bila zavest pripadanja isti skupini odločilno motivirajoč dejavnik za vsakega posameznika, saj bi v nasprotnem primeru verjetno razglabljali o vzrokih za izpad... (Cancia)
Košarka: v nedeljo v promocijskem prvenstvu na Goriškem
V derbiju kola poraz Doma Gometal
ARTE - DOM GOMETAL	96:84
(42:43)
DOM: Košuta 12, Kocjančič 2, Bat-rello, Orzan 8, Nanut 25, Rinelli, Pod-beršič 4, Dornik 10, Puiatti 23.
ON: Dom 28, Arte 25. PON: Puia izključen v 30. min.), Vecchiet (3.
Ornik in Tosoratti (izključena v f NnJ, Košuta (38), Podberšič (40). T £OCKE: Puiatti 5, Nanut in Orzan košuta 1. SODNIKA: Angeli in Bare: 9hi. GLEDALCEV: 300.
V ključnem srečanju letošnjega pr ^ocijskega prvenstva na Goriškem j Dom Gometal potegnil krajši k.
Tudi tokrat sta zadala, oziroma CAf ^ Prvi sodnik, srečanju usoden pi V prvem polčasu sta si bili eki] j.°Polnoma enakovredni, domovci s 8 sicer priigrali v 14. minuti predno cj0°čk (23:31), toda v nadaljevanju j H jhačinom uspelo zmanjšati zaosti bjj na samo točko. V tem polčasu j y sojenje res na višini.
0d,v drugem polčasu so igralci Artej je Ko110 Prešli v vodstvo (v 27. minu fe , 1 rezultat 72:63), ko pa so Semol bri Varovanci bili v 30. minuti na dc (?4-7?|0ti-' da bi dohiteli nasprotnik heiirT ' Je sodnik Angeli popolnom ^6ni)^?v^eno izključil dotlej najbol Ijm., dornovca, to je Puiattija. V nadč P')VPrirU?lu,:ab so domačini dokončn °čki 1 ln tali° 0dnesli zlata vredr
Še enkrat smo, žal, na lastni koži spoznali, kako slabo sojenje lahko skali prijetno in zanimivo športno predstavo. (mč)
Na Tržaškem
Kontovelci brez težav
IL CARSO - KONTOVEL ES 107:121
(53:59)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 11 (0:1), Kocman 2, Gulič 30 (3:4), Devetak 4, Sterni 24 (6:8), Starc 17 (3:8), Civardi 7 (3:3), Cingerla (0:2), Čuk 25 (5:10).
TRI TOČKE: Gulič 3, Ban 1.
Proti moštvu, ki sigurno po kvaliteti ne spada v promocijsko ligo, so Kontovelci dosegli z lahkoto visoko zmago.
Srečanje je bilo izenačeno le do 10. minute (24:25), nakar je Kontovelova ekipa pokazala premoč tako glede telesne kot tehnične priprave in sklenila polčas v vodstvu.
V drugem delu pa so Kontovelci zaigrali še bolje, visoko povedli (104:84) in postavili rezultat na varno. To je omogočilo našim, da so lahko vsi stopili na igrišče in doprinesli svoj delež visokemu izkupičku.
Sedaj pa čakamo še na zadnje kolo. Brežanom ni uspelo premagati Radi-ografa v gosteh, tako da je stanje na dnu lestvice tega promocijskega prvenstva precej nejasno. (P. Sterni)
Polet razočaral
POLET - INTERMUGGIA	57:81
(24:39)
POLET: Sosič 18 (4:6), Malalan 4, Granier 10, Fabi 2, Furlan 8, Pisani 7 (3:4), Gregori 8 (2:4).
PM: 9:14. PON: Gregori (40). TRI TOČKE: Granier 2.
Kljub nevarnemu položaju na lestvici je Polet zaigral dokaj nemotivirano in tekmo izgubil bolj po lastni krivdi kot po zaslugi nasprotnika.
Razlika dvajsetih točk v korist Milj-čanov je samo sad njihovih prestreže-nih podaj ter slabega vodenja in napak zaradi korakov poletovcev. Če temu dodamo še slab skok tako v obrambi kot v napadu, nam je takoj jasno, da so Openci odigrali eno najslabših tekem tega prvenstva. V delno opravičilo jim je lahko samo dejstvo, da so nastopili brez nekaterih standardnih igralcev zaradi poškodb in izključitev.
Možnost obstanka v ligi je še vedno odprta. Škoda pa je, da bo moral Polet, kljub igralskemu potencialu, ki ga ima, trpeti vse do konca. (S. A.)
Košarka: v /. moški diviziji
Kontovelci praznih rok
KONTOVEL - BARCOLANA B 58:73 (29:35)
KONTOVEL: Nabergoj 5 (1:2), A. Pertot 2 (2:7), Kneipp 7 (0:2), I. Pertot, Cunja 4, Bogateč (0:2), L.Emili 25 (4:7), Verša 15 (3:4).
TRI TOČKE: Kneipp in L. Emili 1 PROSTI METI: 10:24.
Tudi v povratnem srečanju z drugo postavo Barcolane so Kontovelci potegnili krajši konec. Odsotnost Iva Grilanca ter poškodovanega Aleksandra Emilija je namreč onemogočila našim, da bi dosegli prvo letošnjo zmago na domačem igrišču. Kljub vsemu je treba omeniti dobro igro Dejana Verše. (Andrej)
MINIBASKET - TROFEJA JADRAN
BOR - DOM	80:58
BOR: Korošič 6, Sancin 9, Rustja 18, Jogan 12, Oberdan 4, Uršič 8, Colja 6, Gregori, Verri 3, Požar 2, Stefani, Gregorič 12, Kovač.
DOM: Lisci 9, Bednarik 10, Pintar 13, Pavšič 21, Prinčič, Primožič, Sošol 4, Cah.
SGT - BOR	89:70
BOR: Sancin 6, Uršič 12, Gregorič 12, Jagodic 1, Brazzani 12, Verri 2, Stefani, Oberdan 3, Korošič, Rustja 20, Colja 2.
KONTOVEL - POLET	45:31
KONTOVEL: Križman 3, Emili 8, Spadoni 6, Škrk 10, Colja 6, Starc 4, Štoka 4, P. Emili 2, Rustja 2.
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 30. KOLA
Jadran - Virtus PD	77:85
Murano - Berton	92:102
Pesaro - Ravenna	85:82
Stefanel - Faenza	66:78
Spinea - Ferrara	83:76
Petrarca PD - Imola	96:91
Novellara - Montebelluna	81:83
Castelfranco - San Dona	82:81
LESTVICA
Ferrara
San Dona
Jadran
Petrarca PD
Pesaro
Virtus PD
Stefanel TV
Castelfranco
Ravenna
Montebelluna
Berton
Faenza
Imola
Spinea
Novellara
Murano
30 22 8 2706:2591 44 30 20 10 2578:2477 40 30 19 11 2529:2484 38 30 18 12 2463:2440 36 30 17 13 2532:2446 34 30 16 14 2534:2475 32 30 16 14 2342:2325 32 30 16 14 2198:2187 32 30 15 15 2551:2462 30 30 15 15 2658:2622 30 30 13 17 2533:2513 26 30 13 17 2360:2507 26 29 13 16 2421:2512 26
29	12 17 2276:2278 24
30	11 19 2325:2379 22 30 4 26 2523:2831 8
TAKO V »PLAY-OFF«
V končnici prvenstva bodo igrale prve štiri uvrščene ekipe, in sicer Ferrara - Petrarca Padova ter San Dona - Jadran. Jadranovci bodo prvo srečanje igrali v San Donaju v nedeljo, 8. 5.
JADRANOVI STRELCI
Ban 263, Čuk 524, Rauber 397, Starc 385, Daneu 274, Banello 139, Sosič 71, Štoka 66, Corsi 38, Persi 8, Paulina 4.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM
IZIDI 21. KOLA
Alba Gioia - Fortitudo	80:78
Edera - Grado	82:63
Basket Go - Staranzano	85:109
B.Ronchi - Senators	80:59
Goriziana - Corridoni	n.o.
Arte - Dom Gometal	96:84
LESTVICA		
Edera	21 17 4	1830:1642 34
Arte	21 17 4	1770:1584 34
Dom Gometal	21 16 5	1906:1719 32
Corridoni	20 15 5	1503:1412 30
Grado	21 12 9	1688:1548 24
Staranzano	21 10 11	1762:1855 20
Goriziana	20 9 11	1688:1743 18
Fortitudo	21 9 12	1579:1624 18
Alba Gioia	21 7 14	1609:1603 14
Senators	21 7 14	1476:1591 14
Basket Go	21 4 17	1578:1790 8
B. Ronchi	21 2 19	1569:1803 4
PRIHODNJE, ZADNJE KOLO (7. IN 8. 5.)
Grado - Alba Gioia, Dom Gometal -Basket Go, Senators - Goriziana, Corridoni - Edera, Fortitudo - B. Ronchi, Staranzano - Arte.
NA TRŽAŠKEM
IZIDI 24. KOLA
Polet - Intermuggia	57:81
11 Carso - Kontovel ES	107:121
Radiograf - Breg Adriath.	74:72
Libertas - Časa Arniča	98:77
Scoglietto - Ferroviario	85:68
Motonavale - Barcolana	71:70
Autosandra prosta
LESTVICA
Autosandra
Motonavale
Intermuggia
Scoglietto
Libertas
Barcolana
Časa Arniča
Breg Adriath.
Kontovel ES
Ferroviario
Polet
Radiograf
II Carso
23 20 3 1777:1553 40 23 19 4 1833:1590 38 23 16 7 1909:1752 32 23 13 10 1762:1655 26 23 13 10 1842:1794 26
23	12 11 1946:1805 24
24	10 14 1883:2036 20 23 10 13 1804:1917 20 23 9 14 1925:1949 18 23 9 14 1710:1769 18 23 9 14 1528:1601 18 23 8 15 1663:1735 16 23 2 21 1678:2104 4
PRIHODNJE KOLO (7. IN 8. 5.) Ferroviario - Polet; Kontovel ES -Motonavale; Breg Adriatherm - II Carso; Intermuggia - Radiograf; Barcolana - Libertas; Autosandra -Scoglietto; Časa Arniča prosta.
ŠD BREG
organizira prvi nogometni turnir 5 x 5, ki se bo odvijal na dolinskem nogometnem igrišču od 20. maja do 4. junija letos. Vsi tisti, ki se nameravajo turnirja udeležiti, lahko dobijo vse potrebne informacije na sedežu ŠD Breg vsak petek zvečer od 20. do 21.30 ali pa vsak delovni dan na tel. številki 826541 (urnik trgovine). Turnirja se lahko udeležijo vsi (vpisani in nevpisani v FIGC).
ŠZ JADRAN
vabi navijače na tekmo »play-off«, ki bo v nedeljo, 8. t. m. v San Donaju. Odhod posebnih avtobusov za navijače bo ob 15.30 z Opčin, ob 15.45 s Proseka in ob 16. uri iz Nabrežine.
Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in pri potovalnem uradu Aurora — UL Milano 20, Trst.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
lzdaia	ZTT	Član italijanska
in tiska	Trst	(rllflll zveze časopisnih
r	1	založnikov FIEG
3. maja 1988
Neuspešno zasedanje Opecovih naftnih ministrov na Dunaju
Zaradi razcepa v vrstah trinajsterice brez dogovora o zmanjšanju proizvodnje
DUNAJ — V noči z nedelje na ponedeljek se je brezuspešno in brez vsakega dogovora končalo posvetovalno zasedanje trinajstih ministrov držav Opeč, ki so se skušali dogovoriti glede predloga sedmih držav nečlanic o pet odstotnem zmanjšanju proizvodnje nafte v naslednjih dveh mesecih. To je novinarjem na krajši tiskovni konferenci po končanem zasedanju sporočil predsedujoči na dunajskem zasedanju Ope-ca, nigerijski minister Rilvanu Lukman.
Po izjavah Lukmana pa to še ne pomeni, da je bilo s tem tudi zavrnjeno vsako sodelovanje z državami nečlanicami pri poskusih za stabilizacijo naftnega tržišča. Pogovori o tem predlogu se bodo nadaljevali, konkreten odgovor pa naj bi teh sedem držav dobilo na naslednjem rednem zasedanju Opeca, ki bo 8. junija prav tako na Dunaju. Lukman je s tem v zvezi tudi dejal, da je Opeč zainteresiran za dolgoročno sodelovanje z državami nečlanicami, da bi tako le dosegli stabilnejše cene nafte na svetovnih trgih. Zato se bodo stiki med trinajsterico in drugimi državami proizvajalkami nafte nadaljevali še naprej.
Na pravkar končanem zasedanju je proti predlogu o petodstotnem zmanjšanju proizvodnje najodločneje nastopila Saudska Arabija, ki
so jo podprli še Kuvajt, Katar in Arabski emirati. Ostale države so bile za sprejetje predloga nečlanic, vendar pa naj bi bilo zmanjšanje proizvodnje manjše, kot ga je predlagala sedmerica. Toda Saudska Arabija s svojimi tremi zavezniki ni hotela popustiti in tako je dogovor na Opecovem ministrskem komiteju za cene med trinajsterico in sedmimi državami nečlanicami padel v vodo.
Zadnje dunajsko zasedanje Opeca vsi strokovnjaki ocenjujejo kot neuspešno. Po mnenju vseh bo ta neuspeh imel za neposredno posledico padec cen nafte na svetovnih trgih, tako da sod nafte na prostem trgu ne bi stal več kot 15 ali 16 dolarjev. To znižanje pa bo verjetno še toliko močnejše in hitrejše, ker je do dunajskega skupnega zasedanja prišlo na poziv Opecovega ministrskega komiteja za cene in ker so pred tem objavili skupno sporočilo. Vse to je dalo misliti, da bo do dogovora res prišlo in da ga bodo sprejele vse članice Opeca. Toda Saudska Arabija je kot članica Opecovega komiteja za cene sodelovala pri pripravi skupnega dokumenta in tudi na sestanku s sedmerico, nato pa na ministrski konferenci trinajsterice onemogočila dogovor o konkretnem predlogu držav nečlanic za zmanjšanje proizvodnje nafte.
Na dunajskem zasedanju Opeca je Kuvajt zastopal naftni minister Ali Khalifa Al Sabah	(Telefoto AP)
Bocenski Špeh na zatožni klopi
BOČEN — Po »zastrupljenih« grenivkah je sedaj na vrsti prekajeni južnotirolski Špeh. Na ukaz bocen-skega sodišča in Krajevne zdravstvene enote so karabinjerji včeraj zjutraj v nekem znanem živilskem obratu v bližini Bočna zaplenili 50 tisoč komadov priljubljenega Špeha, potem ko je iz Nemčije v soboto zvečer prišlo uradno obvestilo, da kažejo nekateri kosi izvoženega Špeha znake pokvarjenosti.
Na zatožni klopi je obrat Kaiser-Speck, last znanega južnotirolskega industrijca Karla Schmidta, ki med drugim uvaža v Italijo celo vrsto znanih pijač in likerjev, ki jih proizvajajo v ZRN in v drugih evropskih državah. Karl Schmidt je protestiral zaradi zaplembe tako velike količine Špeha in vložil priziv proti sklepu bocenskih sodnikov in KZE, čeprav je priznal, da v živilskem obratu pri Bocnu rabijo nekatere pesticide, katerih raba pa naj bi bila dovoljena v okviru držav Evropske skupnosti. Dva tisoč kosov Špeha so včeraj zjutraj zaplenili tudi na tovornem postajališču na italijansko-av-strijski meji pri Brenerju, kar je sprožilo ostre proteste južnotirol-skih gospodarstvenikov.
Urica oddiha med plovbo po nemirnih vodah Zaliva
Med krajšim odmorom se je helikopterski motorist ulegel kar na reakcijski motor helikopterja ameriške raketne fregate Jack Williams	(AP)
V dveh krvavih atentatih IRA umrli trije britanski vojaki
LONDON — V Veliki Britaniji je globoko odjeknila vest o nedeljskih atentatih na Nizozemskem, v katerih so umrli trije britanski vojaki. Odgovornost za krvavi dejanji je prevzela irska separatistična organizacija IRA s sporočilom nekemu časopisu iz Belfasta, v katerem napoveduje nove teroristične izpade proti britanski vojski, »ki se bodo nadaljevali vse dokler Anglija ne bo zapusti-
la Severne Irske«.
Prvi atentat so pripadniki IRA izvedli v nizozemskem mestecu Roermond, nedaleč od meje z ZRN, kjer so iz zasede streljali proti avtomobilu, v katerem so se peljali trije britanski vojaki. Eden od njih, 20-letni lan Shinner, je bil na mestu mrtev, njegova sopotnika pa sta bila težje ranjena. Drugi atentat pa so severnoirski teroristi izvedli približno petdeset kilometrov od Roermonda, v vasici Njeu-Bergen prav na meji z ZRN. V parkirano vozilo, ki je bilo last angleškega podčastnika, so namestili peklenski stroj, ki je eksplodiral med vožnjo. V atentatu sta umrla dva vojaka, njun sopotnik pa je bil hudo ranjen in se sedaj bori s smrtjo v bližnji britanski vojaški bolnišnici. Nekaj ur po atentatih je na kraj dospela predsednica britanske vlade Margareth Thacher, ki je podčrtala, da London ne bo klonil pred terorističnim izsiljevanjem.
Mamila in razstrelivo
RIM — Rimska policija je včeraj aretirala šest Tunizijcev in enega Libanonca, ki so obtoženi razpečevanja mamil in tihotaplejnja z orožjem. V njihovem stanovanju, V rimski ljudski četrti Torpignatara, so policisti zaplenili veliko količino heroina in razstrelivo, podobno tistemu, s katerim so teroristi pred nedavnim izvedli vrsto atentatov v Italiji in v nekaterih drugih evropskih državah.
Preiskovalci sumijo, da so aretiranci, ki so stari znanci policije, razpečevali heroin posebno na rimski železniški postaji Termini ter na postajah podzemne železnice. Njihovi »klienti« so bili predvsem mladi Rimljani in tuji turisti. Policisti pa si ne znajo razlagati od kod zaplenjena količina razstreliva, tudi zato, ker so bili aretirani tuji državljani znani pravici le kot izkušeni in prekaljeni razpečevalci mamil. Morda so razstrelivo imeli le v »zakupu« ali pa so bili povezani s kako mednarodno teroristično mrežo. Italijansko notranje ministrstvo je zaradi tega zaprosilo za sodelovanje tudi Interpol.
Umrl »leopard« Paolo Stoppa
RIM — Italijanski gledališki in filmski igralec Paolo Stoppa je umrl v nedeljo, 1. maja, ob 13. uri. Umrl je v Rimu, kjer se je tudi rodil in kjer je preživel dobršen del svojega umetniškega življenja. Kljub temu, da ga je že dve leti mučila levkemija, je 82-letni igalec še naprej nastopal v javnosti in redno hodil v gledališče. Zdravniki so mu sicer to prepovedali, sam pa se ni hotel odreči taki »ljubezni«.
Paolo Stoppa je bil izredno navezan na gledališče, čeprav se ga mnogi spominjamo le kot filmskega igralca. Njemu so najbolj ležali Pirandellovi zavrti moški liki, znal pa se je_ postaviti tudi kot enkraten interpret Čehova in Molie-ra. Že kot mladenič se je Stoppa približal gledališču, v šolskih klopeh igralske akademije Santa Cecilia pa je spoznal Anno Magnani, s katero sta ostala v dobrih odnosih vse do igralkine smrti. Pomembno je bilo tudi Stoppovo prijateljstvo s filmskim režiserjem Luchinom Viscontijem, ki ga je po dolgih letih preprosil, naj igra vlogo Dona Calogere Sedare v filmu Leopard. Ta je bila tudi Stoppova najbolj priljubljena filmska vloga, pa čeprav je v svoji dolgi karieri igral v dvestotih filmih.
Gledališka šola ga je spremljala tudi v filmskem svetu. Dialog liste se je učil napamet, ker je trdil, da je igralec pač zato, ker ne rabi šepetalcev na setu.
Na slikah: Paolo Stoppa (desno), posnetek iz Visconti-jevega Leoparda, v katerem je Stoppa odigral najlepši lik svoje filmske kariere.
Posilstvo v bazi USAF Vojaka čepita v zaporu
SAN VITO DEI NORMANNI (BRINDISI) — Deborah Sanders, 23- letna vojakinja, ki služi vojsko v ameriškem letalskem oporišču pri Brindisiju, je javila karabinjerjem, da sta jo posislila dva »kolega«. Njena sodržavljana Tarrant UdeH Hawkins (29 let) in Fabian A. James (27 let) sta si privoščila dekle, ker sta bil® očitno prepričana, da je vojakom to dovoljeno, najbrž pa sta bila prav tako prepričana, da bo dekle molčalo.
Oba sta se krepko uštela, saj je Barbara posvetila sobotni prosti izhod, da je obiskala postajo krabinjerjev in prijavila nasilna sodržavljana. Karabinjerji so še isti večer nadeli lisice obema vojakoma, ki sta bila med drugim tudi poročena. Trenutno sta še zaprta v mestni kaznilnici, kjer bi ju morali v kratkem zaslišati-
V Beli hiši čara predsednikov vrač
VVASHINGTON Tudi bivši sodelavec ameriškega predsednika Reagana, Donald Regan, je klonil pred vztrajnim povpraševanjem po knjigah spominov. Po daljšem prigovarjanju založnikov - najbrž je odlašal, da bi primerno navil ceno - je pristal na ponudbo revije Newsweek, ki ga je prosila, naj se razpiše o življenjskih navadah Ronalda in Nancy Reagan: Rečeno storjeno. Kmalu bo na knjižnih policah Reganova knjiga, v kateri si je priložnostni pisatelj krepko privoščil predsednikovo soprogo, damo,
v katero se je zagledala polovico Američanov. O Nancy je Regan napi' sal, da je zahtevala pravico do vet® na vsa moževa potovanja.
Reaganova pa imata - po pričeva' nju bivšega šefa predsedniškega ka[ bineta - tudi izredno sredozemsko n®' vado, da redno prebirata horoskope jn druge astrološke knjige. Njuno življe' nje menda urejujejo zvezde, luna j" marsovi učinki, predsednikovo vraž^ verje pa je prihajalo na dan pred vsd' kim pomembnim srečanjem. Vrat naj bi imeli kar v hiši, Beli, seveda.
Dekle-kokode kandidira za PRI
TERAMO — Arborejeva nora oddaja »Indietro tutta« je ponovno v s . dišču pozornosti, tokrat celo politične. Brhka »putka« (beri dekle-koktt Patrizia Focardi kandidira na upravnih volitvah v občini Pineto pri Tera je Brez kokošjega repka je Patrizia 28-letna univerzitetna študentka (yP*san|,jj-na medicino), ki se aktivno ukvarja s politiko, kandidira pa na listi repu kanske stranke.	v
Bivša televizijska kokoška je sicer priznala, da je dolgo premišljevala^ katero stranko naj se vpiše (zanimanje za politiko očitno še ne pomen i . moraš tudi predhodno izbrati stranko), nato pa je pristala na Po®u“"°inet0 češ da gre za družinsko tradicijo. Focardijeva ni domačinka, ob^inT- aauil pa se ji je zdeja ljubka, ker že dve leti hodi tja na počitnice. Kdo Dl eja odrekel glas! Življenje je kviz so prepevali v oddaji, v kateri je zas Patrizia.