32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2018 POROČILO dejavnosti. Uvodne ure v prostorih uni- verze Nikolaja Kopernika so bile name- njene osnovnim navodilom in poteku mednarodnega projekta FACES pa tudi medsebojnemu spoznavanju ude- ležencev, kar je dodatno pripomoglo h kasnejši kvalitetnemu medsebojnemu sodelovanju. V popoldanskem terminu je napočil čas za začetek dela. Sodelujo- či profesorji so vsak s svojim predava- njem poskrbeli za strokovni uvod, spo- znavanje z osnovnimi principi WRB klasifikacije in prepoznavanje oziroma določanje nekaterih pomembnih la- stnosti prsti (vsi diagnostični kriteriji, struktura in kopičenje nekaterih gradiv, redukcijsko-oksidacijske razmere, re- ferenčne skupine prsti (RSG-ji) s kva- lifikatorji in poimenovanje prsti). Na koncu sta prišli na vrsto še regionalna geografija Torunja s poudarkom na ge- oloških značilnostih ter o prsteh sever- nega dela Poljske. Sledil je prvi terenski dan. Razdeljeni v štiri skupine smo vsak dan izkopali štiri profilne jame. Naša glavna naloga je bila, da na podlagi terenskega prou- čevanja ter opazovanja pokrajine pra- vilno prepoznamo vse lastnosti prsti in jo po WRB principih pravilno poime- nujemo. Prvi terenski dan smo se odpravili na naplavno ravnico reke Visle zahodno od Torunja pri naselju Czarnowo. Pro- učevali smo prsti, ki so se torej razvile na peščenih sedimentih, ki jih je na ob- močje nanesla Visla. Na območju naj- Projekt FACES (Freely Accessible Cen- tral European Soil), ki je bil delno fi- nanciran s strani programa Erasmus+, se je izvajal med leti 2015 in 2018 in je obsegal več delavnic, na katerih se je proučevalo prsti v osmih državah (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Litva, Latvija in Estonija). Sodelovali so strokovnjaki z devetih in- štitucij, cilj pa je bil izdelava poenotenje podatkovne baze prsti Srednje Evrope, smernic za poučevanje in raziskovanje prsti ter priprava priročnika (Guidelines for Soil Description and Classification: Central and Eastern European Students' Version, 2018) za terensko delo (FA- CES, 2018). Spletna stran projekta je: https://sites.google.com/site/centrale- uropesoils/home. Podlaga za izdelavo enotnega poimenovanja prsti je bila mednarodna WRB klasifikacija (Wor- ld Reference Base for Soil Resources 2014, 2015). Del projekta je bila tudi mednarodna delavnica s študenti, ki je potekala od 1.7. do 7.7.2018 v Torunju na Polj- skem. Iz Slovenije smo se je z doc. dr. Blažem Repetom udeležili študentje Sašo Stefanovski, Gal Hočevar, Jaka Grk, Lenart Štaut, Špela Klopčar, Ilka Denša in Jure Bucik. Cilj delavnice je bil preveriti uporabo priročnika (Gu- idelines for Soil…, 2018) za terensko delo s študenti in preveriti razumeva- nje klasifikacije ter baze prsti. Prvi dan je bil namenjen prihodu ude- ležencev. Drugi dan so sledile prve Zaključno dejanje projekta FACES (Freely Accessible Central European Soil) Torunj, Poljska, julij 2018 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2018 | 33 POROČILO demo protipoplavni nasip, ki omejuje vpliv poplavnih vod in s tem omogoča kmetovanje. Zadnja poplava se je zgo- dila davnega leta 1927. Najbližje reki se nahaja Arenosol, v nekdanji rečni strugi smo prst poimenovali kot Gle- ysol, na lokalno malce višjem predelu smo prepoznali Phaeozem, na obmo- čju onkraj nasipa pa smo identificirali Cambisol. Udeleženci smo bili najbolj navdušeni nad profilno jamo, ki je bila najbližje reki, predvsem zaradi izrazite stratifikacije, ki je posledica nanašanja materiala reke Visle. Prst ni bila nasiče- na z bazami in je imela očitne fluvialne nanose peska, ki so bili debelejši od 25 cm. Prst smo natančneje klasificirali kot Eutric Fluvic Albic Arenosol (Aric, Nechic, Ochric), slika 1. Prst ustreza tudi kriterijem Fluvisolov, vendar se v ključu Arenosol nahaja pred Fluvisolom. Drugi terenski dan smo prsti prou- čevali severno od Aerokluba Torunj, v peščenih pleistocenskih terasah, katerih današnja raba tal je pretežno gozd. Dva tipa prsti smo poimeno- vali Arenosol, iz dveh profilnih jam pa smo razbrali proces podzolizacije, zato smo prsti identificirali kot Pod- zol. Ob podrobni analizi se je kot bolj zanimiva izkazala druga profil- na jama. Slednja je bila izkopana v manjši, lokalni depresiji, v katero se je skozi čas počasi akumuliralo gra- divo. To je bil tudi razlog za največjo globino profilne jame, kar 160 cm. Celoten profil je rdečkasto obarvan, kar nakazuje tudi na prisotnost večje količine železa. Prst smo natančneje poimenovali Eutric Chromic Brunic Arenosol (Humic, Nechic, Bathysta- gnic), slika 2. Zadnji terenski dan smo se odpravili v okolico kraja Leszcz, severozahodno od mesta Torunj, na ledeniške nanose pleistocenske poledenitve. Na širšem območju prevladujejo izprane peščene prsti. Dve profilni jami smo izkopali na ravnem morenskem platoju, dve pa v erodiranem delu morene. Na mo- renskem platoju smo našli dva različna tipa prsti. Prvega smo poimenovali kot Arenosol, drugega smo prepoznali kot Planosol. V erodiranem delu morene smo prvi profil poimenovali Luvisol, v bližini manjšega vodotoka pa smo pre- poznali Fluvisol preko Arenosol (zako- pana prst). Najbolj zanimiv profil prsti je bil prav slednji, saj je bil sestavljen iz dveh različnih tipov prsti, ki sta nalo- žena eden nad drugega. Nahajal se je v bližini manjšega vodotoka. Po dol- gi diskusiji smo prepoznali bazično Slika 1 (foto: Marcin Świtoniak). Slika 2 (foto: Marcin Świtoniak). Slika 3 (foto: Marcin Świtoniak). 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2018 POROČILO obrečno prst, ki je nastala preko pred- hodno bazične rjave peščene prsti. Prst smo po dolgi diskusiji poime- novali Eutric Fluvisol (Arenic, Ochric) preko Eutric Brunic Arenosol, slika 3. Zadnji dan delavnice je bil namenjen skupinski razpravi študentov, kjer smo strnili dognanja. Vsaka skupina je pripravila predstavitve ključne zna- čilnosti lokacije ter lastnosti posame- znih profilov prsti, skupaj s pravilnim poimenovanjem. Izkazalo se je, da je bil za slovensko odpravo Torunj odlična izbira za nadgradnjo znanja geografije prsti. V Kujavsko–Pomor- janskem vojvodstvu namreč najdemo splet zelo specifičnih pedogenetskih dejavnikov, ki jih v Sloveniji ne najde- mo. Priročnik (Guidelines for Soil…, 2018) se je pri tem izkazal kot odlična pomoč pri prepoznavanju tipov prsti. Je zelo strokoven, a hkrati razumljiv tudi študentom. Poleg teoretičnega smo pridobili predvsem veliko prak- tičnega znanja. Neposredno na terenu smo preizkušali različne metode za ugotavljanje posameznih lastnosti. Sašo Stefanovski, Jure Bucik, Ilka Denša, Jaka Grk, Gal Hočevar, Špela Klopčar, Lenart Štaut Viri in literatura 1. FACES, 2018. URL: https://sites. google.com/site/centraleuropesoils/ (Citirano 21.8.2018). 2. Guidelines for Soil Description and Classification: Central and Eastern European Students' Version, 2018. Šwitoniak, M., Kabała, C., Karklins, A., Charzynski, P . (ur.). Torun, Polish Society of Soil Science, 286 str. 3. World Reference Base for Soil Resources 2014, 2015. Rim, Food and agriculture organization of the United Nation, 192 str. URL: http://www.fao.org/3/i3794en/I3794en. pdf (Citirano 21.8.2018). Mednarodni kongres Društva mladih geografov Slovenije (DMGS/EGEA Ljubljana) so potekale v več sklopih in pokrivale področja fizične in družbene geogra- fije ter uporabo geoinformacijskih sistemov na področju preučevanja naravnih nesreč. Nekatere izmed njih so se osredotočale na območje Tol- minskega, druge pa na širšo Slovenijo in Evropo. Večerne ure smo namenili predavanju gospoda Ervina Vivoda z Ministrstva za okolje in prostor, ka- terega tematika je bila obvladovanje naravnih nesreč v Sloveniji. Tretji dan kongresa so se udeleženci odpravili na celodnevne ekskurzije. Prva skupina se je povzpela na Krasji vrh, druga je dan posvetila krasu in se odpravila v Planinsko jamo, tretja skupina je spo- znavala zgodovinske aspekte območja, Kobarida in Soške fronte, zadnja sku- pino pa se je pod vodstvom izr. prof. dr. Karela Nateka odpravila raziskovat naravne nesreče na območju Tolmina in Loga pod Mangartom. Četrti dan smo udeležencem pripravili presene- čenje in jih popeljali na dve dodatni Društvo mladih geografov Sloveni- je je aktivno tudi na mednarodnem področju, kjer kot člani zveze EGEA (European Geography Association for Students and Young Geographers)* no- simo ime EGEA Ljubljana. V letu 2017, nam je bila zaupana orga- nizacija Regionalnega kongresa Evro- mediteranske regije, katerega tema so bile naravne nesreče**. Kongres se je odvijal med 27. aprilom in 2. majem v Tolminu, udeležilo pa se ga je več kot 100 študentov geografije iz cele Evrope. Tekom dogodka so udeležen- ci pridobivali nova znanja s pomočjo delavnic, ekskurzij in predavanj, ki so jih vodili tako tuji študenti kot doma- či predavatelji. Otvoritvena slovesnost je potekala v atriju ZRC SAZU-ja, kjer so udeleženci prisluhnili preda- vanju dr. Mateje Ferk z Geografskega Inštituta Antona Melika o naravnih nesrečah v Sloveniji. Drugi dan kon- gresa je bil namenjen delavnicam, ki Ekskurzijo v Planinsko jamo je zaznamovala visoka voda in blato, a kljub temu so bili udeleženci navdušeni nad slovenskim krasom (foto: Lena Kropivšek).