Tedenske novlce. Pogreb rajnega g. kanonika Jožefa Mcšičeka v Brežicah je pokazal, koliko ugleda in Ijubezai je uiiva! ranji g. dekan ne samo nied aavadaim ljudstvom in med svojimi slaaovskimi tovariši, ampak tudi med višjimi sloji in celo pri političnih aasprotnikih. 48 duhomikoY ia domače in tujih dekaaij, iz jHrvatske in sosedne Kranjske ga jf spremilo k zadnjemu počitku. Pogreb jc vodil rrce. g. Toniažič, dekan v Kozjem, v eerkvi se je posiovil od lajnej-a njegov rojak, videmski župnik g. Mcavcšek. Med govorom in pri pretresijivih žalostinkah so Ijudje, ki so v ogromneai številu spremIjali svojega piiljubljencga ia požrtvovalnega pastirja na zadni poli, glasao jokali. ,N. p. v ai.! Novi škof na otoku Krku. Za^ Sloveacem Mahaičem je iaienovan kot aovi škof na otoku Krku zopet Slovenec, profcsor di\ Josip Srebrnič. Novi škof je bil do sedaj profesor na vseueilišču v Ljubljani. Rojen je bil na Goiiškem, na scdaj italijaaskeai ozcmlju. Dcloval je mnogo lel v Gorici, mcd vojno pa jc prišel v Ljubljano. Zlata poroka pcsnika Josipa Stritarja. V soboto v preteklem tcdim je obhajal starosta slovcnskih književnikov in pesnikov, sivolasi Josip Slritar, zlato poroko s svojo soprogo v Rogaški Siatini. Domače prebivalstvo je priredilo jubilanlu v proslavo bakljado ter podokaico, čestilala mu je pa k teaiu pomenljivcmu dogodku cela Slovenija. Pesnik Josip Stritar je med našim ljudstvom dobro znaa po svojih Jagodah, Pisanicah ter drugih pcsniških zbirkab, kakor ludi po svojih ljubkih poveslih. Za aaš slovenski aarod tako zaslužnemu aiožu čestitamo tudi mi! Smr! slovenskega učenjaka. V pretekkm lcdau je umrl v Pišecab. pri Brežicah po celi Slovcniji in izven "nje žaaai nčenjak, prof. Plctcršnik. Umrli Je bil sin našega Spodajega štajerja, rodil se je namreč lcia 1840 V Pišecah. GLainazijo je študiral v Celju, na dunajskem vseučilišču se je pa posvetil filozofiji in jezikoslovju. Po dokoačanih študijah je služboval kot profesor skoro v vseh slovenskih mestih. Poučcval je cehh 36 let. Ta leta so bila polna dclovanja na književaem in prosvetnem polju. Najbolj je znaa vsled dovršitve po njcm imenovanega sloveasko-aemškega slovarja. Po vpokojitvi kla 1900 sc je naselil začasno v svojcm rodaem kraju, kjer ga je zalekla tudi acizprosna smrt v visoki starosti 83 let. Naj rnu bo lahka rodna gruda! Krajevnc odbore SLS, ki na naš -poziv še niso poslali imcna in aaslove zaupaikov, proshno, da jih lakoj pošljejo lajništvu SIov. ljndske stranke v Mariboru, Cirilova tiskarna. Našim županoni! Dasi so poslanci SLS izsilili od minisha za zgradbe ustraeno ia pismcno izjavo, da se kuluk v Sloveniji ne bo iz\'ajal, vendar jo potrebno, da naši občinski odbori zahlevo poslancev podpirajo še s posebaiim protcsti proti kuluku; sircr bi se znalo zgo- diti, da Belgrad aa izjavo aiiaistra zgradb pozabi. V tem sinislu je župaaska zveza za Slovcaijo aa svoji seji skleaila sledečo resolucijo: «Župaaska zveza odločao proteslira proti uvedbi kululca v Sloveniji ia sicer iz skdečih razlogov: 1. Državae ceste se v Sloveaiji vzdržajejo z davki, ki jih Slovenija saaia v ta aamea plafeuje. 2. Vse druge ceste, lo je deželne in okrajae ceste, so se pri nas vzdrževale ia sc moiajo vzdrževati z do- j kladaiai. 3. Občinske ia druge v občiai kvalificiraac | oeste vzdržuje občiaa sama iz lastaih sredstev, oziroma j po potrebi potom tlake. Zahtevamo, da se uvedba ku- ] luka v Sloveniji iakoj ukiae ter prekliče zahteve po iz- j "delovanju tozadevnih imenikov. Župaastva pozivljamo, ! da skličejo takoj seje občiaskih odborov ia se aa teh se- i jab izjavijo, ali so za kuluk ali za dosedaaji aačia vz- j drževanja cest. Izjave aaj pošljejo ia sicer ea izvod na j Župansko zvezo, drugi izvod pa aa Pokrajiasko upravo ! V Ljubljaai.« •:, ; ¦r ¦¦'¦•*•¦,._ | .Se enkrat «kuluk.« Naš poslaaec Žebot se je še en-. I krat obrnil na miaistra za zgradbe g. Uzunoviča z vpra- j šanjem: «Ali se bo ktiluk v Sloveniji izvajal ali ae?« Mi-nister je dne 15. t. m. osebao odgovoril poslancu, da -•v Sloyeniji kuluka ae bo. Eaak odgovor je dobil od gradbeae direkcije y Ljubljani, koja zatrjuje, da m prav nobeae nevaraosti, da bi se državne ia okrajae ceste v Sloveniji tnorale vzdrževati z roboto (kulukom). Tu se zopet vidi, da je resea odpor naših poslaacev v Beogradu prcti kuluku vcadar imel uspeh. Če bi se pa maši držali Radičevega zapečajaštva, pa bi bili Srbijanci gotovo vsilili Slovcacem kuluk. Kar pa se liče popisa obvezanccv za kuluk, pa je stvar političae oblasti. Sezaame bodo okrajna glavarstva na vsak načia zahtevala. Da ne bodo imeli župaai drugih tcžav, aaj sestavijo sezaame o kuluku kakor vedo ia zaajo. Ccstarji, pozor! Ustaaovila se je pred kralkem Strokovna zveza cestarjev z namenoai, da izvojuje svojim članom na merodajnih mestib ia s poaiočjo aaših poslancev, požrtvovalaih in discipliairanih ajeaih člaaov tak položaj, da bodo našli pri svojem delu svoj poklii\ .doscgli možnost živeti človeka vredno življcaje zase in ¦za svoje diužiae. Do sedaj cestarji aiso imoli svoje stanovske organizacije, ki bi se borila za ajihov dobrobit, kar je imelo za posledico njihov sedanji brezupea položaj. Taka stanovska orgaaizacija pa mora imeli pri svojein delu za hrbtora močao armado, aa katcro se opiva. Zatorej je svcta dolžnost vsakeg accslarja, da sc pridruži tej ariaadi ia se bojuje ramo ob rami s svojimi sotovariši za sknpnc inlcrese. Le polom skupaega nastopa s trajaim ia požrlvovalaim delom si bodo priborili cestarji v.človeški družbi aiesto, ki jim pripade. Vsak, kdor želi prislopiti, oziroaia hočc kake iaforrnacije, aaj se pismeao ali osebao obrne aa Pokrajiasko lajaištvo Jugoslov. slrokovne zveze v Maribor, Wildenrainerjeva ulica 6-1. Pritožbe radi šolskih počitnic na Koroškcm. Iz Kotelj poročajo: Od vseh slran so lukaj pritožbe zoper šolske počitaice, ki so bile aastavljeae aa polctai čas, namcsto na jcseaski. Ljudje.se spominjajo nazaj aa tiste čase, ko se je volja ljudstva upošlevala; daaes se to žalibog ae godi vcč. Starši so sedaj klicani na zagovor. Na vprašaaje, zakaj so aaredili počitaiee aa poletje, se jim odgovori, da so poslanci tega krivi. Mi bi b\M jako radovedni, kateri posianri so to bili. Poslanci SLS gotovo ne, ker ti so poslali aa višji šolski svel posCbno spomcnico proti poklnim in za jcscnske počitaice. Povišanje železniških larifov. Promelai miaisler je zvišal od 15. septciabra naprej tarifc na žekzaicah ia sicer za osebe n blago. Povšek za osebe zaaša 80 odst., za blago pa 80—100 odstotkov. Tako bo od sedaj aaprej slala vožnja iz Ljubljane v Maribor in sicer v brzovlaku I. razred 222 dinarjev, II. razred 166.50 din., III. razred- 111 dinarjev, poštni vlak I. razrfid 166.50 diaarjev, II. razrcd 111 dia., III. razred 55.50 dia.; iz Ljubljane v Celje brzovlak I. razred 126 diaarjev, II. razred 94.50 din., III. razred 63 din.; poštni vlak I. razred 94.50 dia., II. razred 63 din., III. razml 31.50 diaarjev. Pri na novo povišaaih tarifih se bo težko prepeljal kak navaden človck po železaici iz Maribora v Ljubljaao in obratao. Msriborske novice. Dae 17. t. m. se je poročil aaš okrajni glavar g. dr. Srečko Lajnšič v Sv. Jakobu v Rožu na Koroškern z gdč. Gusli Kobealar iz znaae narodae koroške rodbine. — V ponedeljek zjutraj je nastal jsa glavr.eai kolodvoru v Mariboru ogeaj. Pred carinskim skladiščem se je vael vagoa z aezacariajeakn manufaklurnim blagom. Ognjegasci so ogeaj bilro pogasili, vendar je zgorelo skoraj polovico blaga. Vagoa se je vne! najbrž vsled iskre od lokomotive, — Razprava proti orjunskim aapadalceai na GiviJovo tiskarho, ki bi sc imela začeti v pelek, je bila radi odsotaosti glavne priče preložena aa nedoločea čas. Orjunci so imeli 10 odvetnikov ia med ajiini je bil seveda tudi dr. Kukovec v ohrambo svoje mladiae od starega pretepača Škerjanca pa do cerkvenega roparja Štoke. Dr. Kukov- čev veleum je zaiskril takoj ob prihodu v sodno dvo- rano. Glavao pričo je imenoval tudi sokrivca ter tako padel iz koncepla o nedolžnosti svoje mladiae ia svojih varovancev. Novice od Sv. Aatoaa na Pohorju. V stalai pokoj je stopil dosedanji učitelj-voditelj pri Sv. Antonu g. Ivan Štibler slar. Deloval je na tukajšaji šoli kot dober vzgojilelj mladiae od leta 1886, torej celih 37 let. Ve<; let je bil tudi organist. V vsej svoji službi je bil zvest in nalaačen do pičice, obeaem pa skrajno miroljubea ter ves skromen ia nesebičea in vedao marljiv kot čebelica. Tudi kot verea kristjan je vselej zvesto vršil svoje dolžaosti. Dne 30 .avg. t. I. je vzel slovo od aas iu se za vselej preselil v Maribor. Bog mu bodi bogat plačnik za vse, kar je skozi 37 let tukaj dobrcga storil! An- tončani ga ohraaimo v hvaležaem in blagem sporaiau in želiaio vsi prav iz srca, da bi užival zaslužeai pokoj prav veliko let v sreči ia veselju, v miru ia zadovolj- aosli tja noter do skrajaih mej človeškega življeaja! — Njegov aaskdaik je g. Ivaa Štibler ralajši, bivši u- ; čitelj v Vuhredu. — Dae 30. m. m. je bila pokopaaa blaga žeaa Marija Sterdia, p. d. Glažerca, stara šele 34 let. Bila je globokoverna ia vzgled velike potrpežljivosti. N. v m. p.! — Letos je obiskalo do zdaj Sv. Aatoaa \ 20 tujih čč. gg. duhovnikov, ki so vsi v romarski cerkvi opravili sv. mašo. jIz ust samostojneža vemo, kaj je politika. Od Sv. : Jurija aa Pesaici poročajo: Ko smo dne 10. t. m. se shajali k Žebotoveaau shodu, si je nekdajšaji slavni aaš župaa Bračko brusil jezik in roke, da bi aas odvrnil od shoda ler je aa svoj olikaa načia pravil: «Kaj boste hodili. saj je vse skupaj en ....!« Ta modrost nas seveda ai zadržala ia smo veseli ia hvaležai aašemu poslancu za mnoga pojasaila. Pač pa zdaj iz Bračkovih ust vemo, kaj je politika samostojnežev ia nemškutarjev! Blagoslovitev nove brizgalne pri Šv. Marku. V ne- < deljo, dae 9. t. m. je obhajalo aaše novo ustaaovljeao gasilno društvo svojo veliko slavaost blagoslavljanja društvene brizgalae. Slovesaosti so se udeležili gospod okrajni glavar dr. Pirkiaajer, dalje se je udeležila slavaosti vsa soseščiaa (gasilaa društva) v kroju ter povzdignila s svojo udeležbo naše slavje. Posebao hvalcžnost pa izreka draštvo tudi botru brizgalne gospodu Fraaju Zagoršek iz Prvenc ia njegovi blagi soprogi, katera sta letos žc tretjič kot bolra ia sicer prvič pri novem zvonu, drugič pri stojaski brizgalai ia sedaj pri nas zelo veliko žrtvovala in zaslužila, da se njuao ime neizbrisao vpiše v domačo kroniko. Ob priliki slovesnosti so aaši pridni faatje ia dekleta predstavljali igro «Tarški križ« v prid aovega gasilaega društva. Igra je izborao uspela tcr se bode na občao zahtevo dae 23. t. m. popoldaa po večernicah v domači posojilaici ponovila. Ker je čisti dobičck, kakor prvič aameajea v ko rist aovega gasilnega društva, prosimo ia vabimo vse od blizu ia daleč, da se udeleže te krasae igre ia podpirajo s tem prekoristao društvo, katcro je vedno pripravljeno pomagati v sili svojemu bližnjemu. -j- Smrt vzgledne matere in gospodinje. Pri Sv. Mar jeti pri Možganjcih je premiaula te dai po celi fari znana mati Vesenjakova. Blagopokojaa je živela 18 let v najsrcčaejšem zakoau, iz katerega aam je zapustila blagega ler aad vse marljivo delavacga posiaaca tcr profešorja g. Ivana, veselega, povsod priljubljenega ia organizatorično delavaega g. kaplaaa Pavla in aa doaiu nam vcdao zvestega pristaša in napredaovzgkdaega gospodarja. Po smrtai izgubi moža je živela 29 let kot vdova in 10 !et kot saaiostojna gospodinja, ki je pustila študirati svoja dva siaa od sadu žuljev ia truda svojih materiaskih rok. Otroci, vzorao odgojeai, pridai, delavni, vzglcdni vsem drugim, so jej bili srcča ia plačilo za njeno Uudapolno skrb in delo skozi dobo 10 let, odkar je prepustila poseslvo svojemu siau-gospodarju. Rajaa r.i bila priljubljena samo doma v družiai, ampak po celi marječki fari, kjer so jo poznali ia jo bodo tudi v bvaležno-lrajnem spomiim ohraaili vsi kot nad tsc dol)ro, dolavao, pobožno ia vscm dobro hotečo Veseajakovo mamo. Blagi VesenjakoTi mamici bodi lahka zemljica marjcčka, g. poslancu, g. duhovniku, gospodarju aa doaiu ia vseai sorodnikom pa našc Lskfen* sožalje! Zdravnik dr. Jenko v Ptuju je začel od 15. septembr aaaprej zopet rcdao ordinirati. Dekanijski shod Marijinih dmžb v škalah. V nedeljo, dae 23. septeiabra, se vrši dekaaijski shod Marijiae družbe v Škalah. Vodi ga g. svetnik Ivaa Kaian iz Ljubljane. Začetek ob dveh popoldne. Vabijo se vse članice Marijiaih družb ia dckliških zvez dekaaije! — 1 Voditelj. |g Vclika nesreča se je zgodila ob priliki blagoslovIjeaja novili zvoaov v Št. Miklavžu pri Slov. Gradcu. >—• Ko so začoli spravljali zvoa iz voza, je padel iz line tram ia prcbil glavo hlapcu podgorskega gospoda župnika. Hlapec je bil takoj mrtev, štiri druge osebe pa so precej poškodovane. Smrt sfare žcne pri Št. Joštu na Kozjaku. Dae 13. septembra smo pokopali našo aajstarejšo faraako, blizu 93 let staro Marijo Gerkovaik, pd. slaro žgaaklo v Lesu. Vkljub starosti je bila vedno krepkega zdravja, zadnje tedae pa so ji aeaavadno hitro pešale moči. — Sprevidena s sv. zakranienti je izdihnila pridaa ia pobožna žeaa svojo blago dušo. Naj v miru počiva! Blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Florijanu pod Bočem. «To je daa, ki ga je Gospod napravil.« T? svetoplsemske besede je gotovo čutil v svojera srcu vsak oober vernik od Sv. Florijaaa proteklo nedeljo, dae 9. t. m., ko aam je g. kaaoaik Arzenšek ob asisteaci vlč.-g. dekana iz Rogatca, vlč. g. nadžupnika od Sv. Križa, vlž. g. župnika od Želal ia Stoperc ia domačcga župnika posvetil dva nova zvoaova, mojstrsko delo zvonolivarae Biihl v Mariboru. Po koačaaem obredu sla bila zvoaova mcd gromeajem topičev, sviranjem makolske godbe ia nbranim petjem domačega pevskega zbora potegajeaa v stolp. V slcdeči krasni pridigi nam je g. kanoaik razložil pomen jutranjega, poldaevaega ia v»černcga zvonenja z ozirom aa mladostao, sredaje i» starostao dobo človeškega življenja. Da smo po dolgen« pričakovanju dobili aova zvoaova, gre vsa zahvala požrlvovalnim darovalcem, posebao g. Mariji Stefancioza, vstrajaemu prizadevanju ključarjev obch cerkev, mkaterih drugih mož-veljakov ia domačega g. župaika. Zvonova se harmoaičao vjemata v glasovih a in cis t«r toplo priporočata zvoaarao Biihl vsem župaijam, ki si še aiso omislile nove zvoaove. Pri tej priliki nazaaajamo, da v kratkcm dobimo tudi dva nova zvoaova zr podružaico ia romarsko cerkev Marija Loreto na Ložaem ia ju bomo aajbrž posvetili aa zahvalno, to je na zadnjo nedeljo v oktobru. -> Cerkvene slovesnosti v Bobovi pri Brežicah. Dae 9. septembra saio obhajali dvojao lepo slovesaost. Pnra je bila obhajanje farne patroae, druga pa 301etaica župnikovanja našega velečastitega iit nad vse priljubljeaega g. župaika ia ka.-šk. duhovaega svetovalca. Iz dna srca torej kličemo: naj jih Bog ohraai še v obilnem zdravju še veliko let aied Dobovčaaik Ob 10. uri je bila proeesija z Najsvetejšim, katcro je vodil g. profr dr. Aaton Medved. Med procesijo je igrala tudi godba, Po procesiji je bila pridiga. Krasne besede, katere aam. je polagal aa srce g. profesor dr. Antoa Medved, aam bodo ostale v vednem spomiau. Razložil nam je tudi velike zasluge našega g. svetnika za dobovsko župaijo. Po pridigi je bila slovesna sv. maša, pri kateri je nastopil cerkveni mešaa zbor ia prav ganljivo zapel. Prlhitela je velika množica romarjev iz sosedaih krajev. Popoldae je bil sklep. Ob pol treh smo imeli pete litanije. Vse se je vršilo v prav lepem redu ia miru. Tndi ni bilo nobeaega razgrajanja. Za dijaško semenišče v Mariboru je daroval 1000 K č. g. Jaako Brezaik, kaplan v Rušah, bivši semeaišča«.Bog povrni! Živeli posaemovalci! Da se med našiin Ijudstvom razširi pojem o aašiK notraajih misijoaih, je izdal bosenski odbor kajižico: «Za aašega Evharističaega kralja«. P.a. duhovne p«<stirje in vse aaše orgaaizacije, posebao pa Marijine dražbe prosimo, naj to knjižico ljudem priporočajo im jim tako nudijo dobrega čitiva. Kajižica slaae 2 D. — Naroča se v Ptuju. Porota v JMariboru. V ponedeljek, dne 17. t. m., 9» je začelo v Mariboru jeseasko porotao zasedanje. Dos^daj je razpisaaih 17 slučajev, tako da bo imela porolft delo do dne 22. t. m. Prvi daa sta prišla aa zatožn* klop vlomilca v Spodnještajersko ljudsko posojilaic* Vid Krištofič ia Alojz Gašperič. Pri razpravi sta ottfc aataačno prizaala svoj zločin ia bila obsojeaa vsaih aa dve leti težke ječe. — Kot drugi je prišel tega dn» aa vrsto pohorski ropar Veroaik Fraac. Po letu je n*padel aa poti med Sv. Bolfeakom ia Mariborsko koč# na Pohorju turistiajo Litzer; vzel ji je uro ia zapestnico. Obsojen je bil aa poldrugo leto ječe. — Dne 18. I. m. se je zagovarjal raajer Leopold Golob, ker je težk» poškodoval poscstnika Žvikarta od Sv. Aatoaa aa Pofc« Do ])repira je prišlo radi aeke brcze, katero je Goloi Žvikartu posekal. Dae 9. januarja jc prišlo med ajim» do resaejšega prepira, ki se je koačal s tem, da so aašli Žvikaršiča aezavestaega ležali za Golobovim hlevom. žvikarl je obdolžil Goloba, da ga jc ndaril s tekžnikom po glavi, Golob pa je trdil, da ga je hotel Žvikart aa> pasti ,pa se je spodlakail ia padel na kameaje. Golol je bil prcd porolo oproščcn. — Popoldne istcga dae j bil obsojen želarski sia Jaaez Simoaič iz Brezovca štiri mcscce ležke ječe radi hudodelstva uboja. V vin< toču Ivaae Ehrlichove v Preradu se jc v aedeljo, 15. jalija, opil tcr začel prepir z gostilničarko, potcm sc je sporckel šc s faali, med katerimi so bili tudi štir bratje Horvati. Prišlo je do pretepa, v katercm je Sim'' nič potcgail lorski aož tcr slepo mahal okrog sebe. Z; dcl je Ivana Horvata naravnost T srce, da je bil mestu mrtev. Zabodel je še njegovega brata Jožefa v spodnji laket. Zagovarjal se je s silobraaoia, češ, da je bil napaden, kar so priče oporekale. CELJSKA POROTA. D«e 11. septembra je prišel pred porotnike že od zadnje porote zaaai Iv. Žekzaikar, 20 let stari rudar iz Trbovelj, ki je obtožca težke telesae poškodbe, katero je izvršil dae 10 .maja t. 1. aad Fraacelom Hribarjeai ia ATguštiaom Strmoaetom. Prvemu je v prelepu staknil oko, drugega pa je z aožem lažje poškodoval. Pri zadajem porolaem zasedaaja se je pri razpravi zagovarjal s slabouraaostjo in živčaimi napadi. Radi tega je sodai dvor obravnavo odložil, da se zadeva preišče. Pri sedaaji razpravi pa se je ugotovilo, da li živčrti napadi ne odvračajo od žekzaika aikake odgovoraosti. Za svoje nasilao dejaaje je dobil 15 mesecev težke ječe. Istega dae je prišel aa zatožno klop 281etai delavec Ivaa Čater iz Gaberij pri Celju. Obtožea je, da je dae 26. maja aapadel aa cesti, ki vodi iz Gelja v Vojaik, M. Jerovšeka iz Stranic pri Koajicah in sicer radi tega, ker mu Jerovšek ni dovolil, da se pelja z njim aa kolesu v Vojnik. Hotel je Jerovšeku vzeti kolo, kar mu je ta komaj zabranil; v prcrivaaju pa mu je Čaler izmakail iz žepa listako z 200 dinarji ia dve luijižici. Pred porotaiki je Čater krivdo tajil, češ, da Jerovšeka aiti ae ppzaa. Kljub temu so ga pa obsodili na 10 Ict ječe. ! Poaeverba. I>ne 12. septembra je prišla pred porotao sodišče Ana Ralh, 241etaa poštarica, rojeaa v Brucku ob Muri v Avstriji, nazadaje pa je bila poštarica v Subotici. — Pred poroto bi morala priti že v poletaem zasedaaju, pa je biia obravaava na predlog zagovornika preložeaa, da se preišče duševao staaje obloženke. Ana Rath je kot poštarica v Šiorah pri Celju tekom treh mesecev poneverila večje svote dciiarja na ta način, da je strankam podpisala potrdilo ia sprejemaice, denar pa je poiabila v lastae svrhe. Poaeverila je tudi za uradao osobje aameajea pavšal. Poaeverbo so odkrili, ko je bila že uslužbeaa v Subotici. Tam je uradai preiskovalai komisiji vse priznala, v preiskovalaem zaporu pa je celo stvar zopct preklicala. Priče iz Štor so izjavile, da je živela v štorali zelo potralno. Preiskava radi poaeverbe se je vršila proti ajej tudi že leta 1821, ko je še bila poštarica v Sorici. Ker pa je takrat škodo poravr.ala, se ni uvedlo proti njej kazensko postopaaje. Pri sedanji razpravi so porotniki zanikali krivdo glede uradne poneverbe, nakar jc bila Aaa Rath oproščena. Rop pred štirimi leti. Dne 13. septembra se je zagovarjal Rok Pilko, ožeajeni, 44 let stari čevljar iz Cerovca, ia sicer radi ropa, katerega se je udeležil s tovariši v dobl prevrata. Dae 18. julija 1919, okoli 22. nie, sta prišla v Voučkovo gostihio v Poklek, okraj Sevnica, Jaaez Čeč starejši Ln Viktor Čeč ter aaročila liter viaa. Ko je bil Čeč star. v pogovoru z gostilničarjeai, je zapustil Viktor Čeč gostilao pod pretvezo, da gre aa straa. Kmalu pa se je vrnil v družbi dveh po obrazu aamazaih mož, ki sta stopila takoj oborožena z dolgimi aoži vsak aa eao stran Voučka, pred ajega pa Viktor Ccč s sekiro, katero je dobil v spalai sobi. Janez Čeč slar. je zapahnil hišaa vrata in stražil pred ajimi, pred hišo pa sla pazila Janez Ceč nilajši ia Rudolf Pepelnak. Nato so z grožajami, da uporabijo nož ia seHro, prisilili gostilničarja Voučka ia njegovo ženo, da sta jim pokazala deaar, srebrniao in razne druge stvari. V mliau so si aapolaili dve yrcči z belo moko, na podstrešju ugrabili slaniao ia plahte. Ostali trije, Jaaez Ccč, Leskovšek in Pilko, so odpeljali nato gostilničarja v klet ter zahtevali od njega, da jim toči vino. Zaklali so tudi Iri race ia tri purane. R»p je trajal od pol 23. do 3. ure zjatraj. Po drznem dejanju je roparska druhal izginila preko Save na Kranjsko ter si razdelila ugrabljeni plea. Ostali roparji so bili že leta 1920 kaznovani od celjskega porotncga sodišča z večktno ječo. Pilko pa se je tokrat odtegail kazrai z begom v Trst, kjer se je precej časa potikai. Tržaštka oblast ga je izskdila ia ga izročila aaši. Pred puroto je svoje dejanje priznal, kazal pa ni aikakega obžalovanja. Porotniki so polrdili vprašanje glede ropa in Rok Pilko je bil obsojea aa 12 let težke ječe. Fantovski pretep. Istega dae, kot Pilko, se je zagovarjal pred poroto tudi Alojzij Cesar, 23!etai kmetski faat iz Babae brdi v okraju Šaiarje ia sicer radi hudodelstva uboja. Med obdolžcacem ia nekim Jurijem Povalejem je vladalo že dalj časa aapeto razmerje, kakor jc to že navada med faali iz sosedajih vasi. Nasiali sta dve sovražni skupini, na cni strani iz Jurija ia Jožefa Povaleja fer štefaaa Doberšcka, na drugi pa iz obdolžcaca, Jurija Verka ia Aatona Senice. Šlefan D.oberšek je imel ljubavao razmcrje z nekim dekletom na Babai gori, za katerega se je potegoval tudi Aatoa Seaica, a je imel aianj sreče. Konceia julija jc zvedel Dobcršek od svojcga dekleta, da se jc bajc obdolženec o ajem grdo izražal, češ, kaj bi tisti rujavec hodil sem, ki nima forme .Eakral ga bo trcba namazati, pa bo vedel, po kaj je hodil sera! Vsled tega je prišlo med so\Tažaimi fanli že enkrat do pretepa. Dne 5. avgusta sta obe sovražai gruči zopet vasovali. Ko so se slišale v razdaljc 300 korakov besede: «Aufbiks, kri v luft, koraš,. kje ste bukovljaaski smrkoTci, da -vam spuslimo čreva, ali iiaate latvice za kri s seboj?!«, sta Doberšek ia Jožef Povakj skočila v viaograd vsak po ea kol, Jurij Povalej pa je šel s svojim čreiajeviin kolom aaprej. Prišlo je do splošnega pretepa ia klaaja, lekom Ivatercga jc olnlolžencc Cesar potegnil nož ter prizadjal Juriju Povakju tri raae. Z eaim su»]iom mu je pa prerezal na stegau žilo odvodaico, vsled česar je nastopila tekom pol ure smrt radi izkr- valjeaja. Obdolženec pred poroto dejanja ni tajil, zagovarjal se je pa s silobranora, češ, da bi ga drugače Povaiej zadavil, ker ga je že stiskal za vrat. V pomanjkaaju sape je potegail aož ter zabodel Povaleja v stegno. Porotniki so vprašaaje uboja zanikali, potrdili so pa vprašanje gletle prekoračenja silobraaa ia tako je bil Cesar obsojen na 11 mesecev ječe. Smrtna obsodba. Diie 14. scptembra se je vršila zadaja razprava v jeseaskeai zasedaaju, ki se je završila s smrtao obsodbo obtoženega, 61 let starega upokojeaega rudarja Karola Kovača, doaia iz Zgornje Rečice pri Laškem. Karol Kovač je bil obtožon hudodelstva zavrataega umora, ker je dne 18. junija t. !. z mišaico zastrupil svojo žeao Apoloaijo Kovač. Karol Kovač je bil zaaa kot alkoholik ia. pijanec. Vrgel se je po svojeai očetu, ki je bil premožea posestaik, toda hudo udan pijači. Slabcmu očetovemu zgledu je skdil ludi sia. Leta 1887 se je oženil s svojo žcno, ki jo je letos zastrupil. Že pred zakoaom je imel ž njo Iri otroke. Za to žeailev ai imi-1 veselja, a veadar sc jc aazadnje premislil ia živel potem 15 let v dobrem sporazumu v zakonu. Zadnja leta pa se je začel z žeao vedao bolj prepirali, dasi je bila žena po izpovcdbi prič miraega zuačaja tcr skrbna mati 12 otrok. Silao je Irpela, ker je mož s pijaačevaajem zapravljal težko prislužeae krajcarje ter jo potem v pijaaosii zveriasko zlostavljal. V nedeljo, dne 17. junija 1923, je prišel obdolženec zopct vinjea domov ia se je prepiral s svojo žeao. Prihodajo jutro je bliail, da mu je slabo, ter je naročil svoji hčerki Karoliai, naj aiu skuha čaj. Hčerka se je pozivu odz\-ala in aatočila čaj za očeta, mater ia za sebe. Ko pa se je odsrtaaila, je primešal oče v materhio skodclico neopažeao mišaico. Ko se je po deseiih miautah hčerlca vmila,, je takoj opazila v aiaterini skodelici nelcaj belega. Oče je med tem čaj že izpil in tožil, da mu je slabo. Žena se je braaila pili čaj, nakar so ga poskusli drugi. Vsem je postalo čez aekaj časa slabo, toda brez nadaljnih aevarnih posledic. Med tem pa je tudi umorjena žeaa izpila še ostaaek, ki je iaiel zaposlcdico, da je po 24 urah izdihaila po grozaih mukah. Pri raztelesenju trupla je sodaa komisija takoj dogaala zastrupljenje z arzenom. Isto je potrdil tudi drž. kmetijsko-kemični zavod v Ljubljaai. Obdolžeaec je pcdtaknil strup že svoj čas neki Jožefi Zelič, aa katero je imel hudo jezo, ker je držala z ajegovo žeao. Zelo slab vtis je aapravil obdolženec že zaradi lega, ker je marsikaj zaaikal, kar bi lahko brez vsake aadalnje obremenitve prizaal. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede zavrataega umora, nakar je bil Karol Kovač obsojea na sairt aa vešalih.